EVROPSKA KOMISIJA
Bruselj, 19.10.2020
COM(2020) 690 final
SPOROČILO KOMISIJE EVROPSKEMU PARLAMENTU, SVETU, EVROPSKEMU EKONOMSKO-SOCIALNEMU ODBORU IN ODBORU REGIJ
Delovni program Komisije za leto 2021
Vitalna Unija v krhkem svetu
1. Izboljšujemo sedanjost z oblikovanjem prihodnosti
Pred manj kot enim letom je ta Evropska komisija začela svoj mandat. Izvoljena je bila na podlagi svojega programa za usmerjanje največje preobrazbe, s katero se Evropa sooča v obdobju, daljšem od ene generacije. Delovni program Komisije za leto 2020 je odražal ta mandat in cilje, ki so bili prvič opisani v političnih usmeritvah predsednice von der Leyen. V delovnem programu je bila predstavljena naša vizija za oblikovanje pravičnejše, bolj zdrave, bolj zelene in bolj digitalne družbe. Čeprav so se v zadnjem letu številne stvari spremenile, so ti cilji še vedno gonilna sila za prihodnje leto.
Komisija je v zadnjem letu začela postavljati temelje za sistemske spremembe, ki jih Evropa potrebuje, zlasti v času, ko je vsa naša gospodarstva močno prizadela svetovna zdravstvena kriza. V prvih 100 dneh smo predstavili evropski zeleni dogovor, določili načrte za digitalno prihodnost Evrope, sprejeli načrt za močno socialno Evropo z namenom izvajanja evropskega stebra socialnih pravic in objavili strategijo za enakost spolov. Predstavili smo tudi novo industrijsko strategijo, načrt za boljšo podporo malim podjetjem in ukrepe za okrepitev enotnega trga. Pripravili smo predloge za posodobitev in okrepitev pristopnega procesa, s čimer smo utrli pot zgodovinskemu sporazumu o začetku pogajanj s Severno Makedonijo in Albanijo, vzpostavili pa smo tudi novo partnerstvo z Afriko.
Po prvih 100 dneh smo predlagali tudi nov začetek za dolgoletne prednostne naloge, zlasti z novim paktom o migracijah in azilu ter strategijo EU za varnostno unijo. Obravnavali smo vprašanja, ki vplivajo na našo celotno skupnost vrednot, zlasti z objavo prvega letnega poročila o stanju pravne države, ki zajema vse države članice. Sprejeli smo ukrepe na vseh področjih naše družbe, in sicer od enakosti spolov in boja proti rasizmu do znanj in spretnosti in mladih.
Vendar bo leto 2020 iz popolnoma drugačnih razlogov hkrati leto, ki ga bomo želeli čim prej pozabiti, a si ga bomo za vedno zapomnili. Svetovna pandemija, ki je pretresla Evropo in svet, ter posledične zapore naših družb in zaustavitve gospodarstev bodo veliko več kot le boleč spomin za milijone Evropejk in Evropejcev, ki so izgubili svoje bližnje ali zboleli sami oziroma ki jih močno skrbi, kako bodo poskrbeli za svoje preživljanje ali dobrobit. Nihče verjetno ne bo pozabil ranljivosti ali negotovosti, ki jo še vedno čutimo vsepovsod okrog nas. Nedavni ponovni izbruh virusa v Evropi kaže, da ga moramo še naprej skrbno, previdno in usklajeno obvladovati.
Vendar si bomo to leto zapomnili tudi zaradi nujnih ukrepov brez primere, ki jih je Evropa sprejela za zaščito življenj in načinov preživljanja. Evropa je pokazala, da lahko hitro ukrepa, ko je to potrebno, izkaže resnično solidarnost, ko je to nujno, in skupaj doseže spremembe, ko to želi. Komisija je skupno sprejela več kot 800 predhodno nenačrtovanih ukrepov, in sicer od dajanja na razpolago vseh sredstev EU, uporabe prožnosti v naših fiskalnih pravilih in pravilih o državni pomoči, vzpostavitve zalog medicinske opreme, pomoči pri vrnitvi več kot 600 000 državljank in državljanov EU, ki so obtičali v tujini, vzpostavitve instrumenta SURE, ki prispeva k ohranitvi delovnih mest in preživetju podjetij, ter upravljanja meja do podpore kmetom in ribičem.
Tega leta se lahko spominjamo tudi zaradi znatne pospešitve sprememb, ki jih je sprožilo, in velike priložnosti, ki se je pri tem presenetljivo ponudila. Podnebne spremembe, digitalne tehnologije in geopolitika so že močno vplivale na našo družbo in agendo. Vendar je pandemija povečala potrebo po tem, da Evropa prevzame vodilno vlogo pri zelenem in digitalnem prehodu ter poveča odpornost svojih družb in gospodarstev. To ustvarja edinstveno priložnost za odpravo ranljivosti zaradi krize in novo vitalnost za Unijo.
Glede na navedeno se bo Komisija v prihodnjem letu osredotočila na dvoje. Najprej si bo še naprej z vsemi močmi prizadevala za obvladovanje krize in pridobivanje izkušenj iz nje. To bomo dosegli zlasti z nadaljnjimi prizadevanji za iskanje, financiranje in zagotovitev varnega in dostopnega cepiva za vse v Evropi in po svetu.
Hkrati pa ta delovni program določa, kako lahko Evropa izkoristi priložnost, ki se nam ponuja, da uresniči svoje cilje in prevzame vodilno vlogo pri znatni pospešitvi sprememb. Zahvaljujoč zgodovinskemu instrumentu za okrevanje NextGenerationEU, ki ga je Komisija predstavila skupaj s prenovljenim dolgoročnim proračunom, ima Evropa na voljo orodje, da izkoristi to priložnost.
S tem instrumentom se Evropa ne odloča le za odpravo sedanje škode, okrevanje in podporo tistim, ki jih je kriza najbolj prizadela, temveč tudi za zagotovitev boljšega načina življenja v prihodnosti. Osredotočila se bo na trajnostne naložbe in reforme, pri čemer bo 37 % odhodkov v okviru mehanizma za okrevanje in odpornost namenjenih za zeleni prehod, najmanj 20 % pa za naložbe v digitalni prehod. Tesno bomo sodelovali z državami članicami pri pripravi in izvajanju njihovih nacionalnih načrtov za okrevanje in odpornost. Komisija bo zagotovila, da bo prek zelenih obveznic zbranih 30 % od 750 milijard EUR, predvidenih za instrument NextGenerationEU. Poleg tega bomo podprli sozakonodajalca pri sklenitvi hitrega dogovora o svežnju v skupni višini 1,8 bilijona EUR, da bo ta lahko čim prej privedel do sprememb. Komisija bo pripravila tudi ambiciozne predloge o novih virih prihodkov za proračun EU.
To pomeni, da imamo naložbe, ki ustrezajo že obstoječi viziji in ciljem. Zato delovni program Komisije za leto 2021 predvideva prehod s strategije k uresničevanju, pri čemer je poudarek na novih zakonodajnih pobudah, revizijah obstoječe zakonodaje in nadaljnjih ukrepih na podlagi načrtov, določenih v okviru vseh šestih glavnih ciljev v zadnjem letu. Te pobude so navedene v prilogah I in II, izvajati pa bomo začeli tudi pobude, ki so bile prvotno načrtovane za leto 2020, vendar so bile zaradi pandemije preložene.
Naše notranje in zunanje delovanje bo še naprej temeljilo na Agendi 2030 in njenih ciljih trajnostnega razvoja ter na Pariškem sporazumu.
Pri uresničevanju tega delovnega programa se bo Komisija osredotočila tudi na pojasnjevanje našega dela in upoštevanje stališč državljank in državljanov. Tako je zdaj bolj kot kdaj koli prej pomembno začeti razpravo v okviru konference o prihodnosti Evrope. Vprašanja, ki so se zastavila v zadnjem letu (od potrebe po močnejši evropski zdravstveni uniji do trajnih sprememb, ki jih bo pandemija morda imela za naše sobivanje), je mogoče rešiti le, če lahko vsak izrazi svoje mnenje ter če se opremo na vse naše skupne izkušnje in strokovno znanje.
Glede na geopolitično okolje ter dolgoročno in preobrazbeno naravo načrtovanih pobud bo naše delo še naprej temeljilo na strateškem predvidevanju. Prvo poročilo o strateškem predvidevanju je pokazalo, da je odpornost pomembna za okrevanje ter da morajo naše politike temeljiti na dokazih in biti kos izzivom prihodnosti. Ta pristop nam lahko pomaga tudi pri pripravi na nove izzive in priložnosti, ki se bodo neizogibno pojavili v prihodnjem letu ter ki jih moramo biti zmožni predvideti in se nanje odzvati.
2. Uresničevanje šestih glavnih ciljev
2.1 Evropski zeleni dogovor
V zvezi z evropskim zelenim dogovorom se bo Komisija osredotočila na prenovo ustrezne podnebne in energetske zakonodaje, da bi jo uskladila z novim predlaganim ciljem zmanjšanja emisij za vsaj 55 % do leta 2030 v primerjavi z ravnmi iz leta 1990. To bo združeno v svežnju ukrepov z naslovom „Pripravljeni na 55“, ki bo zajemal vse od obnovljivih virov in energijske učinkovitosti, vključno z energijsko učinkovitostjo stavb, do rabe zemljišč, obdavčitve energije, porazdelitve prizadevanj in trgovanja z emisijami ter številne druge zakonodajne akte. Podnebna in energetska diplomacija z našimi zunanjimi partnerji bo še naprej prednostna naloga.
Kot je navedeno v političnih usmeritvah predsednice von der Leyen, bo Komisija predlagala mehanizem za ogljično prilagoditev na mejah, da bi spodbudila tuje proizvajalce in uvoznike EU k zmanjšanju emisij ogljika, hkrati pa zagotovila enake konkurenčne pogoje, ki spodbujajo trgovino, skladno s STO.
Obseg načrtovanega dela v okviru evropskega zelenega dogovora odraža sistemsko naravo zelenega prehoda in njegov pomen kot strategije za rast. Predstavili bomo vrsto ukrepov o pametnem in trajnostnem prometu, vključno z revizijo uredbe o vseevropskem prometnem omrežju in direktive o inteligentnih prometnih sistemih. Še naprej bomo izvajali akcijski načrt za krožno gospodarstvo, pri čemer bomo obravnavali okoljsko primerno zasnovo in trajnostne izdelke, zlasti krožno elektroniko, vključno z izboljšanjem zbiranja, ponovne uporabe in popravil mobilnih telefonov, prenosnih računalnikov in drugih naprav.
To kaže, da evropski zeleni dogovor pomeni veliko več kot zgolj zmanjševanje emisij. V tem duhu bomo nadaljevali strategijo EU za biotsko raznovrstnost do leta 2030 in strategijo „od vil do vilic“, zlasti da bi spodbudili ekološko pridelavo, obnovili degradirane ekosisteme, zaščitili oceane in obalne regije, zaščitili, obnovili in trajnostno upravljali gozdove ter zmanjšali dajanje proizvodov, povezanih s krčenjem gozdov, na trg EU. Poleg tega bomo omogočili, da se na trg dajejo inovativni krmni dodatki, da bi zmanjšali vpliv živinoreje na okolje.
2.2 Evropa, pripravljena na digitalno dobo
Da bi zagotovili, da bo to desetletje evropsko digitalno desetletje, bomo predlagali načrt z jasno opredeljenimi cilji do leta 2030, kot so povezljivost, znanja in spretnosti ter digitalne javne storitve. Naš pristop bo temeljil na jasnih načelih, in sicer na pravici do zasebnosti in povezljivosti, svobodi govora, prostem pretoku podatkov in kibernetski varnosti.
Na vseh teh različnih področjih bomo sprejeli ukrepe, zlasti zakonodajo o vidikih varnosti, odgovornosti, temeljnih pravic in podatkov na področju umetne inteligence ter akt o podatkih, da bi določili prave pogoje za boljši nadzor in izmenjavo podatkov za državljanke in državljane ter podjetja.
V istem duhu bomo predlagali novo evropsko digitalno identiteto, ki bo olajšala spletne opravke in dostop do spletnih storitev po vsej Evropi ter zagotovila, da bodo ljudje imeli večji nadzor nad tem, katere podatke razkrivajo, in pregled nad tem, kako se ti podatki uporabljajo.
Da bi EU ohranila pravičnost v digitalnem svetu, si bo še naprej prizadevala za mednarodni sporazum o pravičnem davčnem sistemu, ki bo zagotavljal dolgoročne trajnostne prihodke. V nasprotnem primeru bo Komisija v prvi polovici naslednjega leta predlagala digitalno dajatev. V istem duhu pravičnega poslovnega okolja bo predlagala tudi pravni instrument za zagotovitev enakih konkurenčnih pogojev v zvezi s tujimi subvencijami.
Komisija bo nadaljevala pregled pravil o konkurenci, da bi zagotovila njihovo ustreznost za spreminjajoče se tržno okolje, vključno s pospešeno digitalizacijo gospodarstva. Poleg tega bomo posodobili našo novo industrijsko strategijo za Evropo, da bi upoštevali učinke COVID-19, globalno konkurenčno okolje ter pospešitev zelenega in digitalnega prehoda.
Za zagotovitev dostojnih, preglednih, predvidljivih in poštenih delovnih pogojev ter ustrezne socialne zaščite bo predstavljen zakonodajni predlog za izboljšanje delovnih pogojev delavcev, ki zagotavljajo storitve prek platform.
2.3 Gospodarstvo za ljudi
V času pandemije in zajezitvenih ukrepov je bistveno, da Evropa zagotovi, da zdravstvena in gospodarska kriza ne bo prerasla v socialno krizo. To bo usmerjalo naše ukrepe v naslednjem letu, celovito izvajanje in uporaba programa SURE pa bosta delavkam in delavcem pomagala ohraniti dohodek ter zagotovila, da bodo lahko podjetja obdržala svoje zaposlene. Te ukrepe bomo skrbno ocenili v prihodnjih letih.
Evropski steber socialnih pravic bo vodilo za okrevanje evropskega gospodarstva in naše najboljše orodje za zagotovitev, da nihče ne bo zapostavljen. Da bi zagotovili celovito izvajanje stebra, bomo predstavili ambiciozen akcijski načrt, ki bo ključni instrument Komisije za prispevanje k srednje- in dolgoročnemu socialno-ekonomskemu okrevanju in odpornosti ter za okrepitev socialne pravičnosti v okviru digitalnega in zelenega prehoda. V istem duhu bo novo evropsko jamstvo za otroke, ki je bilo napovedano v političnih usmeritvah predsednice von der Leyen, namenjeno zmanjšanju revščine in neenakosti otrok, saj bo zagotovilo, da imajo vsi otroci dostop do osnovnih storitev, kot sta zdravstvo in izobraževanje. Komisija bo na podlagi izkušenj iz pandemije COVID-19 in ob upoštevanju spreminjajočega se okolja dela pripravila nov strateški okvir EU za zdravje in varnost pri delu. Predlagali bomo tudi akcijski načrt za socialno gospodarstvo, da bi okrepili socialne naložbe ter podprli akterje socialnega gospodarstva in socialna podjetja pri zagonu, širitvi, inovacijah in ustvarjanju delovnih mest.
Naša gospodarstva potrebujejo nadaljnjo podporo politike, pri čemer bo treba najti pravo ravnotežje med zagotavljanjem finančne podpore in zagotavljanjem vzdržnosti javnih financ. Glede na vse hitrejše širjenje virusa in vse pogostejše zajezitvene ukrepe bi morale države članice še naprej preudarno izkoriščati fiskalno prožnost za podporo gospodarstvu. Svetovna trgovina in njene povezane vrednostne verige bodo še naprej ključna gonilna sila za rast in resnično globalno okrevanje. Trenutno poteka pregled trgovinske politike EU, sprejeli pa bomo tudi nov instrument za odvračanje tretjih držav od prisilnih ukrepov in odzivanje nanje.
Bolj dolgoročno gledano ni ustreznejše poti k stabilnosti in konkurenčnosti kot s poglobljeno ekonomsko in monetarno unijo, ki bo zagotovila tudi večjo mednarodno vlogo eura. Doseči moramo napredek na področju unije kapitalskih trgov in bančne unije. V okviru tega bomo revidirali okvir za obravnavanje propadov bank v EU, sprejeli ukrepe za spodbujanje čezmejnih naložb v EU in okrepili boj proti pranju denarja.
Kot del sistemskih sprememb v Evropi mora biti naš gospodarski in finančni sistem tudi ključno gonilo zelenega in digitalnega prehoda. Za spodbujanje dolgoročnega, trajnostnega in odgovornega ravnanja podjetij bo predlagana zakonodaja o trajnostnem upravljanju podjetij. Prav tako bomo še naprej razvijali trajnostno financiranje, zlasti s predlogom o vzpostavitvi standarda EU za zelene obveznice.
Da bi dosegli svoje cilje ter da bi se lahko odzvali na potrebe po naložbah in reformah, moramo povečati in oceniti uspešnost, učinkovitost in zmogljivost javnih uprav in storitev po vsej Evropski uniji.
2.4 Močnejša Evropa v svetu
Ta Komisija je nastopila svoj mandat s poslanstvom, da zagotovi močnejšo Evropo v svetu. Naša geopolitična Komisija stremi k napredku pri strateških interesih in ciljih EU v tujini ter v vse bolj polariziranem svetu zagovarja mednarodni red, ki temelji na pravilih in vrednotah. Prizadevali si bomo za povečanje naše svetovne vloge kot zagovorniki odgovornosti, stabilnosti, sodelovanja in solidarnosti, in sicer tako, da bomo z mobilizacijo vseh naših instrumentov obravnavali vse večje število svetovnih izzivov, kriz in konfliktov.
Komisija bo v naslednjem letu zagotovila, da bo Evropa imela ključno vlogo v tem ranljivem svetu, bodisi tako, da bo prevzela vodstvo pri svetovnem odzivu za zagotovitev varnega in dostopnega cepiva za vse, bodisi s krepitvijo svetovnega večstranskega sistema, ki temelji na pravilih, ter dvostranskih, regionalnih in svetovnih partnerstev. Še naprej bomo dajali vso prednost vzhodnemu in južnemu sosedstvu, Zahodnemu Balkanu in Afriki.
Naši novi instrumenti za financiranje zunanjega delovanja bodo prispevali k izvajanju strateških prednostnih nalog Unije na področju zunanje politike.
Evropska unija bo vedno verjela v moč in pomen multilateralizma in sodelovanja v svetovnih institucijah. Predlagali bomo skupno sporočilo o krepitvi prispevka EU k multilateralizmu, ki temelji na pravilih. Voditi moramo reforme Svetovne zdravstvene organizacije in Svetovne trgovinske organizacije, da bosta obe pripravljeni na nove razmere.
V sodelovanju z našimi partnerji bomo predlagali prenovljeno partnerstvo z našim južnim sosedstvom in predstavili sporočilo o Arktiki, da bi posodobili politiko EU do regije, ki je še posebej izpostavljena podnebnim spremembam in okoljskim pritiskom, ter upoštevali vpliv te regije na gospodarstvo in varnost.
Predstavili bomo nov strateški pristop v podporo razorožitvi, demobilizaciji in reintegraciji nekdanjih borcev, ki je ključnega pomena za zagotovitev trajne stabilnosti in miru v državah in regijah, ki so jih prizadeli konflikti.
Prav tako bomo predložili sporočilo o humanitarni pomoči EU, ki se bo osredotočilo zlasti na nove načine sodelovanja z našimi partnerji in drugimi donatorji, uporabo digitalnih orodij ter inovativne pristope k financiranju in načinom zagotavljanja pomoči, vključno z zmogljivostjo Komisije za hitro odzivanje ter načini za okrepitev dela v zvezi s povezanostjo humanitarnih, razvojnih in mirovnih vidikov.
Pregled direktive o konzularni zaščiti nam bo omogočil, da olajšamo uresničevanje pravice državljank in državljanov Unije do konzularne zaščite in povečamo solidarnost EU za boljšo zaščito državljank in državljanov EU v tujini, zlasti v kriznih razmerah. S tem bomo izboljšali sodelovanje med državami članicami in povečali podporno vlogo EU, pri čemer moramo čim bolj izkoristiti njeno edinstveno mrežo delegacij.
2.5 Spodbujanje evropskega načina življenja
Trenutna zdravstvena kriza je razkrila potrebo po okrepitvi naše pripravljenosti na krize in obvladovanja čezmejnih nevarnosti za zdravje. Čeprav je poudarek še naprej na zagotavljanju, da lahko Evropa obvladuje širjenje virusa in posledice pandemije, bomo med krizo pridobili tudi prva spoznanja. Čas je, da oblikujemo močnejšo evropsko zdravstveno unijo.
Predlagali bomo okrepitev okvira EU za odkrivanje resnih čezmejnih nevarnosti za zdravje in odzivanje nanje ter povečanje vloge obstoječih agencij. Kot drugi korak bomo predlagali ustanovitev agencije za napredne biomedicinske raziskave in razvoj. Z novo farmacevtsko strategijo bomo obravnavali varnost evropske dobavne verige in zagotovili, da se bodo državljanke in državljani lahko zanesli na varna, cenovno dostopna in visokokakovostna zdravila. Poleg tega bo do konca leta vzpostavljen evropski prostor zdravstvenih podatkov, da bi se podatki lahko izkoristili za boljše zdravstveno varstvo, boljše raziskave in boljše oblikovanje politik v korist pacientov.
Spoznanja bomo pridobili tudi na drugih področjih, zlasti v zvezi s schengenskim območjem in ohranjanjem prostega gibanja oseb brez kontrol na notranjih mejah. Sodelovali bomo z Evropskim parlamentom in državami članicami, da bi ohranili in izboljšali delovanje schengenskega območja na podlagi nove strategije za prihodnost schengenskega območja in strožjih schengenskih pravil, ter nadaljevali delo v zvezi z dokončanjem schengenskega območja.
Delo bomo nadaljevali tudi v zvezi z novim paktom o migracijah in azilu. Pri tem bo Komisija predlagala številne ukrepe v zvezi z zakonitimi migracijami, kot je med drugim sveženj o znanjih, spretnostih in talentih, ki bo vključeval revizijo direktive o rezidentih za daljši čas in pregled direktive o enotnem dovoljenju, ter možnosti za razvoj nabora talentov EU. Drugi elementi pakta vključujejo akcijski načrt EU za boj proti tihotapljenju migrantov ter strategijo za prostovoljno vračanje in reintegracijo.
Še naprej bomo krepili varnostno unijo, zlasti s sprejetjem ukrepov za boj proti organiziranemu kriminalu in preprečevanje hibridnih groženj, novim pristopom k boju proti terorizmu in radikalizaciji ter izboljšanjem odkrivanja, odstranjevanja in prijavljanja spolnih zlorab otrok na spletu.
Glede na porast antisemitskega nasilja in kaznivih dejanj iz sovraštva bo Komisija predstavila celovito strategijo za boj proti antisemitizmu, ki bo dopolnila in podprla prizadevanja držav članic.
Za okrevanje gospodarstva ter uspešen zeleni in digitalni prehod bodo morali Evropejci in Evropejke pridobiti tudi nova znanja in spretnosti. V okviru širših prizadevanj za vzpostavitev kulture vseživljenjskega učenja in lažji prehod med zaposlitvami bomo predlagali pobudo o individualnih izobraževalnih računih, da bi posameznikom omogočili, da se usposabljajo in upravljajo svojo poklicno pot, ter določili evropski pristop k mikrokvalifikacijam, da bi razširili možnosti personaliziranega učenja za vse.
2.6 Nova spodbuda za evropsko demokracijo
Komisija si bo še naprej prizadevala za unijo enakosti in podpirala zavezanost Evrope k zaščiti vrednot EU ter vključevanju in enakosti v vseh pomenih besede ne glede na spol, raso ali etnično pripadnost, vero ali prepričanje, invalidnost, starost ali spolno usmerjenost.
V zvezi s tem bo Komisija predstavila strategijo EU o pravicah invalidov, zlasti da bi zagotovila celovito izvajanje Konvencije ZN o pravicah invalidov, v okviru strategije EU o otrokovih pravicah pa bo proučila, kako pripraviti otroke in mlade na sodelovanje v demokratičnem življenju EU, bolje zaščititi ranljive otroke, varovati njihove pravice na spletu, spodbujati otrokom prijazno pravosodje ter preprečevati nasilje nad otroki in se boriti proti njemu.
Čeprav Komisija ostaja zavezana pristopu EU k Istanbulski konvenciji, bo predložila nov predlog za boj proti nasilju na podlagi spola. Poleg tega bo predlagala razširitev seznama evropskih kaznivih dejanj na vse oblike kaznivih dejanj iz sovraštva in sovražnega govora.
Akcijski načrt za evropsko demokracijo, ki bo kmalu sprejet, bo izhodišče za povečanje odpornosti naših demokracij, obravnavanje nevarnosti zunanjega vmešavanja v evropske volitve, boj proti dezinformacijam ter podpiranje svobodnih in neodvisnih medijev. Naslednje leto bomo predlagali jasnejša pravila o financiranju evropskih političnih strank ter sprejeli ukrepe za zagotovitev večje preglednosti plačanega političnega oglaševanja, izboljšanje volilnih pravic mobilnih Evropejk in Evropejcev ter zaščito novinarjev in civilne družbe pred strateškimi tožbami za onemogočanje udeležbe javnosti.
Poleg tega bomo s celovito uporabo digitalnih tehnologij pospešili čezmejno pravosodno sodelovanje.
Komisija bo proučila, kako lahko kohezijska politika spodbudi okrevanje ter zeleni in digitalni prehod, obravnava vse večje regionalne razlike po izbruhu COVID-19 in tiste, ki so obstajale že pred njim, ter pomaga pri reševanju nastajajočih socialnih in gospodarskih vprašanj. Da bi Komisija poglobila svoje znanje in s tem izboljšala svoje odzive politike, bo predložila oceno stanja v naših regijah. Poleg tega bo razvila dolgoročno vizijo za podeželska območja, da bi predlagala ukrepe za čim večje izkoriščanje potenciala teh regij. Boljše pravno urejanje, oblikovanje politik ter izvajanje in izvrševanje prava EU
Ko je Komisija nastopila svoj mandat, se je zavezala politikam, ki temeljijo na dokazih ter ki jih je lažje upoštevati in za katere je manj verjetno, da bodo ustvarjale nepotrebno breme za podjetja in ljudi. To je še toliko bolj pomembno v času, ko Evropa poskuša obvladovati krizo in se osredotoča na okrevanje.
Prihodnje sporočilo o boljšem pravnem urejanju se bo osredotočalo na zmanjšanje bremena, zlasti z izvajanjem pristopa „za enega sprejetega se eden odpravi“. To bo zagotovilo, da se bodo nova upravna bremena odtehtala tako, da se bodo odpravila enakovredna bremena za ljudi in podjetja na ravni EU na istem področju politike. Od prihodnjega leta naprej bo platforma „Pripravljeni na prihodnost“, tj. strokovna skupina na visoki ravni, podpirala Komisijo pri iskanju možnosti za poenostavitev in zmanjšanje bremena.
Kriza je še dodatno poudarila potrebo po informiranih odločitvah na podlagi dokazov in po načelih boljšega pravnega urejanja. Ocene učinka, pri katerih se upoštevajo stališča vseh zadevnih strani, so pomembnejše kot kdaj koli prej. Komisija bo zagotovila učinkovitejša in dostopnejša posvetovanja, da bi olajšala udeležbo deležnikov in se odzvala na poziv k bolj racionaliziranim posvetovanjem.
Komisija bo tudi okrepila prizadevanja za izboljšanje učinkovite uporabe, izvajanja in izvrševanja prava EU. To je pomembno zlasti za pravilno delovanje enotnega trga, zaščito ključnih dobavnih verig, ki trgovinam zagotavljajo živila, zdravstvenim službam pa medicinsko opremo, spoštovanje pravic državljank in državljanov ter izvajanje evropskega zelenega dogovora. Komisija bo še naprej podpirala države članice in z njimi sodelovala, da bi zagotovila hitro in pravilno izvajanje novih in obstoječih pravil EU. Hkrati bo brez oklevanja zagotovila spoštovanje prava EU s postopki za ugotavljanje kršitev, kjer bo to potrebno.
4. Zaključek
V zadnjem letu so evropske državljanke in državljani marsikaj žrtvovali, da bi se medsebojno obvarovali, zato moramo zaščititi napredek, ki smo ga skupaj dosegli. To pomeni, da moramo biti še naprej previdni, se osredotočati na obvladovanje krize in si skupnimi močmi prizadevati za dolgoročno rešitev.
Ko bo Evropa izstopila iz krize, moramo biti pripravljeni ravnati še bolje, da bi lahko živeli v bolj zdravi, pravičnejši in uspešnejši družbi. To pomeni, da moramo postati odpornejši, hkrati pa tudi, da moramo pospešiti program za preobrazbo, na podlagi katerega je bila ta Komisija izvoljena in na katerega se osredotoča že od prvega dne svojega mandata.
To je dvojni cilj tega delovnega programa Komisije in vseh pobud, ki so v njem navedene. Te se sicer osredotočajo na različna področja, vendar je njihova smer ista. Vse so namreč namenjene omogočanju lažjega življenja, bolj zdravega okolja, pravičnejših družb, bolj raznolikih in dostopnih priložnosti ter sodobnejših gospodarstev, usmerjenih v širše cilje.
Da bi Komisija zagotovila, da imajo te pobude želeni učinek, bo tesno sodelovala z Evropskim parlamentom in Svetom. V tem kolektivnem duhu se je Evropa tudi dogovorila o instrumentu NextGenerationEU in prav to nam bo omogočilo, da premagamo to pandemijo in dosežemo sistemske spremembe, ki jih Evropa potrebuje. Imamo vizijo, imamo načrt in imamo naložbe – čas je, da spodbudimo okrevanje z oblikovanjem boljše prihodnosti.
