EVROPSKA KOMISIJA

Bruselj, 31.7.2020

COM(2020) 350 final

POROČILO KOMISIJE

Spremljanje uporabe prava Evropske unije





Letno poročilo za leto 2019

{SWD(2020) 147 final}

Predgovor

I.Nova spodbuda za delovna mesta, rast in naložbe

Zagotavljanje poštenih delovnih pogojev v vsej EU

Izvrševanje okoljskih predpisov

Izvrševanje kmetijskih predpisov

Izvrševanje pravil na področju pomorskih zadev in ribištva

Izvrševanje pravil na področju regionalne politike

Boj proti goljufijam, ki škodijo proračunu EU

II.Povezan enotni digitalni trg

Izboljšanje povezljivosti

Zagotavljanje kibernetske varnosti in zaupanja pri spletnih transakcijah

Boljša dostopnost za invalide

III.Trdna energetska unija s podnebno politiko, usmerjeno v prihodnost

Izvajanje Pariškega sporazuma o podnebnih spremembah

IV.Bolj povezan in pravičnejši notranji trg z okrepljeno industrijsko bazo

Zagotavljanje neizkrivljene konkurence

Zagotavljanje prostega gibanja delavcev

Zagotavljanje prostega pretoka blaga

Zagotavljanje svobode ustanavljanja in prostega pretoka storitev

Izboljšanje informacij in pomoči za državljane in podjetja

Izvrševanje unije kapitalskih trgov, pravil o finančnih storitvah in prostega pretoka kapitala

Boj proti pranju denarja in financiranju terorizma

Izvrševanje pravil o obdavčevanju in carinah

Zagotavljanje visoke ravni varstva potrošnikov

Zagotavljanje visoke ravni varovanja javnega zdravja

Izvrševanje pravil o mobilnosti in prometu

V.Bolj poglobljena in pravičnejša ekonomska in monetarna unija

Izvrševanje pravil bančne unije

VI.Območje pravosodja in temeljnih pravic, zasnovano na medsebojnem zaupanju

Podpiranje pravne države in temeljne pravice

Čezmejno sodelovanje na področju kazenskega in civilnega pravosodja

Izboljšanje varstva osebnih podatkov

Izvrševanje pravil na področju varnosti

VII.V smeri nove migracijske politike

Predgovor

Evropska unija temelji na spoštovanju pravne države. Prvi predsednik Evropske komisije, Walter Hallstein, ni po naključju Evropsko unijo označil za skupnost prava (Rechtsgemeinschaft), tj, skupnost, ki jo zavezujejo pravila, ki jih države članice sprejmejo kot sozakonodajalci in za katere se obvežejo, da jih bodo izvajale v svojih nacionalnih sistemih. Naloga Komisije kot varuhinje Pogodb je zagotavljati, da se ta pravila spoštujejo v korist naših državljanov. Sodelovanje držav članic je ne glede na to, ali se nanaša na čist zrak, varnost hrane ali dostop do zdravstvenega varstva v tujini, ključno za zagotavljanje, da se politike EU uresničujejo v vsakdanjem življenju ljudi.

To letno poročilo vsebuje pregled dela Komisije za zagotavljanje pravilne uporabe, izvajanja in izvrševanja prava EU v letu 2019.

Leta 2019 se je končal mandat Junckerjeve Komisije, 1. decembra pa začel mandat moje ekipe. Leto 2019 je bilo zato v mnogo pogledih leto prehoda. Naloge je prevzela nova skupina komisarjev, ki dela v skladu z novimi političnimi smernicami ter usmerja nove pobude, kot sta evropski zeleni dogovor in digitalna agenda.

Med tem prehodom se temelji, ki povezujejo našo Unijo, niso spremenili. Pravilna uporaba in izvrševanje prava EU, vključno s spoštovanjem temeljnih pravic in pravne države, ostajata skupna odgovornost držav članic in institucij EU. Spoštovanje prava EU nikoli ne more biti le enosmerno, ampak temelji na lojalnem sodelovanju naših držav članic – v interesu državljanov, ki jim služimo. Komisija bo to posebno partnerstvo negovala z nadaljnjim zagotavljanjem podpore in izdajanjem smernic državam članicam, da bi jim pomagala pri izvajanju prava EU. Kljub temu bomo ostali pozorni in bomo v primeru kršitve prava EU pripravljeni sprejeti odločne pravne ukrepe. Pri uporabi in izvrševanju prava EU ter spoštovanju pravic državljanov, ki izhajajo iz njega, kompromisi niso mogoči.

Predsednica Evropske komisije

Ursula von der Leyen

I.Nova spodbuda za delovna mesta, rast in naložbe

Lani je bila glavna prednostna naloga Komisije spodbujati naložbe za ustvarjanje delovnih mest in krepitev konkurenčnosti Evrope. Vendar če države članice pravil EU ne izvajajo pravilno in pravočasno, lahko to ogrozi oblikovanje ustreznega regulativnega okolja za podporo podjetjem in ustvarjanju delovnih mest.

Zagotavljanje poštenih delovnih pogojev v vsej EU

Evropski steber socialnih pravic , ki so ga novembra 2017 razglasili Evropski parlament, Svet in Evropska komisija, odraža skupno politično zavezanost številnim načelom in pravicam, ki so bistveni za pravične in dobro delujoče trge dela ter sisteme socialnega varstva v Evropi 21. stoletja. Ključni element so pravični delovni pogoji, ki vključujejo preprečevanje delovnih razmerij, ki vodijo do negotovih delovnih pogojev.

V letu 2019 so države članice, Komisija in socialni partnerji še naprej sodelovali, da bi zagotovili, da je zakonodaja EU za varnost in zdravje pri delu primerna za prihodnost, ter ustrezno upoštevanje pravil. Velik poudarek je bil na zagotavljanju, da imajo države članice v nacionalni zakonodaji zavezujoča pravila s področja varnosti in zdravja pri delu ter da jih sporočijo Komisiji.

Komisija tudi redno posodablja razlagalno sporočilo o direktivi o delovnem času v skladu s pomembnim razvojem sodne prakse Sodišča.

Izvrševanje okoljskih predpisov

Komisija je leta 2019 nadaljevala pravne ukrepe za boj proti onesnaževanju zraka, ki ostaja prednostna naloga. Poleg tega je spodbujala izvajanje prek razprav z državami članicami o tej pomembni temi – v Italiji je leta 2019 potekal dialog o čistem zraku .

V državah članicah, v katerih obstaja nevarnost, da novi cilji glede recikliranja odpadkov in druge zahteve iz zakonodaje EU o odpadkih ne bodo izpolnjeni, Komisija organizira dogodke na temo krožnega gospodarstva . Leta 2019 so bili taki dogodki, na katerih so vrhunski strokovnjaki priporočali, kako najbolje izvajati pravila, ki so bila popravljena leta 2018, organizirani v Atenah , Lizboni in Budimpešti .

Države članice morajo dokončati omrežje zavarovanih območij Natura 2000 in uvesti potrebne ohranitvene ukrepe za vsa območja, vključena v omrežje. To je ključno za ohranitev zaščitenih habitatov in vrst. Hkrati je Komisija leta 2019 sprejela ukrepe za popravo strukturnih napak v nacionalnih zakonodajah o varstvu narave in ustavitev nezakonitega lova ptic. Osredotočena je tudi na zagotavljanje, da se dejavnosti sečnje in gospodarjenja z gozdovi izvajajo v skladu z zahtevami glede varstva narave.

Izvrševanje kmetijskih predpisov

Skupna kmetijska politika (SKP) temelji na partnerstvu med kmetijstvom in družbo ter med EU in njenimi kmeti. Njen namen je podpreti kmete in izboljšati kmetijsko produktivnost, zagotoviti stabilno preskrbo s cenovno dostopno hrano in poskrbeti, da lahko kmetje v Evropski uniji ustvarijo zadostne prihodke za preživljanje. Skupna kmetijska politika obravnava tudi okoljske izzive, vključno s podnebnimi spremembami. Njen cilj so trajnostno upravljanje naravnih virov, ohranjanje podeželskih območij in pokrajin po vsej EU ter ohranjanje podeželskega gospodarstva s spodbujanjem zaposlovanja v kmetijstvu in povezanih sektorjih.

Geografske označbe ščitijo imena specifičnih proizvodov in promovirajo njihove edinstvene značilnosti, povezane z njihovim geografskim poreklom ter tradicionalnim znanjem in izkušnjami, ter so ključne za ohranjanje visoke kakovosti hrane in visokih prehranskih standardov.

Leta 2019 je Komisija sprejela ukrepe za obravnavo nepravilnega izvajanja pravil EU za zaščito označb porekla in geografskih označb.

Izvrševanje pravil na področju pomorskih zadev in ribištva

Glavni cilj skupne ribiške politike (SRP) je zagotoviti okoljsko, gospodarsko in socialno trajnostnost ribiškega sektorja in sektorja akvakulture. Zato vključuje ukrepe za omejitev zmogljivosti ribiških flot ter uvedbo omejitev ulova in ribolovnih dejavnosti. V zvezi s tem so se vse države članice strinjale, da bodo do leta 2020 gospodarski ribolov znižale na trajnostne ravni. Leta 2019 je bil poseben poudarek na preverjanju skladnosti s pravili o prilovu občutljivih vrst, kot so kiti, delfini in drugi morski sesalci.

Komisija je začela vrsto neuradnih dialogov o vprašanjih, kot so sistemi za preverjanje moči motorja in nadzor nad floto EU, ki lovi ribe zunaj voda EU.

Za uspeh skupne ribiške politike sta potrebni oblikovanje in izvajanje učinkovitega in skladnega sistema nadzora in izvrševanja. Zato je bila strategija Komisije za izvrševanje v letu 2019 še naprej osredotočena na ohranjanje ribištva in nadzor nad njim ter izvrševanje na področju ribištva s strani držav članic.

Skupna ribiška politika ponuja tudi posebna orodja za izvrševanje, kot so akcijski načrti za nadzor in upravne preiskave. Komisija je na podlagi preverjanj in revizij, ki jih je izvedla, sprejela in spremljala različne akcijske načrte za nadzor.

Izvrševanje pravil na področju regionalne politike

Evropski strukturni in investicijski skladi podpirajo naložbe v ključna področja politike, ki spodbujajo rast, v vsej EU.

Komisija je v letu 2019 še naprej zagotavljala, da se nepravilni izdatki umaknejo iz sofinanciranja z začasno ustavitvijo plačil ali v nekaterih primerih uporabo finančnih popravkov.

Komisija je 14. maja 2019 sprejela sklep o opredelitvi smernic za določanje finančnih popravkov, ki jih je treba uporabiti za odhodke, ki jih financira Unija, če se ne upoštevajo pravila o javnem naročanju.

Ta sklep ponuja vsem akterjem večjo pravno varnost in bolj sorazmeren pristop na kompleksnem področju javnega naročanja, ki ostaja glavni vir nepravilnosti in finančnih popravkov za kohezijske sklade.

Boj proti goljufijam, ki škodijo proračunu EU

S sprejetjem direktive o zaščiti finančnih interesov EU so se znatno izboljšala sredstva za boj proti kaznivim dejanjem, ki škodijo proračunu EU. Direktiva bo tudi vsebinska podlaga za delo Evropskega javnega tožilstva . Komisija tesno sodeluje z državami članicami, da bi zagotovila pravilno izvajanje navedene direktive. 19. septembra 2019 je zoper 14 držav članic zaradi poznega prenosa začela postopke za ugotavljanje kršitev.

II.Povezan enotni digitalni trg

V strategiji enotnega digitalnega trga so obravnavani izzivi in priložnosti digitalne preobrazbe, ki je rezultat zmanjšanja razdrobljenosti trga, povečanja pretokov podatkov in pretočnosti trga ter prilagoditve obstoječih pravil digitalni dobi. Dostop uporabnikov se je izboljšal zaradi prepovedi neupravičenega geografskega blokiranja , prenosljivosti vsebin , odprave stroškov gostovanja in brezplačnega brezžičnega dostopa do interneta za evropske državljane . Okvirni tržni pogoji so se izboljšali zaradi novega Evropskega zakonika o elektronskih komunikacijah , direktive o avdiovizualnih medijskih storitvah , posodobljene zakonodaje o avtorskih pravicah in uredbe o odnosih med platformami in podjetji . Izvrševanje teh pravil bo v naslednjih letih ključnega pomena.

Izboljšanje povezljivosti

Digitalne komunikacije visokih hitrosti spodbujajo inovacije ter boljše storitve za gospodarstvo in družbo kot celoto. Razvoj povezljivosti 5G je za Komisijo prednostna naloga. Cilj je zagotoviti, da bo do leta 2020 v celotni EU na voljo radiofrekvenčni spekter 5G.

Z učinkovito uporabo pravil v zvezi z enotno evropsko številko za klic v sili 112 bo končnim uporabnikom, vključno z invalidi, zagotovljen varen in učinkovit dostop do nujne pomoči.

Izgradnja elektronske komunikacijske infrastrukture visokih hitrosti je lahko zelo draga. Zato je pomembno, da se izvajajo pravila, zaradi katerih je uvajanje cenejše in učinkovitejše ter v korist javnosti.

Zagotavljanje kibernetske varnosti in zaupanja pri spletnih transakcijah

Kibernetske grožnje v vse bolj digitaliziranem gospodarstvu in družbi vzbujajo vse večjo zaskrbljenost. Splošno raven kibernetske varnosti v Uniji izboljšuje direktiva o varnosti omrežij in informacijskih sistemov . Komisija je leta 2019 začela postopke za ugotavljanje kršitev zoper šest držav članic, ker niso določile izvajalcev bistvenih storitev na podlagi navedene direktive. Ob koncu leta 2019 so postopki za ugotavljanje kršitev v zvezi z direktivo o varnosti omrežij in informacijskih sistemov še vedno potekali zoper naslednje države članice: Belgijo, Madžarsko, Avstrijo, Romunijo in Slovenijo.

Boljša dostopnost za invalide

Invalidi, zlasti tisti z okvarami vida ali sluha, imajo lahko težave pri dostopu do spletišč in mobilnih aplikacij javnih organov. Cilj direktive o spletni dostopnosti je za invalide izboljšati dostop do teh informacijskih orodij. Leta 2019 je Komisija dejavno vodila tekoče postopke za ugotavljanje kršitev zoper 19 držav članic, ki niso prenesle direktive o spletni dostopnosti, in nazadnje končala postopke zoper 12 držav članic. Tako je bilo ob koncu leta 2019 odprtih še sedem zadev, in sicer zoper Belgijo, Bolgarijo, Nemčijo, Irsko, Madžarsko, Avstrijo in Slovaško.

III.Trdna energetska unija s podnebno politiko, usmerjeno v prihodnost

Uspeh evropskega zelenega dogovora , prednostnega področja iz političnih smernic predsednice von der Leyen, je odvisen od trdnih temeljev energetske unije . EU ima celovit sklop energetskih predpisov. Ključen za razvoj in izvajanje energetske unije in evropskega zelenega sporazuma je sveženj „ Čista energija za vse Evropejce “, ki je bil dokončan leta 2019. Pomagal bo voditi energetski prehod na varen, zanesljiv in trajnosten energetski sektor, ki je usmerjen v potrošnika.

Vloga Komisije kot varuhinje Pogodb pri zagotavljanju pravilnega izvajanja in uporabe energetskih predpisov EU je bistvenega pomena za doseganje ciljev energetske politike EU. Izvrševanje je bilo leta 2019 osredotočeno na naslednja glavna področja: notranji trg z energijo, energijsko učinkovitost, obnovljive vire energije in zanesljivost oskrbe s plinom.

Poleg tega so bili postopki za ugotavljanje kršitev uporabljeni za zagotavljanje visoke stopnje varnosti v jedrskem sektorju in izvrševanje pravil EU o jedrski varnosti, odgovornem in varnem ravnanju z izrabljenim gorivom in radioaktivnimi odpadki ter varstvu delavcev, pacientov in širše javnosti pred sevanjem.

Z začetkom veljavnosti svežnja „Čista energija za vse Evropejce“ bo pozornost usmerjena v spremljanje napredka držav članic pri doseganju ciljev EU za energijo iz obnovljivih virov in energijsko učinkovitost do leta 2030. Komisija bo spremljala tudi njihove celovite nacionalne energetske in podnebne načrte za obdobje 2021–2030. Izvrševanje energetskih pravil EU bo še naprej ključni steber strategije za energetsko unijo.

Izvajanje Pariškega sporazuma o podnebnih spremembah

V političnih smernicah Komisije von der Leyenove je Evropa pozvana, naj do leta 2050 postane prva podnebno nevtralna celina. V sporočilu o evropskem zelenem dogovoru , objavljenem decembra 2019, je za dosego tega cilja določen ambiciozen akcijski načrt na več področjih politike. Komisija je marca 2020 predlagala, naj se podnebna nevtralnost do leta 2050 vključi v nova podnebna pravila , pozneje letos pa bo predstavila načrt za odgovorno povečanje sedanjega cilja zmanjšanja emisij toplogrednih plinov v EU za leto 2030 na najmanj 50 % in na okoli 55 % (z ravni iz leta 1990).

V celoti izvedena in uveljavljena zakonodaja je bistvena za dosego sedanjega cilja vsaj 40-odstotnega zmanjšanja do leta 2030 (z ravni iz leta 1990) in oblikovanje trdne podlage za zvišanje ravni ambicij. Države članice so morale do oktobra 2019 prenesti direktivo za krepitev stroškovno učinkovitega zmanjšanja emisij in nizkoogljičnih naložb , da bi se pripravile za četrto fazo sistema EU za trgovanje z emisijami v obdobju 2021–2030. Komisija trenutno pregleduje stanje prenosa in bo po potrebi sprejela izvršilne ukrepe, kjer jih še ni.

Kar zadeva pomorski promet, je Komisija leta 2019 prvič objavila celovite informacije o emisijah CO2 z ladij, ki se ustavljajo v pristaniščih Evropskega gospodarskega prostora. Kar zadeva letalstvo, je Komisija leta 2019 določila okvir, ki omogoča izvajanje predpisov za spremljanje in preverjanje emisij iz letalstva ter poročanje o njih v EU v okviru globalnega tržnega ukrepa (CORSIA) Mednarodne organizacije civilnega letalstva.

Za zaščito ozonskega plašča je Komisija leta 2019 zaključila vrednotenje izvajanja in uspešnosti uredbe o ozonu , leta 2020 pa bo začela oceno učinka, da bi proučila, ali in kako bi bilo mogoče to uredbo še izboljšati. Leta 2020 bo Komisija začela tudi vrednotenje in oceno učinka uredbe o fluoriranih toplogrednih plinih .

IV.Bolj povezan in pravičnejši notranji trg z okrepljeno industrijsko bazo

Enotni trg EU je še vedno najdragocenejša pridobitev Evrope za državljane in podjetja. Za podjetja zagotavlja ogromno priložnosti, za potrošnike pa večjo izbiro in boljše cene. Posamezniki lahko potujejo, živijo, delajo in študirajo, kjer koli želijo. Vendar teh prednosti ni mogoče izkoristiti, če se pravila enotnega trga ne uporabljajo ali izvajajo ali če jih onemogočajo druge ovire.

Zagotavljanje neizkrivljene konkurence

Delo Komisije v zvezi s kršitvami na področju konkurence krepi notranji trg s spodbujanjem enakih konkurenčnih pogojev.

Komisija je leta 2019 po preverjanju popolnosti in skladnosti ukrepov za prenos direktive o nekaterih pravilih, ki urejajo odškodninske tožbe po nacionalnem pravu za kršitve določb konkurenčnega prava držav članic in Evropske unije , sklenila, da je bila navedena direktiva v celoti in pravilno prenesena, ter zaključila vse postopke za ugotavljanje kršitev, ki jih je začela v zvezi s tem.

Dosledno izvrševanje negativnih sklepov Komisije o državni pomoči je bistveno za verodostojnost nadzora Komisije nad državno pomočjo. Postopki, v skladu s katerimi morajo države članice izterjati nezakonito državno pomoč, so pomemben del dela Komisije v zvezi s kršitvami na področju konkurence.

Zagotavljanje prostega gibanja delavcev

EU je razvila obsežen sklop pravil o prostem gibanju delavcev, napotitvah delavcev in koordinaciji sistemov socialne varnosti. Neupoštevanje teh pravil ogroža zaupanje in poštenost na enotnem trgu. Izraženi so bili zlasti pomisleki, da so mobilni delavci dovzetni za zlorabe ali pa se jim pravice ne priznajo in da morajo podjetja poslovati v negotovem, nejasnem ali nepoštenem poslovnem okolju.

Komisija je leta 2019 nadaljevala postopke za ugotavljanje kršitev zoper Ciper , Francijo , Irsko in Romunijo , ker v svojo nacionalno zakonodajo niso pravočasno prenesle obveznosti iz direktive o minimalnih zahtevah za povečanje mobilnosti delavcev med državami članicami z izboljšanjem pridobivanja in ohranjanja pravic iz dodatnega pokojninskega zavarovanja . Po uradnem obvestilu teh držav članic in oceni, da so navedeno direktivo v celoti prenesle, je postopke proti njim zaključila.

Komisija je 25. septembra 2019 objavila poročilo o uporabi in izvajanju direktive o izvrševanju pravil o napotitvi delavcev v državah članicah EU .

Komisija je objavila tudi praktične smernice o napotitvi , da bi delavcem, delodajalcem in nacionalnim organom pomagala razumeti pravila o napotitvi delavcev. Te smernice zagotavljajo, da delavci poznajo svoje pravice ter da nacionalni organi in delodajalci po vsej EU pravila pravilno in dosledno uporabljajo.

Leta 2018 je Komisija predlagala ustanovitev Evropskega organa za delo (ELA), ki bi spodbujal pravično, enostavno in učinkovito izvrševanje pravil EU o mobilnosti delovne sile. Evropski parlament in Svet sta dogovor o tem predlogu dosegla leta 2019. Dejavnosti Evropskega organa za delo so se začele sredi oktobra 2019 s prvim sestankom njegovega upravnega odbora.

Zagotavljanje prostega pretoka blaga

Komisija si prizadeva zagotoviti, da evropski enotni trg prinaša vse prednosti, da je državljanom EU na voljo večja izbira izdelkov po nižjih cenah ter da lahko evropska podjetja – mala in velika – lažje širijo svojo bazo kupcev in z izdelki lažje trgujejo po vsej EU. Leta 2019 je na primer ukrepala v zvezi z omejitvami, ki vplivajo na prodajo kmetijskih in živilskih proizvodov na drobno ter dajanje strelovodov na trg.

V farmacevtskem sektorju je Komisija ukrepala za zagotovitev, da države članice upoštevajo pravila EU o prostem pretoku blaga.

Dejavnosti Komisije glede izvrševanja so privedle tudi do uspešnega zaključka več postopkov za ugotavljanje kršitev, povezanih s prostim pretokom blaga na področju prehranskih dopolnil, osebnih vozil za vožnjo po desni, prodaje uvoženih rabljenih reševalnih vozil ali nacionalnih akreditacijskih organov.

Zagotavljanje svobode ustanavljanja in prostega pretoka storitev

Nacionalni organi morajo v skladu z direktivo o storitvah pregledati svojo veljavno zakonodajo ter zagotoviti, da vse zahteve, ki jih uvedejo glede dostopa na trg, temeljijo na zakonitih ciljih. Za podporo izvajanju navedene direktive so vzpostavljene enotne kontaktne točke, tj. točke „vse na enem mestu“ (VEM), da bi se podjetjem olajšala ustanavljanje in širitev v druge države članice. Komisija je leta 2019 ukrepala zoper vseh 28 držav članic, da bi se izboljšale storitve, ki jih zagotavljajo točke VEM, kakor se to zahteva z direktivo o storitvah in direktivo o poklicnih kvalifikacijah . Ugotovljene so bile težave, zlasti v zvezi s spletno razpoložljivostjo in kakovostjo informacij o zahtevah in postopkih, ki jih morajo izpolnjevati ponudniki storitev in strokovnjaki, če želijo poslovati v tujini. Komisija je opozorila tudi na težave pri dostopu in dokončanju postopkov na spletu prek točk VEM.

Za zagotovitev enakih konkurenčnih pogojev po vsej Evropi je EU sprejela pravila o javnem naročanju , ki se uporabljajo v vseh državah članicah. S temi pravili se ureja, kako javni organi in nekateri izvajalci javnih služb po vsej Evropi kupujejo blago, gradnje in storitve.

V skladu s svobodo ustanavljanja morajo biti kvalifikacije strokovnjakov, kot so zdravniki ali arhitekti, v tujini priznane, kar jim omogoča, da ustanovijo prakso kjer koli v EU. Komisija je leta 2019 začela postopke za ugotavljanje kršitev zoper vse države članice (razen Danske), ker svojih zakonodaj niso uskladile z direktivo o poklicnih kvalifikacijah.

Izboljšanje informacij in pomoči za državljane in podjetja

Enotni trg bo dobro deloval le, če bodo imeli državljani in podjetja dober dostop do informacij in pomoči v zvezi s svojimi pravicami na podlagi prava EU. Komisija je leta 2019 okrepila prizadevanja, da bi se izboljšalo poznavanje pravil enotnega trga, z nadgradnjo portala Tvoja Evropa zaradi njegovega prehoda na prihodnji enotni digitalni portal leta 2020. Tudi portal Tvoja Evropa – nasveti je državljanom in podjetjem še naprej zagotavljal prilagojene pravne nasvete. Komisija se je nadalje osredotočila na ukrepe za povečanje upravne zmogljivosti in pravnega strokovnega znanja v okviru mreže SOLVIT , da bi se učinkovito izvajal nov, podjetjem prijazen postopek reševanja težav, s katerim mreža SOLVIT pomaga podjetjem, če je vzajemno priznavanje njihovega izdelka zavrnjeno. Ta novi postopek se je začel uporabljati aprila 2020. Na podlagi pripravljalnih del, opravljenih v letu 2019, bo od leta 2020 upravno sodelovanje na podlagi nove uredbe o sodelovanju na področju varstva potrošnikov podpiral informacijski sistem za notranji trg . Ta bo mreži za sodelovanje na področju varstva potrošnikov , v katero so vključeni nacionalni organi za varstvo potrošnikov, omogočil še boljše varstvo potrošnikov. Nazadnje, Komisija je začela postopek nadgradnje pregleda notranjega trga , da bi bilo z njim zajetih več področij politike in bi zagotavljal popolnejši pregled stanja enotnega trga.

Na področju pravosodja Komisija redno posodablja portal e-pravosodje , ki zagotavlja veliko informacij o zakonih in praksah v vseh državah EU ter povezav nanje.

Izvrševanje unije kapitalskih trgov, pravil o finančnih storitvah in prostega pretoka kapitala

Direktive, ki so bile sprejete po finančni krizi, je treba ustrezno izvajati za povečanje odpornosti in stabilnosti finančnega sektorja ter izboljšanje zaščite vlagateljev. Izvajanje nekaterih od teh direktiv je pomembno tudi za dokončanje unije kapitalskih trgov. Izvajanje teh direktiv (npr. direktive Solventnost II , revidirane direktive o trgih finančnih instrumentov , direktive o institucijah za poklicno pokojninsko zavarovanje , direktive o plačilnih storitvah in direktive o distribuciji zavarovalnih produktov ) je osrednjega pomena tudi za vzpostavitev unije kapitalskih trgov, ki bo izboljšala dostop do financiranja, zlasti za inovativna podjetja, zagonska podjetja ali mala in srednja podjetja. S tem se povečuje tudi privlačnost kapitalskih trgov za male in institucionalne vlagatelje ter olajšujejo čezmejne naložbe. Komisija je leta 2019 začela postopke za ugotavljanje kršitev zoper 17 držav članic, ki v nacionalno zakonodajo niso pravočasno prenesle direktive o institucijah za poklicno pokojninsko zavarovanje .

Kar zadeva prosti pretok kapitala, je Komisija že leta 2015 začela postopke za ugotavljanje kršitev zoper pet držav članic in od njih zahtevala, naj prekinejo dvostranske pogodbe o naložbah znotraj EU, ker niso združljive s pravom EU. Dvostranske pogodbe o naložbah so sporazumi, ki določajo pogoje za zasebne naložbe, ki veljajo med dvema državama članicama EU.

Sodišče je v zadevi Achmea potrdilo, da klavzule za arbitražno reševanje sporov med vlagatelji in državo v dvostranskih pogodbah o naložbah znotraj EU niso združljive s pravom EU. Leta 2019 je velika večina držav članic EU podprla besedilo večstranskega sporazuma o odpovedi medsebojnih dvostranskih pogodb o naložbah znotraj EU. Maja 2020 je 23 držav članic podpisalo sporazum o prenehanju veljavnosti takih pogodb.

Boj proti pranju denarja in financiranju terorizma

Dejavnosti Komisije glede izvrševanja na tem področju so osredotočene na zagotavljanje pravočasnega in pravilnega prenosa četrte in pete direktive o preprečevanju pranja denarja v zvezi s preprečevanjem uporabe finančnega sistema za pranje denarja ali financiranje terorizma. Obe direktivi spodbujata najvišje standarde za boj proti pranju denarja in financiranju terorizma. Komisija je leta 2019 nadaljevala postopke za ugotavljanje kršitev, saj več držav članic v nacionalno zakonodajo še vedno ni preneslo četrte direktive o preprečevanju pranja denarja.

Komisija je sprejela tudi sporočilo z naslovom Za boljše izvajanje okvira EU za preprečevanje pranja denarja in boj proti financiranju terorizma , ki so mu bila priložena štiri poročila za podporo evropskim in nacionalnim organom pri boljšem obravnavanju tveganj pranja denarja in financiranja terorizma. V sporočilu in poročilih je poudarjena potreba po polnem izvajanju teh dveh direktiv, hkrati pa je izpostavljeno, da je treba še vedno odpraviti številne strukturne pomanjkljivosti pri izvajanju pravil Unije o preprečevanju pranja denarja.

Izvrševanje pravil o obdavčevanju in carinah

Na področju posrednega obdavčenja je Komisija pri prizadevanjih za izvrševanje dala prednost preganjanju kršitev, ki izkrivljajo konkurenco na notranjem trgu, so v nasprotju s pravično obdavčitvijo ali ovirajo uresničevanje podnebnih ciljev EU.

Izvršilni ukrepi Komisije so bili leta 2019 osredotočeni na zagotavljanje, da so države članice v nacionalno zakonodajo prenesle pomembne spremembe direktive o upravnem sodelovanju . Te spremembe se nanašajo na področja, kot so dostop do informacij o preprečevanju pranja denarja ,  obvezna avtomatična izmenjava informacij na področju obdavčenja ali avtomatična izmenjava podatkov o finančnih računih . 

Ena od prednosti notranjega trga je, da imajo državljani in podjetja svobodo gibanja, upravljanja in vlaganja zunaj nacionalnih meja. Ker neposredno obdavčenje ni usklajeno po vsej EU, lahko ta svoboda pomeni, da se lahko nekateri davčni zavezanci v državi prebivališča izognejo davku ali ga utajijo. Davčni organi v EU so se zato dogovorili, da bodo tesneje sodelovali pri zagotavljanju plačila davkov ter v boju proti davčnim goljufijam in davčnim utajam.

Komisija se je poleg tega osredotočila na zagotavljanje pravilnega prenosa direktive o določitvi pravil proti praksam izogibanja davkom, ki neposredno vplivajo na delovanje notranjega trga , in direktive o reševanju sporov .

Strategija Komisije za izvrševanje na področju carine je bila osredotočena na pravilno in enotno uporabo carinskega zakonika Unije ter odkrivanje dajatev z enakim učinkom, kot ga imajo carine, tudi znotraj EU.

Komisija je leta 2019 v vseh državah članicah začela preiskavo, v okviru katere je proučila nacionalne določbe o časovni omejitvi za obveščanje o carinskem dolgu in združljivost teh določb s carinskim zakonikom Unije, da bi trgovcem zagotovila večjo pravno varnost.

Zagotavljanje visoke ravni varstva potrošnikov

Direktiva o boljšem izvrševanju in posodobitvi pravil EU o varstvu potrošnikov je bila sprejeta novembra 2019. Z njo se krepijo pravice potrošnikov na spletu, obravnava dvojna kakovost izdelkov in določajo odvračilne denarne kazni za „močno razširjene kršitve“ pravic potrošnikov.

Poleg tega je Komisija začela kampanjo #YourEUright za ozaveščanje potrošnikov o njihovih pravicah. 

Komisija je julija 2019 izdala smernice o uporabi direktive o nedovoljenih pogojih v potrošniških pogodbah . V njih je zajeta sodna praksa Sodišča o na primer preglednosti pogodbenih pogojev, učinku ugotovitve, da je pogodbeni pogoj nepošten, in zahtev glede postopkov pred nacionalnimi sodišči, na primer za preizkus nepoštenih pogodbenih pogojev.

Komisija je nacionalne izvršilne organe podprla pri izvrševanju potrošniškega prava EU na podlagi uredbe o sodelovanju na področju varstva potrošnikov . Tem organom je pomagala pri obravnavanju zavajajočih praks pomembnih spletnih ponudnikov (Facebook, Airbnb in booking.com), da so ti izboljšali preglednost svojih ponudb in poštenost svojih pogojev. Poleg tega je državam članicam pomagala pri pripravi na uporabo revidirane uredbe o sodelovanju na področju varstva potrošnikov od januarja 2020, vključno z delavnicami.

Evropski okvir za alternativno reševanje sporov in spletno reševanje sporov je postal učinkovitejši, med drugim z izboljšano različico evropske platforme za spletno reševanje sporov. Komisija je objavila tudi svoje prvo poročilo o izvajanju okvira o alternativnem reševanju sporov in spletnem reševanju sporov .

V zvezi z varnostjo proizvodov je Komisija še naprej olajševala sodelovanje med izvršilnimi organi s financiranjem dejavnosti vzorčenja in preskušanja določenih proizvodov v povezavi s sistemom hitrega opozarjanja (RAPEX). Sistem RAPEX omogoča, da si organi po vsej Evropi hitro izmenjujejo informacije o proizvodih, ki pomenijo tveganje za zdravje in varnost potrošnikov.

Zagotavljanje visoke ravni varovanja javnega zdravja

Spremljanje izvajanja direktive o tobačnih izdelkih v nacionalni zakonodaji držav članic je bilo leta 2019 še naprej prednostna naloga Komisije. Cilj te direktive je v okvir enotnega trga vključiti prizadevanja za zmanjšanje uporabe tobaka, zlasti z odvračanjem mladih od tega, da bi začeli kaditi, in zagotavljanjem, da je javnost v celoti seznanjena s škodljivimi učinki tobaka. Uporaba tobaka je največje tveganje za zdravje, ki se mu je mogoče izogniti, in najpomembnejši vzrok prezgodnjih smrti v EU. Komisija je leta 2019 izvajala preverjanja skladnosti nacionalnih zakonov, s katerimi je bila navedena direktiva prenesena, in organizirala strukturirane dialoge z državami članicami, da bi zagotovila njeno boljše izvajanje.

Zagotavljanje pravic pacientov do dostopa do čezmejnega zdravstvenega varstva je bilo tudi v letu 2019 prednostna naloga Komisije. Komisija je pozorno spremljala izvajanje direktive o čezmejnem zdravstvenem varstvu in z državami članicami vodila strukturiran dialog, da bi zagotovila njeno boljše izvajanje.

Kar zadeva direktivo o trajnostni rabi pesticidov , je Komisija za olajšanje njenega izvajanja prek delovne skupine za trajnostno rabo pesticidov, revizij in boljšega usposabljanja za varnejšo hrano sprejela vrsto pobud.

Izvrševanje pravil o mobilnosti in prometu

Komisija je leta 2019 nadaljevala spremljanje izvajanja zakonodaje EU o prometu. Njeno delo na področju izvrševanja je zajemalo zlasti pravila o dokončnem oblikovanju enotnega trga, razvoju inteligentnih prometnih sistemov in opredelitvi skupnih zahtev glede varnosti pri vseh načinih prevoza.

Komisija je poleg tega spremljala nacionalne izvedbene ukrepe, namenjene vzpostavitvi enotnega evropskega železniškega območja . Zlasti je spremljala področja konkurence, regulativnega nadzora in finančne strukture železniškega sektorja, pristojnosti nacionalnih regulativnih organov, boljšega okvira za naložbe v železniški promet ter pravičnega in nediskriminatornega dostopa do železniške infrastrukture in z železnico povezanih storitev.

Komisija se je odločila, da bo začela postopek za ugotavljanje kršitev zoper Dansko , Nemčijo , Irsko , Nizozemsko in Poljsko , ker niso prenesle nekaterih določb pravil EU o vzpostavitvi enotnega evropskega železniškega območja. Nadaljevala sta se postopka zoper Francijo in Španijo , ker nista v celoti upoštevali posebnih določb, zlasti tistih v zvezi z dostopom do z železnico povezanih storitev in jamstvi za neodvisnost upravljavca postaje. Komisija je nadaljevala tudi postopka za ugotavljanje kršitev zoper Grčijo in Irsko , ker nista sporočili nacionalnih ukrepov za prenos pravil EU o odprtju trga notranjih storitev železniškega potniškega prometa in upravljanju železniške infrastrukture .

Evropski registri podjetij cestnega prevoza ( ERRU ) omogočajo izmenjavo informacij med državami članicami o podjetjih cestnega prevoza, ustanovljenih v EU. So bistveni instrument za zagotavljanje pravilnega izvrševanja ustrezne zakonodaje EU. Za izvajanje nove, izboljšane različice ERRU morajo države članice prilagoditi svoje nacionalne sisteme. Komisija je začela postopke za ugotavljanje kršitev zoper Belgijo , Ciper, Češko, Dansko, Madžarsko, Malto, Nizozemsko, Portugalsko in Združeno kraljestvo, da bi nadgradili povezavo med svojimi nacionalnimi registri podjetij cestnega prevoza in novo različico ERRU, kot se zahteva z ustrezno uredbo .

Varnost in zaščita ostajata glavna skrb za vsak prometni sistem. Ustvarjanje okolja za varen promet je za evropske državljane bistvenega pomena. Ena od vlog Komisije je odzivanje na ta pričakovanja z zagotavljanjem, da so v vsej EU za vse načine prevoza vzpostavljeni zadovoljivi standardi glede varnosti in zaščite. Evropske železnice so med najvarnejšimi na svetu. Cilj politik EU je ohranjanje visokih standardov in uskladitev varnostnih zahtev po vsej EU.

Cestni promet je najbolj razširjen način potovanja in glavni vzrok nesreč. Komisija je bila zelo dejavna pri spodbujanju pravil, tehničnih standardov in kampanj za ozaveščanje, da bi se zmanjšalo število smrtnih žrtev zaradi prometnih nesreč. Zlasti je spremljala varnostne zahteve za predore in se odločila, da bo ukrepala zoper Belgijo , Bolgarijo , Hrvaško , Italijo in Španijo zaradi neupoštevanja direktive o minimalnih varnostnih zahtevah za predore v vseevropskem cestnem omrežju .

V pomorskem prometu je varnost potniških in trgovskih ladij izjemnega pomena. Skupna varnostna pravila EU se nanašajo na opremo, kot so rešilni jopiči, sistemi za čiščenje odpadnih voda in radarji, na ladjah, ki plujejo pod zastavo EU.

Letalstvo je oblika prevoza, za katero so potrebna posebna varnostna pravila. Politika EU o varnosti v letalstvu zagotavlja visoko stopnjo varnosti za potnike.

V.Bolj poglobljena in pravičnejša ekonomska in monetarna unija

„Bolj poglobljena in pravičnejša ekonomska in monetarna unija“ je eden temeljnih delov odziva Komisije na potrebo po spodbujanju rasti in delovnih mest. Cilj te politike je utrditi gospodarstvo EU tako, da se ustvari več delovnih mest in izboljša življenjski standard ljudi.

Izvrševanje pravil bančne unije

V okviru bančne unije je Komisija nadalje preverjala, kako države članice izvajajo direktivo o kapitalskih zahtevah IV , direktivo o sistemih jamstva za vloge , direktivo o sanaciji in reševanju bank in direktivo o hierarhiji bančnih upnikov . Cilj teh instrumentov EU je zagotoviti, da so banke močnejše, da je nadzor nad njimi boljši ter da se lahko težave lažje rešujejo brez davkoplačevalskega denarja. Komisija je leta 2019 sprejela poročilo , v katerem je ocenila izvajanje direktive o sanaciji in reševanju bank .

VI.Območje pravosodja in temeljnih pravic, zasnovano na medsebojnem zaupanju

V središču prednostnih nalog Komisije je polno spoštovanje pravne države in Listine o temeljnih pravicah. Zagotoviti je treba tudi posebne pravice, kot so pravica do prostega gibanja, varstvo osebnih podatkov, enakost spolov, nediskriminacija, pravice žrtev in pravica do poštenega sojenja v kazenskih postopkih. Te teme so visoko na dnevnem redu programa Komisije, saj neposredno vplivajo na življenje ljudi.

Komisija je v okviru evropskega semestra še naprej spodbujala države članice, naj izboljšajo učinkovitost svojih zmogljivosti za izvrševanje. To se zlasti nanaša na neodvisnost, kakovost in učinkovitost njihovih nacionalnih pravosodnih sistemov. V ta namen je Komisija za sedem držav članic predlagala priporočila za posamezne države. Prek pregleda stanja na področju pravosodja v EU pa spremlja neodvisnost, kakovost in učinkovitost pravosodnih sistemov držav članic.

Podpiranje pravne države in temeljne pravice

Komisija je aprila 2019 objavila razmišljanja o krepitvi pravne države v EU , v zvezi s katerimi je prejela prispevke več kot 60 deležnikov. Rezultati so bili upoštevani v julijskem sporočilu z naslovom „Krepitev pravne države v Uniji – Načrt za ukrepanje“ , v katerem je bil predstavljen nov mehanizem pravne države. Komisija je v političnih smernicah napovedala nov letni cikel pregleda pravne države in letno poročilo, v katerem bo povzeto stanje v vsaki državi članici. Napovedala je tudi, da bo uporabila strateški pristop k postopkom za ugotavljanje kršitev in gradila na sodni praksi Sodišča.

V Svetu potekajo pogajanja o predlogu uredbe o zaščiti proračuna Unije v primeru splošnih pomanjkljivosti v zvezi z načelom pravne države, ki ga je pripravila Komisija. Spoštovanje pravne države je bistveno za zagotavljanje dobrega finančnega poslovodenja in zaščito proračuna Unije.

Čezmejno sodelovanje na področju kazenskega in civilnega pravosodja

Komisija si je še naprej prizadevala spremljati popoln prenos direktiv o procesnih pravicah. Leta 2019 je bil glavni poudarek na direktivi o procesnih jamstvih za otroke ter direktivi o brezplačni pravni pomoči za osumljene in obdolžene osebe v kazenskem postopku ter za zahtevane osebe v postopku na podlagi evropskega naloga za prijetje .

Izboljšanje varstva osebnih podatkov

Komisija se je po začetku uporabe splošne uredbe o varstvu podatkov (GDPR) maja 2018 v letu 2019 osredotočila na izvajanje novih pravil o varstvu podatkov z večplastnim pristopom. Zlasti je bila vključena v dvostranske dialoge z nacionalnimi organi o skladnosti nacionalne zakonodaje s splošno uredbo o varstvu podatkov, tesno je sodelovala z organi za varstvo podatkov, ki se udejstvujejo v okviru Evropskega odbora za varstvo podatkov , in izmenjevala mnenja z deležniki, zlasti prek namenske skupine več deležnikov. Poleg tega je z nepovratnimi sredstvi še naprej finančno podpirala nacionalne organe za varstvo podatkov ter izvajala kampanje za ozaveščanje državljanov in podjetij. Izvedla je tudi pregled stanja prvega leta izvajanja splošne uredbe o varstvu podatkov, katerega rezultati so bili predstavljeni v sporočilu , objavljenem julija 2019.

Države članice so morale direktivo o varstvu podatkov pri preprečevanju, odkrivanju in preiskovanju kaznivih dejanj prenesti do maja 2018, Komisija pa je začela ocenjevati skladnost nacionalne zakonodaje za prenos, o kateri so jo države članice obvestile za to direktivo. Komisija, ki je leta 2018 začela 19 postopkov za ugotavljanje kršitev, ker države članice niso sporočile ukrepov za prenos, je leta 2019 zaključila več teh postopkov, začela postopek za ugotavljanje kršitev zoper Nemčijo ter pred Sodiščem vložila tožbo zoper Španijo in Grčijo (medtem jo je Grčija obvestila o popolnem prenosu navedene direktive). Ob koncu leta 2019 so postopki za ugotavljanje kršitev potekali zoper štiri države članice.

Izvrševanje pravil na področju varnosti

Leta 2019 se je delo na področju izvrševanja nadaljevalo v okviru evropske agende za varnost in razvoja varnostne unije. Izvajanje pravil EU na tem področju je ključnega pomena za zagotavljanje visoke ravni varnosti v vsej EU. V rednih poročilih o napredku varnostne unije so predstavljena stalna prizadevanja za zagotovitev popolnega in pravilnega izvajanja pravil.

Poleg tega je Komisija spremljala izvajanje direktive o vključitvi novih psihoaktivnih snovi v opredelitev pojma „prepovedana droga“ in prve delegirane direktive , ki je bila sprejeta na njeni podlagi. Poleg tega je nadaljevala postopke za ugotavljanje kršitev, ker države članice niso priglasile nacionalnih ukrepov za prenos dveh ključnih direktiv o varnosti in boju proti težjim oblikam kriminala: direktive o evidenci podatkov o potnikih in direktive o boju proti terorizmu . Komisija je nadaljevala postopke za ugotavljanje kršitev zoper Španijo , Nizozemsko in Finsko glede direktive o evidenci podatkov o potnikih. V zvezi z direktivo o boju proti terorizmu je Komisija nadaljevala postopka za ugotavljanje kršitev zoper Grčijo in Luksemburg .

Komisija je začela tudi postopke za ugotavljanje kršitev, da bi zagotovila izključno zunanjo pristojnost Unije za varnost v skladu s pravili EU na tem področju.

VII.V smeri nove migracijske politike

Cilj migracijske politike Komisije je, da bi EU zagotovila orodja za boljše srednje- in dolgoročno upravljanje migracij. Zajema najrazličnejša pomembna vprašanja, vključno z upravljanjem meja, vizumsko politiko, nedovoljenimi migracijami, azilom in zakonitimi migracijami. Za uspeh politike je ključno dosledno, humano in učinkovito izvajanje.

Komisija je leta 2019 dalje spremljala, kako države članice izvajajo pravo EU na področju migracij in azila, zlasti direktivo o azilnih postopkih , direktivo o pogojih za sprejem , direktivo o pogojih in direktivo o vračanju . Te direktive določajo pravila o obravnavi prošenj za azil, zagotavljajo dostojen življenjski standard prosilcem za azil v EU, določajo pravila za priznavanje državljanov tretjih držav kot beguncev ter opredeljujejo skupne standarde in postopke, v skladu s katerimi se lahko državljani tretjih držav, ki nezakonito bivajo na ozemlju držav EU, iz njih odstranijo.

Na področju zakonitih migracij je prednostna naloga Komisije zagotoviti, da so vzpostavljene dejanske zakonite poti v EU, in sicer z izboljšanjem sposobnosti EU, da pritegne in obdrži visoko usposobljene delavce, pa tudi študente in raziskovalce. Zato je treba zagotoviti popolno in pravilno izvajanje direktiv o zakonitih migracijah. Te določajo skupne pogoje za sprejem in prebivanje državljanov tretjih držav, poenostavljajo in usklajujejo migracijske postopke ter zagotavljajo pravice do enakega obravnavanja, kot velja za državljane EU, na številnih področjih.

Prednostna naloga Komisije v letu 2019 je bila tudi pravilna uporaba pravil Unije o schengenskih mejah in vizumih.