Choose the experimental features you want to try

This document is an excerpt from the EUR-Lex website

Document 52020DC0130

    SPOROČILO KOMISIJE EVROPSKEMU PARLAMENTU IN SVETU o identiteti upravitelja sredstev za skupni sklad za rezervacije v skladu s členom 212 finančne uredbe 2018/1046

    COM/2020/130 final

    Bruselj, 25.3.2020

    COM(2020) 130 final

    SPOROČILO KOMISIJE EVROPSKEMU PARLAMENTU IN SVETU

    o identiteti upravitelja sredstev za skupni sklad za rezervacije v skladu s členom 212 finančne uredbe 2018/1046


    Sporočilo Komisije Evropskemu parlamentu in Svetu

    o identiteti upravitelja sredstev za skupni sklad za rezervacije v skladu s členom 212 finančne uredbe 2018/1046

    Povzetek

    Na podlagi rezultatov neodvisne ocene Komisija s tem sporočilom obvešča Parlament in Svet, da bo sama upravljala sredstva sklada za rezervacije in ne bo predložila zakonodajnega predloga, ki bi ji omogočil ali ji naložil, da to nalogo prenese na Evropsko investicijsko banko (EIB). Skupni sklad za rezervacije bo prejel sredstva iz proračuna EU v obdobju naslednjega večletnega finančnega okvira (2021–2027). Ta sredstva bodo predstavljala rezervacije, ki zagotavljajo delovanje finančnih instrumentov, finančne pomoči in proračunskih jamstev za podporo naložbam v EU 1 ter državah v razvoju in državah sosedstva 2 , ki se zagotavljajo prek javnih finančnih institucij, kot so EIB in drugi izvajalski partnerji. Te operacije bodo podpirale naložbe, ki prispevajo k ciljem politik EU, kot je na primer oblikovanje trajnostnega gospodarstva.

    Z neposrednim upravljanjem sredstev skupnega sklada za rezervacije bo Komisija lahko zagotovila skladnost skupnega sklada za rezervacije s proračunskimi zahtevami, ki izhajajo iz operacij, in redno poročala Parlamentu in Svetu o teh zadevah. Sredstva skupnega sklada za rezervacije bodo podlaga za sistem proračunskih jamstev in zajamčenih posojil, ki jih bo EU zagotovila v okviru naslednjega večletnega finančnega okvira. Komisija se je prav zaradi „sistemskega“ pomena skupnega sklada za rezervacije za proračun EU in svojih institucionalnih odgovornosti odločila, da bo sredstva skupnega sklada za rezervacije upravljala sama. V neodvisni oceni je ugotovljeno, da imata tako Komisija kot EIB ustrezno strokovno znanje, sisteme in upravljavske ureditve za upravljanje skupnega sklada za rezervacije ter da je Komisija v preteklosti dosegala boljše rezultate z manjšimi stroški za proračun EU. S sporočilom bo Komisija tudi obvestila Parlament in Svet o ukrepih, ki jih bo sprejela za zagotovitev, da bo skupni sklad za rezervacije konec leta 2020 pripravljen, da začne vlagati z januarjem 2021, ko bodo na voljo proračunska sredstva.

    1.Uvod

    Proračun EU doživlja korenite spremembe. Odzvati se mora na pereče nove okoljske, strateške in socialno-ekonomske izzive v času, ko se proračunske omejitve zaostrujejo. To zahteva nove načine zagotavljanja, da bodo sredstva, ki so na voljo v okviru proračuna EU, bolj koristila državljankam in državljanom EU.

    Proračunska jamstva so se izkazala za učinkovit način za povečanje učinka politike omejenih javnih financ. Z obsežno uporabo proračunskih jamstev je lahko vsak euro, za katerega so bile prevzete obveznosti iz proračuna EU v okviru naložbenega načrta za Evropo, podprl 15,7 EUR  3 zasebnih naložb v projekte, ki ustvarjajo okoljske, socialne ali gospodarske koristi.

    Na podlagi teh uspešnih rezultatov je Komisija predlagala razširitev uporabe proračunskih jamstev kot ene od glavnih oblik javnofinančne podpore za naložbe, ki se zagotavlja iz proračuna EU. V okviru programa InvestEU 4 se predlaga, da bi proračun EU zagotovil več milijard sredstev kot varovalni mehanizem za jamstvo Evropski investicijski banki (EIB) in drugim izvajalskim partnerjem. EIB in izvajalski partnerji bodo predvidoma podpirali javne in zasebne naložbe z multiplikacijskim učinkom, ki je primerljiv z EFSI. Uporaba jamstev bo razširjena tudi na zunanjem področju, kjer se predlaga, da bi jamstvo za zunanje delovanje, ki naj bi bilo vzpostavljeno z uredbo o instrumentu za sosedstvo ter razvojno in mednarodno sodelovanje (NDICI) 5 , zagotavljalo kombinacijo jamstev in zajamčenih posojil za naložbe ter makrofinančno pomoč v predpristopnih, sosedskih in drugih državah.

    Ta razvoj pomeni spremembo v kakovosti delovanja proračuna EU. To pomeni, da morata biti proračun in oblikovanje rezervacij za jamstva, ki jih podpira, dovolj odporna, da lahko absorbirata izgube, ki bi lahko nastale zaradi neizpolnitve obveznosti glede financiranja naložb. To zahteva strog pristop k oblikovanju in izvajanju jamstvenih programov, tako da izgube ne bodo presegle razpoložljivih rezervacij.

    Drugi in ključni zaščitni ukrep je dobro upravljanje rezervacij, oblikovanih v proračunu EU za kritje morebitnih unovčitev proračunskega jamstva s strani izvajalskih partnerjev. Te rezervacije za proračunska jamstva, finančno pomoč in finančne instrumente se bodo hranile v skupnem skladu za rezervacije. Skupni sklad za rezervacije predstavlja likvidnostno rezervo, ki ščiti preostali del proračuna EU pred izgubami, ki nastanejo v programih, podprtih s proračunskimi jamstvi. Sklad bo dovolj velik, da bo lahko vzdržal vse unovčitve jamstev na podlagi realistično predstavljivih scenarijev.

    Zato skupni sklad za rezervacije ni „zgolj še en“ portfelj sredstev v lasti proračuna EU. Sredstva skupnega sklada za rezervacije bodo podlaga za sistem proračunskih jamstev in zajamčenih posojil, ki jih bo proračun EU zagotovil v okviru naslednjega večletnega finančnega okvira. Ključno je, da so sredstva skupnega sklada za rezervacije usklajena z obveznostmi, ki izhajajo iz proračunskih jamstev in zajamčenih posojil. Komisija je najprimernejša za opravljanje te vloge, saj je edina institucija s celovitim pregledom obveznosti, glede na katere je treba upravljati sredstva. Komisija se je prav zaradi „sistemskega“ pomena skupnega sklada za rezervacije za proračun EU in svojih institucionalnih odgovornosti odločila, da bo sredstva skupnega sklada za rezervacije upravljala sama.

    V členu 212 Uredbe (EU, Euratom) 2018/1046 (v nadaljnjem besedilu: finančna uredba) 6 , ki vzpostavlja skupni sklad za rezervacije, je določeno, da je treba oceniti, ali naj sredstva skupnega sklada za rezervacije upravlja Komisija, EIB ali obe skupaj. Namen tega sporočila je predstaviti zaključke te ocene, pojasniti, zakaj bi morala skupni sklad za rezervacije upravljati Komisija, in opredeliti naslednje korake za pripravo na začetek delovanja sklada z januarjem 2021.

    2.Skupni sklad za rezervacije kot temelj novega pristopa EU k javnim financam

    2.1.Kaj je skupni sklad za rezervacije?

    Skupni sklad za rezervacije bo združeval rezervacije za kritje finančnih obveznosti, ki izhajajo iz več različnih proračunskih jamstev, finančne pomoči in finančnih instrumentov. Združil bo oblikovanje rezervacij za naslednje programe: EFSI 7 , InvestEU in jamstvo za zunanje delovanje (vključno z bivšim EFSD 8 in mandatom EIB za zunanja posojila). Poleg tega bi lahko skupni sklad za rezervacije zajel tudi dodatne rezervacije za ustrezna nova proračunska jamstva ali programe finančne pomoči in finančne instrumente. V skupni sklad za rezervacije se lahko prenesejo tudi dodatna sredstva iz rezervacij za obstoječe finančne instrumente ali iz drugih Komisijinih instrumentov politike, ki imajo obsežen portfelj upravljanih sredstev z enakim naložbenim spektrom, kot ga ima skupni sklad za rezervacije. V skladu s členom 9(1) delnega skupnega dogovora sozakonodajalcev glede predloga uredbe Evropskega parlamenta in Sveta o vzpostavitvi programa InvestEU lahko države članice prenesejo upravljanje dela svojih sredstev iz strukturnih skladov, ki sestavljajo oblikovanje rezervacij za oddelek države članice, v skupni sklad za rezervacije.

    V (sprejetih ali predlaganih) zakonodajnih aktih o ustanovitvi EFSI, InvestEU in NDICI je predvidena zaveza za oblikovanje rezervacij v višini več milijard EUR iz proračuna EU za podporo znatnemu znesku jamstev in posojil. Glede na pospeševalni učinek programov EU to pomeni večkratni obseg vpliva politike, ki je usmerjen predvsem v podporo zasebnim in javnim naložbam.

    Okvir: kako deluje skupni sklad za rezervacije?

    ·Skupni sklad za rezervacije združuje sredstva, ki pripadajo programom EFSI, InvestEU in NDICI. Ta sredstva bo skupni sklad za rezervacije vlagal v finančne vrednostne papirje (večinoma obveznice), dokler posameznega sredstva ne bo treba prodati za kritje unovčitve jamstva s strani izvajalskega partnerja, ki ima v svojem portfelju naložbenih projektov, ki jih financira, neizpolnjene obveznosti. Člen 219(1) finančne uredbe določa, da so jamstva „nepreklicna in brezpogojna ter se dajo za vrste operacij, ki so krite s temi jamstvi, na zahtevo na voljo“.

    ·Množica različnih jamstev, ki so na voljo različnim izvajalskim partnerjem, podpira različne vrste naložb na različnih geografskih območjih, kar pomeni kompleksen in neenakomeren vzorec unovčitev sredstev skupnega sklada za rezervacije. Za zagotovitev trdnosti sistema proračunskih jamstev je bistveno, da se za jamstvene programe uporablja usklajeno upravljanje tveganj in poročanje, kar zagotavlja, da izgube ostanejo v okvirih predpisanega dovoljenega odstopanja. Potrebe je treba v celoti in nemudoma pokriti z dobro razpršenim in dovolj likvidnim portfeljem sredstev v skupnem skladu za rezervacije.

    ·Poleg skrbne zasnove in nadzora jamstvenih programov bo upravljanje sredstev skupnega sklada za rezervacije organizirano tako, da bo odražalo različne razsežnosti tveganj (časovni okvir, korelacija dejavnikov tveganja, likvidnost itd.), ob upoštevanju značilnosti celotnega spektra zajamčenih operacij financiranja in naložbenih operacij.

    ·Skupni sklad za rezervacije ne bo zajemal navzkrižnega subvencioniranja med različnimi politikami, ki vanj prenesejo sredstva. Namesto tega bodo posamezni instrumenti politike, ki prispevajo sredstva (kot sta InvestEU ali EFSD+), imeli v lasti določen delež sredstev skupnega sklada za rezervacije, ki bo ustrezal njihovemu proračunskemu prispevku. Ta sredstva se bodo uporabljala samo za poravnavo obveznosti, ki jih ustvarijo jamstva, povezana z zadevnim instrumentom politike, in ne bodo na voljo za poravnavo obveznosti drugih politik, ki prispevajo v sklad. Posledično bo skupni sklad za rezervacije zagotavljal prednosti enotnega upravljanja sredstev, ne da bi pri tem določen instrument politike moral kriti izgube, ki jih ustvari drug instrument politike.

    V nadaljevanju je shematski prikaz skupnega sklada za rezervacije, ki kaže, kako se bodo v proračunu načrtovana sredstva instrumentov politike, ki ta sredstva prispevajo, uporabila kot kapitalska podpora za jamstva, odobrena izvajalskim partnerjem v okviru InvestEU in NDICI.

    Skupni sklad za rezervacije: kapitalska osnova za proračunska jamstva

    NDICI / zunanje delovanje

    Jamstvo 

    InvestEU

    Jamstveni

    programi:

    največja skupna

    proračunska

    zaveza =

    ± 100 mrd. EUR

    Skupni sklad za rezervacije:

    ·1 portfelj združenih rezervacij, 1 naložbena strategija, 1 referenčna vrednost,

    ·politike, ki prispevajo v sklad, imajo v lasti deleže v skupnem skladu za rezervacije na sorazmerni osnovi; različne stopnje oblikovanja rezervacij po oddelkih.

    Politike, ki

           InvestEU

    NDICI / zunanje delovanje

    Jamstvo

    prispevajo v

    sklad

    2.2.Kakšne koristi bo prinesel skupni sklad za rezervacije?

    Združevanje oblikovanja rezervacij za različne vrste proračunskih instrumentov prek skupnega sklada za rezervacije bo zagotovilo večjo učinkovitost in omogočilo bolj dinamično upravljanje sredstev na tri načine:

    Prvič, upravljanje finančnih sredstev kaže učinke obsega z znatnim povečanjem učinkovitosti, ko se obseg upravljanih sredstev povečuje. Razlog za to so visoki stalni stroški pri vzpostavljanju organizacijskih zmogljivosti za strokovno upravljanje sredstev. Te zmogljivosti zajemajo zanesljive sisteme za upravljanje portfelja, zmogljivosti za vnos in obdelavo podatkov, strokovno usposobljeno osebje za opravljanje vseh funkcij, za katere velja obveznost ločevanja nalog, sisteme dobrega upravljanja in ureditve za zagotavljanje neprekinjenega poslovanja. Ko pa je infrastruktura enkrat vzpostavljena, se obseg upravljanih sredstev lahko poveča z nižjimi mejnimi stroški. Zato to pomeni nižje stroške glede na obseg upravljanih sredstev. Centralizacija upravljanja sredstev v skupnem skladu za rezervacije bo zagotovo znižala stroške izvrševanja proračuna EU in s tem omogočila učinkovitejšo porabo omejenih javnofinančnih virov.

    Drugič, skupni sklad za rezervacije bo združeval rezervacije za več proračunskih jamstev, finančno pomoč in finančne instrumente z različnimi značilnostmi in ter različnimi profili tveganja in časovnimi profili. Take razlike v profilih tveganja in časovnih profilih pomenijo, da bi bil lahko znesek sredstev, ki jih potrebuje enoten portfelj za kritje unovčitev jamstev v katerem koli danem letu, nižji, kot če bi vsak instrument, vzpostavljen posamično, svoje unovčitve jamstev kril ločeno. Ta korist se odraža v dejanski stopnji rezervacij skupnega sklada za rezervacije, kot je opredeljena v členu 213 finančne uredbe.

    Tretjič, skupni sklad za rezervacije bo vključen v okvir, ki bo tesneje povezal upravljanje rezervacij s profilom in razvojem pogojnih obveznosti proračuna EU. Glede na vse večjo uporabo proračunskih jamstev in pridobljene izkušnje z njimi bo skupni sklad za rezervacije upravljan dinamično, tako da se bo portfelj prilagajal spreminjajočemu se profilu obveznosti. To bo omogočilo, da bodo sredstva bolje usklajena s spreminjajočim se vzorcem obveznosti, tako da bo skupni sklad za rezervacije učinkoviteje opravljal funkcijo likvidnostne rezerve.

    3.Metoda, merila in možnosti ocenjevanja

    3.1.Organizacija neodvisnega ocenjevanja in merila

    Glede na pomen, ki ga bo imel skupni sklad za rezervacije v strukturi javnih financ EU, je v členu 212 finančne uredbe določeno, da mora odločitev Komisije o tem, kdo bo upravitelj sredstev sklada, temeljiti na neodvisni oceni. Člen 212 finančne uredbe navaja možnosti, ki jih je treba pretehtati:

    1.skupni sklad za rezervacije bi upravljala izključno Komisija;

    2.skupni sklad za rezervacije bi upravljala izključno EIB;

    3.delitev upravljanja med Komisijo in EIB.

    Člen 212 finančne uredbe določa tudi merila za ocenjevanje zmogljivosti obeh potencialnih upraviteljic. Ta vključujejo merila, kot so institucionalni ustroj in upravljanje, odgovornost in preglednost, upravljanje tveganj, tehnična infrastruktura, poročanje, strokovno znanje obeh organizacij, nadgradljivost, uspešnost ter stroški opravljenih storitev.

    Neodvisna primerjalna ocena 9 je objavljena hkrati s tem sporočilom. Ugotovitve te ocene temeljijo na obsežnem dokumentacijskem pregledu ter poglobljenih pogovorih in srečanjih z osebjem EIB in Komisije. Ugotovitve so bile obravnavane na delavnici, na kateri so sodelovali predstavnice in predstavniki Komisije in EIB.

    Celotna ocena je na voljo na spletu, glavne ugotovitve v zvezi s posameznimi področji analize pa so:

    Merilo

    Ključne ugotovitve:

    Institucionalni ustroj in upravljanje

    Tako EIB kot Komisija imata vzpostavljeno ustrezno upravljavsko in organizacijsko strukturo za svoje dejavnosti upravljanja sredstev, pri čemer upoštevata načela dobrega korporativnega upravljanja z jasnim prenosom pooblastil za sprejemanje odločitev, ustrezno ločitvijo nalog, jasno opredeljenimi vlogami ter dobro opredeljenimi in dokumentiranimi postopki in procesi.

    Obe instituciji imata trdne postopke in kodekse za reševanje morebitnih nasprotij interesov.

    Obe organizaciji upoštevata načela dobrega upravljanja sredstev in izkazujeta zavezanost dobrim praksam v industriji.

    Odgovornost in preglednost

    V obeh organizacijah obstaja jasna delitev odgovornosti.

    Splošne strukture za upravljanje tveganj in kontrolo v obeh organizacijah ustrezno pokrivajo dejavnosti v zvezi z upravljanjem sredstev EU. EIB bi lahko izboljšala stroškovno preglednost svojih dejavnosti upravljanja sredstev.

    Upravljanje tveganj in tehnična infrastruktura

    Tako Komisija kot EIB imata ustrezno dokumentirane postopke upravljanja tveganj, ki izpolnjujejo standarde, ki jih je mogoče pričakovati od upraviteljev sredstev njunega razreda.

    Obe instituciji imata dostop do zmogljivosti IT storitev, ki jima omogočajo opravljanje njunih funkcij. Obe imata sisteme za zagotavljanje kibernetske varnosti in neprekinjenega poslovanja.

    Poročanje

    Obe strani pripravljata jasna, dobro strukturirana in pronicljiva poročila. Informacije o tveganjih in uspešnosti v zvezi s portfelji, oddanimi v zunanje izvajanje, se večinoma zagotavljajo četrtletno, dopolnjujejo pa jih mesečna poročila o strukturi portfelja. To je v skladu z zahtevami glede poročanja, ki so bile določene v medinstitucionalnih sporazumih, vendar je pri primerljivih institucijah značilno pogostejše poročanje (mesečno).

    Strokovno znanje

    Obe organizaciji imata visoko usposobljene in izkušene upravitelje sredstev z ustreznimi poklicnimi izkušnjami in akademskimi/strokovnimi kvalifikacijami.

    Nadgradljivost

    Z vidika infrastrukture lahko obe organizaciji obvladata pričakovano povečanje upravljanih sredstev po ustanovitvi skupnega sklada za rezervacije.

    Pretekla uspešnost 10

    V oceni je bila primerjana uspešnost dveh portfeljev Komisije z dvema podobnima portfeljema EIB (z enakim časovnim obdobjem ter podobnimi smernicami za upravljanje sredstev in naložbenim spektrom). Portfelja Komisije 11 sta imela višji donos (kumulativni dobiček v višini 23,4 % oziroma 24,2 % v 10-letnem obdobju do junija 2019) kot portfelja EIB (20,61 % oziroma 12,4 %)

    Pretekli stroški

    Za Komisijo je bilo ugotovljeno, da je opravljala svojo vlogo upravitelja sredstev po nižjih stroških v primerjavi s provizijami EIB (0,03 % oziroma 0,05 % na milijardo) 12 .

    Komisija je ustvarila primerljive donose ob nižjih stroških. Proces upravljanja in tehnična infrastruktura za upravljanje sredstev tako pri Komisiji kot EIB „ustrezata namenu“. Komisija velja za bolj odgovorno in transparentno v razmerju do Parlamenta, Sveta in Evropskega računskega sodišča. EIB uživa prednosti, ki izhajajo iz njenega strokovnega znanja na področju pogodb o začasni prodaji in zaradi notranjega bonitetnega modela, kar je pomembno za nekatere posebne finančne transakcije.

    3.2.Komisijina ocena možnosti

    Komisija meni, da ugotovitve ocene v zvezi s stroški, učinkovitostjo in preglednostjo kažejo, da je upravljanje sredstev skupnega sklada za rezervacije pod neposredno odgovornostjo Komisije boljša možnost od drugih možnosti.

    a) Deljena odgovornost za upravljanje sredstev skupnega sklada za rezervacije (možnost 3)

    Neodvisni ocenjevalec vidi potencialne dinamične prednosti v delitvi odgovornosti za portfelj skupnega sklada za rezervacije med Komisijo in EIB. Te vključujejo potencialne koristi razpršitve tveganj (da se tveganje porazdeli) in ohranjanje medinstitucionalne konkurence za omejitev pasivnosti.

    Komisija meni, da so te prednosti neoprijemljive in špekulativne. Skoraj zagotovo bi jih pretehtale tehnične in operativne težave, ki bi ovirale dolžnost Komisije, da nadzira skupni sklad za rezervacije. Če bi Komisija in EIB upravljali del sredstev ločeno, bi bili potrebni kompleksni postopki pobota za namene računovodenja in poročanja o smotrnosti poslovanja. Deljeno upravljanje bi zahtevalo tudi integriran okvir za upravljanje tveganj za izračun in določitev konsolidirane metrike tveganj in uspešnosti enotnega portfelja. Končni rezultat bi bili postopki upravljanja portfelja, ki bi bili kompleksni, zamudni, podvrženi operativnim težavam, informacije pa morda ne bi bile pravočasno na voljo.

    Komisija meni, da ta možnost ni dobra podlaga za organizacijo upravljanja tako pomembnega portfelja. Konkurenca med Komisijo in EIB se ne bi smela zagotavljati z delitvijo mandata skupnega sklada za rezervacije, ampak s premišljeno porazdelitvijo naložbenih mandatov na načine, ki ustrezajo prednostim in interesom Komisije in EIB.

    b) Izbira med Komisijo in EIB

    Komisija meni, da je smiselna izbira med podelitvijo odgovornosti bodisi izključno Komisiji bodisi izključno EIB – obe sta uveljavljeni upraviteljici sredstev z dolgotrajnimi in odličnimi preteklimi rezultati pri upravljanju sredstev v imenu EU. Obe sta razvili močne zmogljivosti in vzpostavili trdne procese upravljanja.

    Ocena potrjuje, da sta obe organizaciji sposobni upravljati sredstva skupnega sklada za rezervacije. Obe sta uspešni v smislu upravljavske strukture in okvira odgovornosti za upravljanje sredstev, informacijske infrastrukture, strokovnega znanja, splošne uspešnosti glede na cilje, upravljanja tveganj ali zmogljivosti za poročanje. Obe sta tudi dokazali, da sta sposobni povečati obseg svojih dejavnosti, da bi lahko obvladali znatno povečanje obsega upravljanih sredstev, ki je predvideno z vzpostavitvijo skupnega sklada za rezervacije.

    Glavne razlike med institucijama, ki izhajajo iz neodvisne ocene, so:

    1.Stroški: neodvisna ocena kaže, da lahko Komisija izvaja to dejavnost z nižjimi stroški. Ocenjeni stroški možnosti, da skupni sklad za rezervacije upravlja Komisija, so nižji, kot če bi bila sredstva zaupana EIB. Ocenjeni stroški ([4,8] milijona EUR letno) možnosti 1, po kateri bi sredstva skupnega sklada za rezervacije upravljala Komisija z lastnimi zmogljivostmi, so bistveno nižji tako v absolutnem kot relativnem smislu v primerjavi z ocenjenimi stroški možnosti 2 ([9,9] milijona EUR letno), po kateri bi sredstva skupnega sklada za rezervacije upravljala EIB.

    2.Uspešnost: na podlagi dosedanjih rezultatov za primerljive portfelje z daljšo časovno strukturo so donosi, ki jih je ustvarila Komisija, višji od tistih, ki jih je ustvarila EIB.

    4.Strateški vidiki v zvezi z upravljanjem sredstev skupnega sklada za rezervacije

    Ocena ne more temeljiti samo na statični perspektivi s pogledom nazaj. Pretehtati mora tudi strukturo, ki je najbolj smiselna za prihodnje upravljanje pogojnih obveznosti in z njimi povezanih sredstev z vidika zaščite proračuna EU. Proračun EU je nujno treba zaščititi pred tveganjem, da bi izgube, nastale v okviru jamstvenih programov, presegle sredstva, ki so v skupnem skladu za rezervacije na voljo za kritje unovčitev teh jamstev. Pri odločitvi o upravitelju sredstev skupnega sklada za rezervacije bi bilo treba upoštevati, kdo ima največje spodbude in najbolj stroškovno učinkovite načine za dosego tega cilja.

    4.1.Upravljanje sredstev, ki temelji na obveznostih

    Večja uporaba proračunskih jamstev in finančne pomoči ustvarja večje pogojne obveznosti za proračun EU. Komisija zato krepi svoje zmogljivosti za usmerjanje, nadziranje in izvrševanje proračunskih jamstev, da bi se izognila morebitnim nepredvidenim učinkom na proračun EU. Komisija zlasti izboljšuje svojo korporativno zmogljivost za celostno ocenjevanje, upravljanje in merjenje pogojnih obveznosti, da bi temeljne vzorce tveganja teh pogojnih obveznosti upoštevala v naložbeni strategiji, ki se uporablja za upravljanje povezanih rezervacij. Konkretno to pomeni, da bo uporabila spoznanja, pridobljena s tesnejšim sodelovanjem pri oblikovanju jamstvenih programov, za določitev ravni rezervacij, ki jih potrebuje skupni sklad za rezervacije, ter opredelitev naložbene strategije in dodelitve sredstev skupnega sklada za rezervacije.

    Centralizacija pri upravljanju sredstev bo prinesla znatno povečanje učinkovitosti. Od Komisije pa bo tudi zahtevala, da ustrezno oblikuje in izvaja enotno naložbeno strategijo, ki bo upoštevala osnovne potrebe (in omejitve) različnih jamstvenih programov. To bi moralo zagotoviti vsaj ohranjanje kapitala z možnostjo dodatnih donosov, če bi to dopuščale razmere na trgu.

    Komisija je v končni fazi odgovorna za zagotavljanje, da je upravljanje sredstev skupnega sklada za rezervacije ustrezno usklajeno s potrebo po kritju vseh finančnih obveznosti, ki izhajajo iz finančnih instrumentov, proračunskih jamstev ali finančne pomoči. Da bi za to lahko ustrezno poskrbela, mora opredeliti in izvajati naložbeno strategijo na tak način, da bo usklajen z razvijajočim se profilom obveznosti, ki nastanejo v okviru jamstvenih programov. Obstajajo štirje razlogi, zakaj je smiselno, da to vlogo prevzame Komisija:

    1.Ker je skupni sklad za rezervacije „sistemsko“ pomemben za proračun EU, ima Komisija posebno odgovornost za njegovo dobro upravljanje in mora za to odgovarjati Parlamentu, Svetu in Računskemu sodišču. To se odraža v dejstvu, da mora Komisija v skladu s členom 213(5) finančne uredbe sama opredeliti in nadzirati naložbeno strategijo za upravljanje sredstev skupnega sklada za rezervacije. Finančna uredba pri tem ne dopušča nobene prožnosti. Zato je smiselno, da Komisija ohrani tudi neposredni nadzor nad izvajanjem te naložbene strategije. Če bi to preostalo funkcijo prenesla na EIB, bi to povzročilo le stroške transakcij in koordinacije brez materialnih koristi. 

    2.Veliko število izvajalskih partnerjev, vključenih v programe v okviru InvestEU in NDICI, v prihodnosti pomeni, da je samo Komisija primerno usposobljena za to, da poveže potrebe in izkušnje različnih izvajalskih partnerjev in programov v okviru enotne strategije za upravljanje sredstev na podlagi obveznosti.

    3.Pri pogajanjih o sporazumih o jamstvu z različnimi izvajalskimi partnerji bo Komisija pridobila neposredne izkušnje o dejavnikih kreditnega tveganja za zajamčene portfelje. Izpostavljenost tveganjem bo denimo pri upravičencih zunaj EU odvisna od drugačnih makroekonomskih gibanj kot znotraj EU. Enako velja za različne izpostavljenosti, ki so specifične za posamezne gospodarske panoge. Komisija bo primerno usposobljena, da te dejavnike tveganja pri vseh pogojnih obveznostih, ki jih bo kril skupni sklad za rezervacije, upošteva v naložbeni strategiji, ki bo zajemala ključne razsežnosti tveganj 13 .

    4.Naložbena strategija skupnega sklada za rezervacije bo morala vključevati operativno znanje glede izvajanja programa. Komisija bo lahko upravljala povratne informacije iz izvajanja programa in jih vključila v strategijo, tako da jo bo prilagodila spreminjajočim se razmeram in omejitvam, s katerimi se srečujejo programi na terenu. To bo ključno za zagotovitev, da bo naložbena strategija za skupni sklad za rezervacije, kot jo bo oblikovala Komisija, ustrezno odražala dejanski profil tveganj, nastalih v zvezi z vsemi jamstvi.

    4.2.Odgovornost/preglednost

    Tesna povezava med upravljanjem pogojnih obveznosti in financiranjem skupnega sklada za rezervacije se odraža tudi v obveznostih Komisije glede poročanja Evropskemu parlamentu in Svetu v skladu s členoma 214 in 250 finančne uredbe.

    Komisija mora kot finančna upraviteljica skupnega sklada za rezervacije o upravljanju sredstev sklada poročati in odgovarjati Evropskemu parlamentu, Svetu in Računskemu sodišču. Neposredno upravljanje Komisije povečuje njeno zmožnost, da v celoti in brez odlašanja utemelji stroške in smotrnost vsem institucionalnim deležnikom.

    5.Zaključek

    V neodvisni oceni je bilo ugotovljeno, da imata tako Komisija kot EIB dolgotrajne in odlične pretekle rezultate pri upravljanju sredstev v imenu EU. Obe sta razvili močne zmogljivosti in vzpostavili dobre in trdne procese upravljanja. Obe imata sisteme in strokovno znanje, da bi lahko prevzeli odgovornost za upravljanje skupnega sklada za rezervacije. Z analizo preteklih rezultatov Komisije in EIB je bilo ugotovljeno, da Komisija dosega višje donose pri primerljivih portfeljih ob nižjih stroških za proračun EU. V oddelku 4 je pojasnjeno, zakaj mora Komisija imeti močno in osrednjo vlogo v jedru tega sistema pogojnih obveznosti in z njimi povezanega upravljanja sredstev. Komisija mora prevzeti aktivno in polno odgovornost tako za oblikovanje trdnih proračunskih jamstev kot za upravljanje sredstev, ki so osnova za navedena jamstva. To bo okrepilo njeno zmožnost, da Parlamentu in Svetu utemelji svoje dejavnosti v tej vlogi.

    To odločitev je treba razumeti tudi v širšem kontekstu porazdelitve odgovornosti med različnimi akterji na področju javnih financ EU. V zvezi s tem ima skupina EIB posebno vlogo pri izvrševanju proračunskih jamstev v okviru InvestEU in kot vodilna partnerica za zunanja jamstva.

    Zato Komisija meni, da je najprimerneje, da sama obdrži neposredno odgovornost za določanje naložbene politike in upravljanje sredstev skupnega sklada za rezervacije. Člen 317 PDEU Komisiji nalaga odgovornost za izvrševanje proračuna Evropske unije, kar vključuje tudi zakladništvo in upravljanje sredstev, zato za poveritev upravljanja sredstev skupnega sklada za rezervacije Komisiji ni potreben zakonodajni akt.

    6.Naslednji koraki

    Skupni sklad za rezervacije mora biti pripravljen, da začne vlagati sredstva, ko bodo ta združena iz sodelujočih politik v okviru novega večletnega finančnega okvira. Komisija zato načrtuje in se pripravlja, da bodo zakonodajne in operativne ureditve za upravljanje skupnega sklada za rezervacije vzpostavljene pravočasno.

    Hkrati s tem sporočilom Komisija sprejema tudi smernice za upravljanje sredstev, ki bodo oblikovale preudaren in stabilnostno naravnan naložbeni cilj za skupni sklad za rezervacije ter določile trdne določbe glede odločanja in poročanja, ki bodo urejale delovanje sklada. V ta namen je predvidena priprava naložbene strategije, ki bo vključevala strateško dodeljevanje sredstev kot usmeritev za ciljno sestavo portfelja in s tem povezano referenčno vrednost za namene primerjalne uspešnosti, kar je načrtovano v drugi polovici leta 2020.

    Komisija bo pozneje letos sprejela delegirani akt za določitev dejanske stopnje rezervacij za skupni sklad za rezervacije (v skladu s členom 213(2) finančne uredbe).

    Poleg tega Komisija razvija usklajene pristope za upravljanje tveganj in sisteme poročanja za jamstvene programe InvestEU in EFSD+, da se zagotovi skladno upravljanje obveznosti in sredstev skupnega sklada za rezervacije. To vzporedno delo v zvezi z metodologijami in procesi upravljanja tveganj bo ustvarilo napovedi prilivov in odlivov, ki so potrebne za pripravo in prilagoditev dobro umerjene naložbene strategije in ustrezne referenčne vrednosti za skupni sklad za rezervacije.

    Glede na pomen skupnega sklada za rezervacije kot največjega portfelja sredstev EU in kot temelja za sistem obveznosti bo Komisija do konca leta 2020 poročala o napredku pri oblikovanju tega okvira. Od sredine leta 2021 naprej bo Komisija pripravljala letno poročilo o vzdržnosti sistema obveznosti, ki jih bodo ustvarili finančni instrumenti, proračunska jamstva in finančna pomoč, kot je predvideno v členu 250 finančne uredbe.

    (1)      V okviru EU to podporo za naložbe zagotavlja Evropski sklad za strateške naložbe (EFSI), ki je bil vzpostavljen leta 2014 in je bil leta 2016 razširjen. EFSI bo skupaj s 13 drugimi trenutno razpoložljivimi finančnimi instrumenti EU vključen v obsežnejši in celovitejši program InvestEU za obdobje 2021–2027.
    (2)      Proračunska jamstva za podporo naložbam v državah v razvoju in državah sosedstva so organizirana v okviru Evropskega sklada za trajnostni razvoj (EFSD: 2017) in njegovega naslednika (EFSD+) za naslednji večletni finančni okvir.
    (3) Od konca leta 2019.
    (4) Delno skupno razumevanje sozakonodajalcev glede predloga uredbe Evropskega parlamenta in Sveta o vzpostavitvi programa InvestEU (COM(2018) 439 final z dne 6. junija 2018).
    (5)      Komisijin predlog uredbe Evropskega parlamenta in Sveta o vzpostavitvi instrumenta za sosedstvo ter razvojno in mednarodno sodelovanje (NDICI) (COM(2018) 460 final). Ta predlagani novi instrument bi vključeval jamstvo za zunanje delovanje kot jamstveni instrument.
    (6)    Uredba (EU, Euratom) 2018/1046 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 18. julija 2018 o finančnih pravilih, ki se uporabljajo za splošni proračun Unije, spremembi uredb (EU) št. 1296/2013, (EU) št. 1301/2013, (EU) št. 1303/2013, (EU) št. 1304/2013, (EU) št. 1309/2013, (EU) št. 1316/2013, (EU) št. 223/2014, (EU) št. 283/2014 in Sklepa št. 541/2014/EU ter razveljavitvi Uredbe (EU, Euratom) št. 966/2012 (UL L 193, 30.7.2018, str. 1). Naslov X vsebuje določbe, ki urejajo finančne instrumente, proračunska jamstva in finančno pomoč.
    (7) Uredba (EU) 2015/1017 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 25. junija 2015 o Evropskem skladu za strateške naložbe, Evropskem svetovalnem vozlišču za naložbe in Evropskem portalu naložbenih projektov ter o spremembi uredb (EU) št. 1291/2013 in (EU) št. 1316/2013 – Evropski sklad za strateške naložbe (UL L 169, 1.7.2015, str. 1).
    (8)    Uredba (EU) 2017/1601 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 26. septembra 2017 o vzpostavitvi Evropskega sklada za trajnostni razvoj (EFSD), jamstva EFSD ter jamstvenega sklada EFSD (UL L 249, 27.9.2017, str. 1).
    (9)      Oceno je izvedel ICF v sodelovanju s Keypoint Financial.
    (10) Pretekla uspešnost ni zanesljiv pokazatelj prihodnje uspešnosti.
    (11)      Sredstva Evropske skupnosti za premog in jeklo (v likvidaciji) in portfelj RCAM, ki se upravlja za skupni sistem zdravstvenega zavarovanja. Portfelja EIB sta bila GF-EIB (Jamstveni sklad za zunanje ukrepe) in RSFF-EIB (Sklad za financiranje na osnovi delitve tveganja).
    (12)      Skupini, ki je izvedla študijo, EIB ni predložila podatkov o stroških. Zato so bile s stroški Komisije primerjane provizije, ki jih je zaračunavala EIB.
    (13)      Komisija bo na podlagi izkušenj v zvezi s takšnimi dejavniki tveganja za vse pogojne obveznosti, ki jih bo kril skupni sklad za rezervacije, zlasti lahko oblikovala dobro razpršen portfelj (npr. v smislu razredov sredstev), ki bo izkazoval razmeroma nizke korelacije s faktorji tveganja, na katerih temeljijo pogojne obveznosti.
    Top