EUR-Lex Access to European Union law
This document is an excerpt from the EUR-Lex website
Document 52020AE3642
Opinion of the European Economic and Social Committee on ‘Industrial transition towards a green and digital European economy: regulatory requirements and the role of social partners and civil society’ (exploratory opinion)
Mnenje Evropskega ekonomsko-socialnega odbora – Industrijski prehod na zeleno in digitalno evropsko gospodarstvo: regulativne zahteve ter vloga socialnih partnerjev in civilne družbe (raziskovalno mnenje)
Mnenje Evropskega ekonomsko-socialnega odbora – Industrijski prehod na zeleno in digitalno evropsko gospodarstvo: regulativne zahteve ter vloga socialnih partnerjev in civilne družbe (raziskovalno mnenje)
EESC 2020/03642
UL C 56, 16.2.2021, p. 10–28
(BG, ES, CS, DA, DE, ET, EL, EN, FR, HR, IT, LV, LT, HU, MT, NL, PL, PT, RO, SK, SL, FI, SV)
- Date of document:
- 02/12/2020; datum glasovanja
- Date of vote:
- 02/12/2020
- Date lodged:
- 15/09/2020
- Author:
- Evropski ekonomsko-socialni odbor
- Responsible body:
- Section for the Single Market, Production and Consumption, EESC_INT
- Form:
- Predhodno mnenje
- Term of office:
- 2015-2020
- Internal reference:
- INT/913, AVIS-SECTION 2020/3642 FIN
- Session:
- 556
- Procedure number:
- Treaty:
- Pogodba o delovanju Evropske unije
- Legal basis:
- Link
- Link
- Link
- Select all documents mentioning this document
- Instruments cited:
- Link
- EUROVOC descriptor:
- Subject matter:
- Directory code:
|
16.2.2021 |
SL |
Uradni list Evropske unije |
C 56/10 |
Mnenje Evropskega ekonomsko-socialnega odbora – Industrijski prehod na zeleno in digitalno evropsko gospodarstvo: regulativne zahteve ter vloga socialnih partnerjev in civilne družbe
(raziskovalno mnenje)
(2021/C 56/02)
|
Poročevalka: |
Lucie STUDNIČNÁ |
|
Zaprosilo |
Evropski parlament, 15. 9. 2020 |
|
Pravna podlaga |
člen 304 Pogodbe o delovanju Evropske unije |
|
Pristojnost |
strokovna skupina za enotni trg, proizvodnjo in potrošnjo |
|
Datum sprejetja mnenja na plenarnem zasedanju |
2. 12. 2020 |
|
Plenarno zasedanje št. |
556 |
|
Rezultat glasovanja (za/proti/vzdržani) |
148/89/19 |
1. Sklepi in priporočila
|
1.1 |
Za industrijski prehod na zeleno in digitalno evropsko gospodarstvo, s katerim bi zagotovili trajnostno, pravično in socialno sprejemljivo prihodnost v Evropi, mora biti izpolnjena vrsta pogojev. Zaradi pandemije COVID-19 je veliko širša in večja udeležba socialnih partnerjev in civilne družbe pri oblikovanju politik na vseh ravneh še toliko nujnejša. Nujni so tudi trden regulativni okvir in standardi na evropski ravni, zlasti glede socialne agende. Pomembno vlogo pri teh prizadevanjih bi moral imeti akcijski načrt za uresničevanje evropskega stebra socialnih pravic. |
|
1.2 |
EESO meni, da je treba nujno priznati dopolnjevanje med podnebnimi spremembami, politikami krožnega gospodarstva in družbeno odgovornostjo podjetij ter opozarjati na krožno naravo energije iz obnovljivih virov. |
|
1.3 |
Delodajalci, podjetniki in sodelovanje zasebnega sektorja so ključnega pomena za spodbujanje strukturnih sprememb in s tem za industrijski prehod. Vir inovacij v Evropi so običajno mali subjekti, zato je treba dati poudarek ustvarjanju ugodnega poslovnega okolja za MSP in spodbujanju njihovega potenciala, saj ta podjetja zagotavljajo storitve na visoki ravni, temelječe na znanju. Pogosto imajo pionirsko vlogo pri določanju položaja sorodnih industrijskih panog na trgu in so zanesljivi delodajalci, odporni na krize. Izkoristiti bi bilo treba tudi izkušnje podjetij in organizacij socialne ekonomije, saj so dejavni na področjih, na katere vpliva zeleni in digitalni prehod. Zato je treba spodbujati njihove poslovne procese in socialne inovacije. |
|
1.4 |
Uvesti bi bilo treba usklajen mehanizem za usmerjanje finančnih virov zasebnega sektorja v naložbe, ki izpolnjujejo okoljska in socialna merila ter merila v zvezi z upravljanjem. Strategije za bančno unijo, unijo kapitalskih trgov, trajnostne in digitalne finance ter za MSP se medsebojno krepijo in zagotavljajo, da se bodo sredstva stekala v bolj produktivne projekte v gospodarstvu, ki mu do 80 % financiranja zagotavlja bančni sektor. |
|
1.5 |
Odporna, trajnostna, pravična in uspešna Evropa potrebuje regulativni okvir, ki lahko pospeši proces pravičnega prehoda, hkrati pa upošteva njegove etične učinke in javne interese, kot so varstvo potrošnikov, zdravje, varnost in kakovost. EESO priporoča, naj evropske in nacionalne institucije uvedejo nove strukture upravljanja, ki lahko zagotovijo dejavno vključevanje lokalnega gospodarstva, socialnih partnerjev in civilne družbe v pripravo in izvajanje pravičnih ukrepov, s katerimi se zagotovijo socialno pravični prehodi. Ena ključnih ureditev upravljanja, namenjena izvajanju in spremljanju napredka socialno pravičnih prehodov, je evropski semester. EESO priporoča, da se vanj vključijo novi, izboljšani, merljivi in dopolnilni socialni, gospodarski in okoljski kazalniki, namenjeni spremljanju in opredeljevanju vseh načel evropskega stebra socialnih pravic. |
|
1.6 |
V evropski agendi za prehod je treba okrepiti vlogo regij. Najpomembnejši so dolgoročno načrtovanje, trden lokalno prilagojen pristop, pametna specializacija in agenda na področju človeških virov, pa tudi usklajevanje dolgoročnih ciljev v zvezi s prehodom s kratkoročnimi prednostnimi nalogami. |
|
1.7 |
EESO meni, da je treba financiranje in podporne instrumente za dejavnosti na ravni EU, povezane s prehodom, dopolniti z nacionalnimi viri. Pri tem je nujno usklajevanje med različnimi ravnmi upravljanja. Za zagotovitev zadostnega financiranja se EESO zavzema tudi za širši nabor lastnih sredstev. |
|
1.8 |
Agenda na področju človeških virov je eden od pogojev za uspešen prehod. Veliko akterjev, med drugim izobraževalne ustanove, delojemalci, sindikati, javni zavodi za zaposlovanje, nevladne organizacije in poklicna združenja, mora sodelovati pri pridobivanju znanj in spretnosti ter predvidevanju vseh prihodnjih potreb po novih in starih znanjih in spretnostih. |
|
1.9 |
EESO pozdravlja akcijski načrt za izvajanje evropskega stebra socialnih pravic. Delovnopravni red EU bi bilo treba okrepiti, da bi se bolje podprl pravični prehod za delavce. V akcijskem načrtu bi bilo treba določiti minimalne pravice na ravni EU, med drugim: pravico do zdravja in varnosti, ki bi veljala za vse delavce in nove oblike dela; pravico do obveščenosti, posvetovanja, soodločanja in udeležbe, in sicer ne le v času prehoda; pravico do pridobivanja znanj in spretnosti; minimalne standarde zavarovanja za primer brezposelnosti; minimalno plačo in pravico do kolektivnih pogajanj. |
2. Splošne ugotovitve in pristop, usmerjen v prihodnost
|
2.1 |
To raziskovalno mnenje, za katerega je zaprosil Odbor Evropskega parlamenta za zaposlovanje in socialne zadeve, naj bi prispevalo k prihodnjemu akcijskemu načrtu za izvajanje evropskega stebra socialnih pravic in k naslednjemu socialnemu vrhu EU, načrtovanemu maja 2021 v Portu. |
|
2.2 |
Evropska podjetja in delavci se soočajo s težkimi socialnimi in gospodarskimi posledicami pandemije COVID-19. Mnoga podjetja propadajo, izgubljamo delovna mesta, gospodinjstva pa možnost preživetja. Kljub ukrepom za reševanje gospodarstva, kakršnih doslej še ni bilo in ki naj bi ublažili posledice ukrepov omejitve gibanja za delovna mesta in podjetja, so gospodarske napovedi zelo zaskrbljujoče. Gospodarstvo EU naj bi se v letu 2020 skrčilo za 8,3 %, njegova rast v letu 2021 pa naj bi znašala 5,8 %. Ta bo tudi nekoliko manj stabilna, kot se je pričakovalo spomladi (1). Države članice so rekordno zadolžene in tudi EU ima prvič skupni dolg. Poleg tega še ne poznamo posledic brexita. |
|
2.3 |
Opredeliti in podpreti je treba ključne industrijske in druge panoge, od človeških virov do raziskav, to pa mora voditi k evropski industrijski politiki, ki te strateške panoge ščiti na trgu in zagotavlja zanesljivo oskrbo s ključnimi viri. Služiti bi morala kot krovna politika, ki povezano in obsežno usklajuje vse različne evropske politike, da se zagotovijo sinergije. Za takšno preobrazbo bo morala Evropska komisija določiti usmeritev, politike držav članic pa bodo morale biti skladne s politikami EU. Ne gre za mikroupravljanje, temveč za približevanje politik, da bodo skladne in bodo spodbujale temeljite spremembe. Ta proces bo mogoč le z dejavnim sodelovanjem organizacij civilne družbe in socialnih partnerjev. Brez „socialnega dogovora“, ki temelji na demokratični in dejanski udeležbi državljanov EU, ne bo zelenega dogovora, ki bi koristil vsem. |
|
2.4 |
Uvesti bi bilo treba usklajen mehanizem za usmerjanje finančnih virov zasebnega sektorja v naložbe, ki izpolnjujejo okoljska in socialna merila ter merila v zvezi z upravljanjem. Strategije za bančno unijo, unijo kapitalskih trgov, trajnostne in digitalne finance ter za MSP se medsebojno krepijo in zagotavljajo, da se bodo sredstva stekala v bolj produktivne projekte v gospodarstvu, ki mu do 80 % financiranja zagotavlja bančni sektor. |
|
2.5 |
V tem okviru se je v zvezi z okoljskimi in tehnološkimi spremembami pojavil izraz pravični prehod. Ta je po mnenju EESO temeljni element tako proračuna kot načrta za okrevanje, ki si prizadeva za okolju prijaznejše evropsko gospodarstvo. Zato je treba razviti širše razumevanje pravičnega prehoda (ki presega zgolj pojem gospodarstva, temelječega na ogljiku): ta vključuje izvajanje evropskega stebra socialnih pravic v celoti (2) na temelju nove družbene pogodbe, hkrati pa spodbuja reforme prerazporeditvenih sistemov, usklajevanje poklicnega in zasebnega življenja ter enakost spolov. V zvezi z izvajanjem evropskega stebra socialnih pravic so še posebej pomembni visoko kakovostna delovna mesta za vse, dostop do kakovostnega izobraževanja in usposabljanja, vključno s pravico do vseživljenjskega učenja, zlasti za ranljive skupine, enak dostop vseh do zdravstvenega varstva in socialnih storitev, socialna zaščita in vključevanje ranljivih skupin, kot so dolgotrajno brezposelni, ženske, mladi, priseljenci ali invalidi. Vse te pomembne cilje je mogoče doseči, če je gospodarstvo uspešno, če delodajalci ponujajo nova, visokokakovostna delovna mesta in če se izvajajo nujne naložbe v nove tehnologije. |
|
2.6 |
Države in regije v industrijskem prehodu se običajno soočajo z izzivi pri posodabljanju svoje industrijske baze, nadgrajevanju znanj in spretnosti delovne sile, nadomeščanju izgube delovnih mest v ključnih panogah ter povečevanju nizke produktivnosti, ki zavira rast prihodka. Ekologizacija, tehnološki napredek in z njima povezan razvoj bi jim na splošno koristili, vendar na nekaterih območjih in pri nekaterih skupinah prebivalstva, predvsem ranljivih skupinah, kot so invalidi, starejši, Romi in priseljenci, obstaja tveganje, da bodo zapostavljeni. Za obravnavo izzivov, ki jih prinaša dolgoročna preobrazba, je nujno, da oblikovalci politik, socialni partnerji, organizacije civilne družbe in ključne zainteresirane strani v teh državah in regijah predvidijo spremembe ter dejavno upravljajo prehod. Socialni dialog, obveščanje, posvetovanje in udeležba delavcev ter njihovih predstavniških organizacij, tudi v organih odločanja (upravnih in nadzornih odborih), so ključni za obvladovanje postopkov odločanja v podjetjih in vplivanje nanje, da se prehod izvede na način, usmerjen v prihodnost. EESO poziva Komisijo, naj v prihodnji posodobljeni industrijski strategiji okrepi in razvije socialno razsežnost. |
|
2.7 |
Obvladovanje krize zaradi pandemije in omogočanje uspešne industrijske preobrazbe sta v interesu vseh zainteresiranih skupin. Zahtevata skupna prizadevanja in skupne cilje (kot je dolgoročni razvoj podjetij), učinkovit socialni dialog v ozračju zaupanja ter pozitiven odnos. EESO meni, da mora dobro in s tem trajnostno vodenje podjetij s skupnim predvidevanjem sprememb temeljiti na dobro preizkušenih minimalnih pravnih standardih notranjega trga, delavci pa morajo svoje mnenje izražati na podlagi pravic do obveščenosti, posvetovanja in udeležbe na upravni ravni podjetja. |
|
2.8 |
Digitalizacija in avtomatizacija imata tako pozitivne kot negativne učinke na gospodarstvo in družbo. Za prehod na tem področju bi bila potrebna ureditev, ki lahko sledi tempu tehnološke preobrazbe in predvideva spremembe, na primer z vključevanjem socialnih partnerjev. Evropski sveti delavcev in sveti delavcev evropskih družb so lahko pozitiven primer obveznega čezmejnega vključevanja delavcev v iskanje ravnovesja med interesi ter preučevanje rešitev v duhu socialnega partnerstva. Sem sodi zagotavljanje usposabljanja delavcev in pogajanja o kolektivnih pogodbah, da se podpre avtonomija dela ter poskrbi za dobro ravnovesje med poklicnim in zasebnim življenjem. Zaradi digitalizacije in internetnega gospodarstva so se pojavile nove oblike dela, kot je platformno delo, pri katerem delavci nimajo nobene socialne in zaposlitvene varnosti. Pogosto delajo v zelo negotovih razmerah, njihov status pa ni jasen. Njihove delovne pogoje in status je treba uskladiti na evropski ravni, da se spodbudita pravična mobilnost in vključevanje na notranji trg (3). V ta namen je po mnenju EESO nujno opredeliti pravni status dela v platformnem gospodarstvu in tako tem delavcem zagotoviti pravno varnost. Slab ali nikakršen dostop do socialne zaščite povzroča stroške ne le delavcem, temveč tudi sistemom socialne varnosti. |
|
2.9 |
Digitalna preobrazba poleg tega prinaša možna tveganja na področjih, kot so finančna stabilnost, finančni kriminal in varstvo potrošnikov, ki jih lahko razdrobljeno regulativno okolje v EU in neenak svetovni razvoj pri urejanju tega področja še povečata. EESO zato meni, da mora EU na tem področju vzpostaviti obsežen in stabilen regulativni okvir. Priporoča tudi, naj nadaljuje pobudo za obdavčitev velikih podjetij v digitalnem gospodarstvu (4). |
|
2.10 |
Delavce je treba usposobiti, da se bodo lahko ustrezno pripravili za trg dela. Gospodarske spremembe, ki se že dogajajo, bodo ključne za rast industrije in splošen gospodarski uspeh Evrope. Nove in višje kvalifikacije, tudi fizičnih delavcev, pomenijo izziv za sisteme vajeništva. Za višje kvalifikacije je potrebnega več poklicnega usposabljanja v visokošolskih ustanovah. V primerjavi s sistemi vajeništva, ki so najbolje zasnovani, težave povzročata pomanjkanje nacionalnih okvirov in nadzora kakovosti ter prehod z vajeništva na visokošolsko izobraževanje. V prihodnje bodo potrebni sodelovanje in inovacije tako civilne družbe kot vlad na vseh ravneh, da se ustvarijo enaki konkurenčni pogoji, h katerim pozivajo organizacije, ki jih zastopa EESO (5). |
|
2.11 |
EESO ugotavlja, da bi morale biti digitalna tehnologija in aplikacije umetne inteligence usmerjene v človeka ter koristiti družbi kot celoti, in podpira regulativni okvir za umetno inteligenco. Ne bi se smeli upirati zelenemu in digitalnemu prehodu, EU pa bi morala spodbujati razvoj sistemov umetne inteligence, namenjenih posebni uporabi za pospešitev okoljskega in podnebnega prehoda (6). |
3. Inovacije
|
3.1 |
Potrebe po inovacijah bodo velike. Nanašajo se tako na uvajanje in pospeševanje novih nizkoogljičnih proizvodnih procesov (ki poleg novih surovin in/ali temeljnih industrijskih procesov v mnogih primerih zahtevajo tudi popolnoma drugačne vrste zasnove in proizvodnje) kot tudi na inovacije ne le v bolj krožnih vrednostnih verigah proizvodnje osnovnih materialov, temveč tudi v energetskih sistemih, ki jih napajajo. Poleg tega bodo najbolj obetajoče nizkoogljične tehnologije morale dokazati, da jih je mogoče uporabiti v industrijskem obsegu. V ta namen bo potrebna hitra politična podpora, da se najpozneje do leta 2030 uvedejo in razširijo nove nizkoogljične vrste proizvodnje in uporabe materialov. |
|
3.2 |
Za spremembe, ki so potrebne za pravični prehod po vsej EU, bo nujen skupen okvir, ki bo mobiliziral vlade, podjetja in civilno družbo za ciljno reševanje problemov. Socialne inovacije so v tem procesu ključne. Pomembni koraki v tej zadevi bi bili lahko priprava medsektorske strategije EU o socialnih inovacijah, večje priznanje akterjem socialne ekonomije ter preskušanje in morebiti uporaba njihovih poslovnih modelov. To bi pripomoglo k razvoju ekosistema preskušanja, ki se financira na ravni EU ter na nacionalni, regionalni in lokalni ravni. |
4. Spodbujanje podjetništva in sodelovanja zasebnega sektorja
|
4.1 |
Podjetništvo in sodelovanje zasebnega sektorja spodbujata strukturne spremembe in sta s tem ključnega pomena za industrijski prehod. Številne ovire za inovativno podjetništvo so še vedno pogoste tam, kjer obstajajo močna industrijska dediščina, zlasti nizka raven zagonskih in rastočih dejavnosti, šibka kultura podjetništva ter pomanjkanje inovacij in učinkovito povezanih mrež znanja. |
|
4.2 |
Vir inovacij v Evropi so običajno mali subjekti, zato je treba dati poudarek spodbujanju potenciala MSP, ki zagotavljajo storitve na visoki ravni, temelječe na znanju, kot so storitve, ki jih ponujajo svobodni poklici, tudi na področju financiranja. MSP imajo pogosto pionirsko vlogo pri določanju položaja sorodnih industrijskih panog na trgu in so zanesljivi delodajalci, odporni na krize. |
|
4.3 |
Podjetja in organizacije socialne ekonomije – akterji v panogi, ki se je izkazala za zelo odporno in je prispevala k blažitvi posledic krize zaradi COVID-19 – so pretežno dejavni na področjih, na katere vplivata digitalni in zeleni prehod. Zato je treba spodbujati njihovo delovanje in procese socialnih inovacij. |
5. Vloga socialnih partnerjev in civilne družbe
|
5.1 |
EESO je poudaril, da se bo „[z]aradi velikih sprememb proizvodnih procesov in gospodarstva na splošno, ki jih povzročajo nove tehnologije, umetna inteligenca in masovni podatki, […] korenito spremenil tudi trg dela,“ in da je pomembno, „da ti procesi sprememb potekajo v okviru konstruktivnega socialnega dialoga, ob spoštovanju pravic delavcev in kakovosti njihovega življenja“ (7). |
|
5.2 |
Tesno sodelovanje med ključnimi lokalnimi/regionalnimi akterji je bistveno za opredelitev najbolj trajnostnih vrst uporabe in čim boljši družbeno-gospodarski razvoj. Primeri dobre prakse socialnih partnerjev na vseh ravneh na podlagi kolektivnih pogodb, ki ustvarjajo enake konkurenčne pogoje za gospodarske konkurente v posamezni panogi ali regiji, so referenčno merilo, ki lahko usmerja strategijo za pravični prehod z vidika razogljičenja in drugih ciljev podnebne politike (8). |
6. Zagotavljanje pravičnega prehoda – upravljanje in regulativne zahteve
|
6.1 |
Prehod na podnebno nevtralno gospodarstvo oblikovalcem politik prinaša vrsto zapletenih izzivov na področju upravljanja. Eden od njih je iskanje ravnovesja med dolgoročno strateško razsežnostjo prehoda in potrebo po kratkoročnem ukrepanju. Za prehod so potrebni dolgoročno strateško razmišljanje in oblikovanje politik, vendar tudi sposobnost, da se upoštevajo volilni cikli in z njimi povezana želja vlad in drugih akterjev, da vidijo rezultate izvedenih projektov. |
|
6.2 |
Ena glavnih ureditev upravljanja, s katero se dosega in spremlja napredek socialno pravičnega prehoda, je evropski semester. Izredno pomembno je, da se evropske in nacionalne politike stalno ocenjujejo s socialnega, gospodarskega in okoljskega vidika. Evropski semester je postopoma pridobil bolj socialno razsežnost, vendar še vedno prevladuje njegov makroekonomski in fiskalni vidik. EESO zato predlaga, da se v evropski semester vključijo novi, izboljšani, merljivi in primerljivi socialni, gospodarski in okoljski kazalniki, s katerimi se bodo opredelili in spremljali vsi njegovi vidiki in načela, ter 17 ciljev trajnostnega razvoja (9). Hkrati se bodo ustvarile sinergije s pregledom socialnih kazalnikov tako, da se bo uvedla zasnova trajnostne ekonomije blaginje za vse (10) ter pripravila usmerjena socialna in okoljska priporočila za posamezne države (11). Semester je bil medtem tudi preoblikovan, da se omogoči več ukrepov za podporo okrevanju. EESO upa, da bo kot takšen lahko pripomogel k obnovitvi celotnega mehanizma upravljanja EU, ki naj bi postal gonilna sila za ohranjanje demokracije ter navzgor usmerjene konvergence v EU. |
|
6.3 |
Za obsežno analizo sinergij in kompromisov med cilji, pobudami in priporočili, ki jih predlaga EU na različnih političnih področjih semestra, bi bila potrebna visoka raven političnega povezovanja, skladnosti in usklajevanja med različnimi institucionalnimi akterji, ki so odgovorni za gospodarske, socialne in okoljske politike. Poleg tega bi bilo treba izboljšati njihove analitične zmogljivosti. |
|
6.4 |
Za izravnavo institucionalnega neravnovesja v gospodarskem in socialnem upravljanju EESO poleg tega v zvezi s fiskalnimi pravili EU priporoča uporabo zlatega pravila (12), po katerem se javne naložbe izvzamejo iz izračunov primanjkljaja in upošteva vzdržnost obstoječe ravni dolga. Namen je zagotoviti sodobno zdravstveno varstvo ter ekološko, izobraževalno in tehnološko infrastrukturo in preprečiti recesijo brez primere (13). |
|
6.5 |
EESO ravno tako pozdravlja začasno prekinitev uporabe pakta za stabilnost in rast, ki jo je sprejela Komisija, ter poziva k njegovi reviziji (14), da se zagotovita stabilnost in rast v podporo okrevanju industrije EU in prehodu k podnebno nevtralnemu krožnemu in digitalnemu gospodarstvu. |
7. Regionalni pogoji za industrijski prehod
|
7.1 |
Industrijski prehod ima veliko oblik, kar pomeni, da je težko najti enoten pristop k razvoju novih industrijskih poti. Medtem ko se bodo nekatere gospodarske panoge krčile in se bosta njihova gospodarska proizvodnja ter zaposlovanje nepreklicno zmanjšala, se bodo morale druge korenito prestrukturirati. V ta namen bodo potrebni celosten politični pristop in obsežne naložbe, tako javne kot zasebne, ki jih morajo spremljati dobro delujoči lokalni in regionalni trgi dela. |
|
7.2 |
Usklajevanje dolgoročnih ciljev glede prehoda s kratkoročnimi prednostnimi nalogami je lahko težka naloga, saj morda ni lahko pridobiti javne podpore za politične ukrepe, ki nimajo takojšnjega velikega učinka. Zaradi tega so regije v industrijskem prehodu v težkem položaju. Po eni strani se morajo odzvati na takojšnjo potrebo po ukrepanju, ki je posledica upada tradicionalnih industrijskih panog, da bi se soočile s težavami, kot so višja brezposelnost, izguba dohodka in slabšanje življenjskih pogojev za nekatere skupine prebivalstva, zlasti prikrajšane in ranljive skupine, kot so invalidi ali starejši. Po drugi strani pa morajo ukrepati, da bi izkoristile priložnosti, ki jih prinaša posodobitev industrije. Mednje sodijo privabljanje industrije z večjo dodano vrednostjo, ustvarjanje in/ali privabljanje novih podjetij in poslovnih modelov ter boljši izkoristek omogočitvenih tehnologij. Neuspeh na tem področju ima politične posledice, ki lahko vplivajo tudi na podporo podnebnim ukrepom. Razmah skrajno desničarskih gibanj v Evropi in drugod je deloma povezan z deindustrializacijo in zaostajanjem celotnih regij (15). |
8. Srečanje z regijami v industrijskem prehodu: glavne ugotovitve
|
8.1 |
Vlogo regij v procesu prehoda bi bilo treba v evropski agendi okrepiti. Vključevanje regionalnih uprav bi lahko prispevalo k ustvarjanju potrebnih ekosistemov za uspešen prehod. Kot pogoji za to se navajajo dolgoročno načrtovanje, trden lokalno prilagojen pristop, pametna specializacija in agenda na področju človeških virov. |
|
8.2 |
Več regij v Evropi, zlasti premogovniških in jeklarskih, je že doživelo prehod iz razlogov, povezanih z gospodarsko ali podnebno politiko. Glavni pogoj za uspešen prehod je vključujoč pristop predvidevanja, da se ljudem zagotovi dostojna prihodnost. Sem sodijo priprava realističnega načrta, vzpostavitev potrebne raziskovalne infrastrukture in zagotovitev tehnoloških, inovacijskih, znanstvenih in izobraževalnih zmogljivosti hkrati s potrebnim financiranjem. Evropski instrumenti, namenjeni podpori tem regijam (npr. evropski Sklad za pravični prehod), ne bi smeli nadomestiti nacionalnih prizadevanj, da se zagotovi ustrezno financiranje. |
9. Financiranje in podpora dejavnostim in projektom na ravni EU, povezanim s prehodom
|
9.1 |
Proces industrijskega prehoda lahko prinese ogromne priložnosti, vendar so za njihov izkoristek potrebne precejšnje naložbe v napredno proizvodnjo in dostopno infrastrukturo, ravno tako kot raziskave in inovacije. Pri tem nastanejo začetni stroški, ki zajemajo nadomestitev dohodka in izdatke za (pre)kvalifikacijo delavcev. |
|
9.2 |
Tako na nacionalni ravni kot na ravni EU je vzpostavljenih že veliko instrumentov za podporo dejavnostim in projektom, povezanim s prehodom. Cilj, da je treba zagotoviti pravični prehod, je bil znova potrjen tudi v načrtu EU za okrevanje. Vendar pa se ukrepi za podporo politiki prevečkrat pripravljajo in izvajajo neodvisno na različnih ravneh upravljanja z malo ali nič usklajevanja ter skromnim spremljanjem in ocenjevanjem. |
|
9.3 |
EESO poziva Svet in Evropski parlament, naj v večletnem finančnem okviru za obdobje 2021–2027 povečata financiranje za naložbene potrebe in v ta namen dodelita zadostna sredstva, da se zagotovi resničen in obsežen zeleni in digitalni prehod. Da bi bilo na voljo zadostno financiranje, se EESO zavzema tudi za razširitev nabora lastnih sredstev, v katerega se po možnosti vključijo davek na digitalne storitve, skupna konsolidirana osnova za davek od dohodkov pravnih oseb in davek na finančne transakcije (16). |
|
9.4 |
V sedanjem programskem obdobju morajo velika podjetja, ki so prejela podporo iz evropskih strukturnih in investicijskih skladov, v skladu s pravili, ki veljajo zanje, to podporo vrniti, če proizvodno dejavnost v 10 letih od zadnjega izplačila premestijo iz Unije (člen 71(2) Uredbe (EU) št. 1303/2013 Evropskega parlamenta in Sveta (17)). Po mnenju EESO je treba določbe v prihodnjem programskem obdobju okrepiti, da se spodbudi selitev proizvodnje nazaj, zagotovi kohezija, ohranijo proizvodno tkivo in zmogljivosti ter spodbudita zaposlovanje in bolj trajnostni teritorialni razvoj. |
|
9.5 |
EESO podpira tudi izboljšanje fiskalnega upravljanja EU ob upoštevanju tveganj glede trajnosti ter učenju na podlagi pregleda najboljše prakse pri pripravi zelenih proračunov in fiskalnih načrtov. Poleg tega so potrebne davčne spodbude, da bi podjetja in posamezniki vlagali v zelene pobude s socialnim učinkom (18). |
|
9.6 |
Izzivi, s katerimi se sooča Evropa pri prehodu na zeleno in digitalno gospodarstvo, zahtevajo obsežne naložbe, ki jih zgolj z javnimi sredstvi in tradicionalnim financiranjem z bančnimi posojili ni mogoče izvesti. Zasebni sektor bo moral prispevati ogromno naložb. Uvesti bi bilo treba usklajen mehanizem za usmerjanje finančnih virov zasebnega sektorja v naložbe, ki izpolnjujejo okoljska in socialna merila ter merila v zvezi z upravljanjem. Strategije za bančno unijo, unijo kapitalskih trgov, trajnostne in digitalne finance ter za MSP se medsebojno krepijo in zagotavljajo, da se bodo sredstva stekala v bolj produktivne projekte. EESO pozdravlja vzpostavitev platforme za trajnostno financiranje in pričakuje pospešitev razvoja socialne taksonomije. |
10. Posledice za zaposlovanje
|
10.1 |
Industrijski prehod pogosto zahteva premik od stare, tradicionalne predelovalne industrije k dejavnostim, usmerjenim v prihodnost (celo v tradicionalnih panogah), zato lahko vodi k brezposelnosti, ki je (vsaj začasno) višja od povprečne, razlog za to pa sta deindustrializacija, ki je nakopičena lokalno, ter dejstvo, da se baza znanj in spretnosti nahaja v nazadujočih sektorjih. Predvidevanje in vključevanje predstavnikov delavcev na ravni panog in podjetij še pred sprejetjem odločitev sta ključnega pomena. Politike za obvladovanje industrijskega prehoda morajo pomagati delavcem in lokalnim skupnostim, predvsem delavcem invalidom in drugim iz ranljivih skupin, da prestanejo prehod z najmanjšimi možnimi motnjami in čim večjimi potencialnimi koristmi. |
10.2 Znanja in spretnosti
|
10.2.1 |
Za uspešen prehod na delo prihodnosti so potrebne politike na področju zaposlovanja ter pridobivanja znanj in spretnosti, ki so prilagojene pogojem na lokalnih trgih dela. Hkrati mora biti ponudba znanj in spretnosti usklajena s povpraševanjem po njih. Boljše predvidevanje prihodnjih sklopov potreb na tem področju ter ustrezno ponudbo na podlagi preusposabljanja in izpopolnjevanja delavcev, tudi v okviru vseživljenjskega učenja, je treba kombinirati s politikami, ki spodbujajo naložbe v nove vire zaposlovanja in rast produktivnosti. Z raziskavami in razvojem v industriji je treba zlasti iskati priložnosti za prevzem vodilne vloge v tehnologiji, kar bo posledično ustvarilo možnosti za izpopolnjevanje. Pri zagotavljanju podpore v obliki programov preusposabljanja bodo imeli ključno vlogo tudi tehnične ustanove, strokovne in nevladne organizacije ter javni zavodi za zaposlovanje. |
|
10.2.2 |
EESO ugotavlja, da se podpora ljudem z usposabljanjem v pravičnem digitalnem in zelenem prehodu začne s potrditvijo neformalnega in priložnostnega učenja ter s priznavanjem in certificiranjem tečajev usposabljanja, s katerimi bo tovrstno učenje postalo polnovreden element kvalifikacij posameznika (19). |
|
10.3 |
V programu znanj in spretnosti bi bilo treba več pozornosti nameniti razvoju ključnih kompetenc med obveznimi izobraževalnimi cikli/programi ter izobraževanju mladih in odraslih. |
|
10.4 |
Komisija je objavila akcijski načrt za digitalno izobraževanje (2021–2027) (20). To bi morala biti medsektorska strategija, ki bi lahko tudi povečala strateški pomen izobraževanja in usposabljanja med področji politik na evropski ravni. |
10.5 Akcijski načrt za izvajanje evropskega stebra socialnih pravic
Pravični prehod zahteva primerne socialne politike, ki podpirajo dobre delovne pogoje, učinkovita kolektivna pogajanja in sistem odnosov med delodajalci in delojemalci ter zagotavljajo ustrezno socialno zaščito za pomoč delavcem v prehodu. EESO želi predstaviti nekatere predloge za prihodnji akcijski načrt Komisije za izvajanje evropskega stebra socialnih pravic.
|
10.5.1 |
EESO predlaga Komisiji, naj ponovno oceni primernost delovnopravnega reda EU in naj ga okrepi, da se bolje podpre pravični prehod za delavce. |
|
10.5.2 |
Pravica do varnosti in zdravja pri delu je temeljna pravica na delovnem mestu, ki jo imajo vsi delavci, ne glede na delovno razmerje ali vrsto poslovnega modela, po katerem delajo. EESO je zelo zaskrbljen, da nekatere nove oblike dela, ki so nastale kot posledica podnebnega in digitalnega prehoda, morda ne sodijo na področje uporabe določb o varnosti in zdravju pri delu. Poleg tega se je že pokazalo, da so digitalizirana delovna mesta povezana s precejšnimi tveganji, kot so intenzifikacija dela, stres in psihosocialno nasilje (21). Pričakujemo lahko, da bomo v prihodnje priča nesrečam, ki jih bo povzročila umetna inteligenca (22), kar je treba preprečiti. EESO zato poziva, naj zakonodaja o varnosti in zdravju pri delu ščiti vse delavce v EU (23). |
|
10.5.3 |
EESO spodbuja Evropsko komisijo, na redno pregleduje Splošno uredbo o varstvu podatkov in podobne uredbe z vidika tehnološkega razvoja (24). |
|
10.5.4 |
Socialni dialog na nacionalni in evropski ravni je ključnega pomena pri oblikovanju gospodarske politike, politike dela in socialne politike. EESO v okviru tega dialoga na ustrezni nacionalni, regionalni in evropski ravni podpira razvoj primernih ukrepov za pravičen prehod, namenjenih upravljanju, spreminjanju in zagotavljanju minimalne zaščite v primeru reorganizacije delovnih mest ali kolektivnega odpuščanja zaradi prehoda (povezanega s tehnologijo, demografijo, globalizacijo, podnebnimi spremembami in krožnim gospodarstvom). Sem sodi tudi pravica do sodelovanja pri kolektivnih pogajanjih, da se predvidijo spremembe in prizadetim delavcem zagotovi podpora (prilagoditev direktive o kolektivnih odpustih) (25). |
|
10.5.5 |
EESO ponavlja, da se je treba pri uvajanju sprememb, novih tehnologij in sistemov pametne inteligence, ki bi lahko povzročili spremembe v organizaciji dela, pri nadzoru dela in v sistemih ocenjevanja in zaposlovanja, posvetovati z delavci in njihovimi predstavniki ter jih obveščati. V vseh podjetjih je treba zagotoviti spoštovanje pravic do obveščenosti in posvetovanja ter pravilno izvajanje direktive o evropskih svetih delavcev. Na ravni EU bi bilo treba vzpostaviti usklajen okvir za udeležbo v upravnih odborih. Zato poziva k močnemu in trdnemu evropskemu okviru za obveščanje, posvetovanje in udeležbo delavcev (26) kot pomembnemu vidiku pri razvoju pravičnih in poštenih možnosti za obnovo ter za okoljski in digitalni prehod. Komisija bi morala spodbujati socialni dialog, da bi delavce v vseh državah članicah vključila v podnebni in digitalni prehod ter spremljala njegove rezultate preko evropskega semestra. |
|
10.5.6 |
Potreben je okvir za socialno odgovorno prestrukturiranje in predvidevanje sprememb v podjetjih, ki bi dopolnjeval sedanje pravice delavcev do obveščenosti, posvetovanja z njimi in udeležbe ter bi ustrezal glavnim elementom evropskega socialnega modela (27). EESO meni, da bi morala Evropska komisija revidirati okvir kakovosti EU za predvidevanje sprememb in prestrukturiranje ter predlagati pravno podlago o posebnih okvirnih pogojih za udeležbo delavcev, da bi izboljšala vključevanje delavcev v upravljanje izzivov, povezanih z zelenim dogovorom in digitalno preobrazbo (28). |
|
10.5.7 |
V akcijskem načrtu bi bilo treba določiti minimalen nabor pravic na ravni EU: EESO je pozval k ukrepom za zaščito minimalnega dohodka (29) za zajezitev revščine in spodbujanje vključujočega trga dela. Zato pozdravlja načrte Komisije in nemškega predsedstva Sveta za vzpostavitev evropskega okvira za sheme minimalnega dohodka (30). EESO priporoča, da se preuči možnost za določitev skupnih minimalnih standardov zavarovanja za primer brezposelnosti v državah članicah EU (31). Pozval je tudi k evropski pobudi o minimalni plači in kolektivnih pogajanjih (32), zato pozdravlja (33) pobudo Komisije o primernih minimalnih plačah v Evropski uniji (34). |
10.6 Nova družbena pogodba
Za opredelitev načinov okrevanja, ki zagotavljajo naložbe v delovna mesta in ščitijo pravice ter zajamčeno plačo, za obnovitev močnih institucij trga dela za vse delavce v skladu s preteklimi zavezami ter za zagotovitev socialne zaščite EESO poziva, naj se pravični prehod preko socialnega dialoga postavi v jedro okrevanja ob dejavnem vključevanju civilne družbe, da bi prispevali k oblikovanju socialnega, pravičnega in vključujočega industrijskega prehoda.
V Bruslju, 2. decembra 2020.
Predsednica Evropskega ekonomsko-socialnega odbora
Christa SCHWENG
(1) EC Summer 2020 Economic Forecast: A deeper recession with wider divergences (Gospodarska napoved Evropske komisije, poletje 2020: Globlja recesija in večje razlike).
(2) UL C 364, 28.10.2020, str. 1.
(3) UL C 429, 11.12.2020, str. 173.
(4) UL C 429, 11.12.2020, str. 6.
(5) Študija EESO: Finding a new consensus on European civil society values and their evaluation (Iskanje novega soglasja o vrednotah evropske civilne družbe in njihovi oceni).
(6) UL C 47, 11.2.2020, str. 64.
(7) UL C 353, 18.10.2019, str. 6.
(8) Okvirni sporazum o pravičnem prehodu v premogovništvu za trajnostni razvoj premogovniških skupnosti v obdobju 2019–2027 (Španija); Delovna mesta za podnebje (Portugalska); Sporazum socialnih partnerjev o pravičnem prehodu in podnebnih spremembah (Grčija); Thyssenkrupp Steel Europe: prihodnji pakt za jeklo 20–30 (Nemčija, marec 2020).
(9) UL C 120, 14.4.2020, str. 1.
(10) C. Charveriat in E. Bodin (2020): Delivering the Green Deal: the role of a reformed European Semester within a new sustainable economy strategy (Uresničevanje zelenega dogovora: vloga reformiranega evropskega semestra v okviru nove strategije za trajnostno gospodarstvo).
(11) UL C 14, 15.1.2020, str. 1.
(12) UL C 311, 18.9.2020, str. 1.
(13) UL C 311, 18.9.2020, str. 1.
(14) UL C 311, 18.9.2020, str. 1.
(15) A. Rodríguez-Pose (2017): The revenge of the places that don’t matter (and what to do about it) (Maščevanje krajev, ki niso pomembni (in kaj storiti v zvezi s tem), Cambridge Journal of Regions, Economy and Society, zvezek 11, št. 1, str. 189–209.
(16) UL C 440, 6.12.2018, str. 106.
(17) UL L 347, 20.12.2013, str. 320.
(18) UL C 311, 18.9.2020, str. 63.
(19) UL C 10, 11.1.2021, str. 40.
(20) https://ec.europa.eu/education/sites/default/files/document-library-docs/deap-factsheet-sept2020_en.pdf.
(21) MOD (2019): The Threat of Physical and Psychosocial Violence and Harassment in Digitalised Work (Tveganje fizičnega in psihosocialnega nasilja ter nadlegovanje pri digitaliziranem delu).
(22) UL C 47, 11.2.2020, str. 64.
(23) UL C 14, 15.1.2020, str. 52.
(24) UL C 47, 11.2.2020, str. 64.
(25) UL C 14, 15.1.2020, str. 1.
(26) UL C 10, 11.1.2021, str. 14.
(27) UL C 161, 6.6.2013, str. 35.
(28) UL C 364, 28.10.2020, str. 1.
(29) UL C 190, 5.6.2019, str. 1.
(30) Sklepi Sveta o okrepitvi zaščite minimalnega dohodka v boju proti revščini in socialni izključenosti ob pandemiji COVID-19 in po njej.
(31) UL C 97, 24.3.2020, str. 32.
(32) UL C 429, 11.12.2020, str. 159.
(33) UL C 364, 28.10.2020, str. 1.
(34) COM(2020) 682 final.
PRILOGA
Naslednji amandmaji, ki so bili med razpravo zavrnjeni, so prejeli vsaj četrtino glasov (člen 59(3) poslovnika):
(a) Točka 2.1 (amandma 9)
Spremeni se tako:
|
2.1 |
To raziskovalno mnenje, za katerega je zaprosil Odbor Evropskega parlamenta za zaposlovanje in socialne zadeve, naj bi prispevalo k prihodnjemu akcijskemu načrtu za izvajanje evropskega stebra socialnih pravic in k naslednjemu socialnemu vrhu EU, načrtovanemu maja 2021 v Portu. Za to raziskovalno mnenje je zaprosil Odbor Evropskega parlamenta za zaposlovanje in socialne zadeve. Glede na pismo EP bi moralo mnenje zajemati zlasti naslednje teme: pravičen prehod, zeleni dogovor, digitalizacija, industrijska strategija, politike zaposlovanja in socialne vključenosti, ki so v središču vrste tekočih in prihodnjih zakonodajnih in nezakonodajnih dosjejev, povezanih z zeleno in digitalno preobrazbo. |
Rezultat glasovanja
|
Za: |
99 |
|
Proti: |
129 |
|
Vzdržani: |
20 |
(b) Točka 2.2 (amandma 10)
Spremeni se tako:
|
2.2 |
Evropska podjetja in delavci se soočajo s težkimi gospodarskimi in socialnimi in gospodarskimi posledicami pandemije COVID-19. Mnoga podjetja propadajo, ljudje izgubljaj mo delovna mesta, gospodinjstva pa možnost preživetja. Kljub ukrepom za reševanje gospodarstva, kakršnih doslej še ni bilo in ki naj bi ublažili posledice ukrepov omejitve gibanja za delovna mesta in podjetja, so gospodarske napovedi zelo zaskrbljujoče. Gospodarstvo EU naj bi se v letu 2020 skrčilo za 8,3 %, njegova rast v letu 2021 pa naj bi znašala 5,8 %. Ta bo tudi nekoliko manj stabilna, kot se je pričakovalo spomladi (1) . Pandemija COVID-19 je močno prizadela evropsko gospodarstvo: mnoga podjetja propadajo, izgubljamo delovna mesta, gospodinjstva možnost preživetja, zdravstvene storitve pa so manj učinkovite. Države članice so rekordno zadolžene in so prekoračile veljavna pravila glede porabe, pa in tudi EU ima prvič skupni dolg. Poleg tega še ne poznamo posledic brexita in ne vemo, kdaj bo konec pandemije. |
Rezultat glasovanja
|
Za: |
95 |
|
Proti: |
140 |
|
Vzdržani: |
22 |
(c) Točka 2.3 (amandma 11)
Spremeni se tako:
|
2.3 |
Opredeliti in podpreti je treba ključne industrijske in druge panoge, od človeških virov do raziskav, to pa mora voditi k evropski industrijski politiki, ki te strateške panoge ščiti na trgu in zagotavlja zanesljivo oskrbo s ključnimi viri. Služiti bi morala kot krovna politika, ki povezano in obsežno usklajuje vse različne evropske politike, da se zagotovijo sinergije. Za takšno preobrazbo bo morala Evropska komisija določiti usmeritev, politike držav članic pa bodo morale biti skladne s politikami EU. Ne gre za mikroupravljanje, temveč za približevanje politik, da bodo skladne in bodo spodbujale temeljite spremembe. Ta proces bo mogoč le z dejavnim sodelovanjem organizacij civilne družbe in socialnih partnerjev. Brez „socialnega dogovora“, ki temelji na demokratični in dejanski udeležbi državljanov EU, ne bo zelenega dogovora, ki bi koristil vsem. |
Rezultat glasovanja
|
Za: |
91 |
|
Proti: |
137 |
|
Vzdržani: |
18 |
(d) Točka 2.5 (nova točka) (amandma 13)
Doda se nova točka:
|
2.5 |
Najboljši odziv politike je izpolniti pričakovanja evropskega instrumenta za okrevanje NextGenerationEU, ki je edinstvena priložnost za hitro in preobrazbeno okrevanje. Njegov zagon in sodelovanje z zasebnim sektorjem morata biti glavna prednostna naloga. |
Rezultat glasovanja
|
Za: |
97 |
|
Proti: |
136 |
|
Vzdržani: |
22 |
(e) Točka 2.6 (nova točka) (amandma 14)
Doda se nova točka:
|
2.6 |
Izzive, ki jih prinaša brexit, bi bilo treba premagati z močnimi prizadevanji za okrepitev enotnega trga, s čimer bomo dosegli močnejše, trdno in konkurenčno okolje za podjetja. |
Rezultat glasovanja
|
Za: |
93 |
|
Proti: |
141 |
|
Vzdržani: |
20 |
(f) Točka 2.4 (amandma 15)
Spremeni se tako:
|
2.4 |
V tem okviru se je v zvezi z okoljskimi in tehnološkimi spremembami pojavil izraz pravični prehod. Ta je po mnenju EESO temeljni element tako proračuna kot načrta za okrevanje, ki si prizadeva za okolju prijaznejše evropsko gospodarstvo. Zato je treba razviti širše razumevanje pravičnega prehoda (ki presega zgolj pojem gospodarstva, temelječega na ogljiku), ki vključuje izvajanje evropskega stebra socialnih pravic v celoti (2) na temelju nove socialne pogodbe, hkrati pa spodbuja reforme prerazporeditvenih sistemov, usklajevanje usklajevanja poklicnega in zasebnega življenja ter enakost enakosti spolov., V zvezi z izvajanjem evropskega stebra socialnih pravic so še posebej pomembni visoko kakovostna delovna mesta visoko kakovostnih delovnih mest za vse, dostop dostopa do kakovostnega izobraževanja in usposabljanja, vključno s pravico z dostopom do vseživljenjskega učenja, zlasti za ranljive skupine, enak dostop enakega dostopa vseh do zdravstvenega varstva in socialnih storitev, socialna zaščita in vključevanje socialne zaščite in vključevanja ranljivih skupin, kot so dolgotrajno brezposelni, ženske, mladi, zakoniti priseljenci ali invalidi. Vse te pomembne cilje je mogoče doseči, če je gospodarstvo uspešno, če delodajalci ponujajo nova, visokokakovostna delovna mesta in če se izvajajo nujne naložbe v nove tehnologije. |
Rezultat glasovanja
|
Za: |
82 |
|
Proti: |
152 |
|
Vzdržani: |
20 |
(g) Točka 2.5 (amandma 16)
Spremeni se tako:
|
2.5 |
Države in regije v industrijskem prehodu se običajno soočajo z izzivi pri posodabljanju svoje industrijske baze, nadgrajevanju znanj in spretnosti delovne sile, nadomeščanju izgube delovnih mest v ključnih panogah ter povečevanju nizke produktivnosti, ki zavira rast prihodka, navzgor usmerjeno konvergenco in kompenzacijo neugodnih demografskih gibanj. Ekologizacija, tehnološki napredek in z njima povezan razvoj bi jim na splošno koristili, vendar na nekaterih območjih in pri nekaterih skupinah prebivalstva, predvsem ranljivih skupinah, kot so invalidi, starejši, Romi in zakoniti priseljenci, obstaja tveganje, da bodo zapostavljeni. Za obravnavo izzivov, ki jih prinaša dolgoročna preobrazba, je nujno, da oblikovalci politik, socialni partnerji, organizacije civilne družbe in ključne zainteresirane strani v teh državah in regijah predvidijo spremembe ter dejavno upravljajo prehod. Socialni dialog, obveščanje, posvetovanje in udeležba delavcev ter njihovih predstavniških organizacij, tudi v organih procesih odločanja (upravnih in nadzornih odborih), so ključni za obvladovanje postopkov odločanja v podjetjih in vplivanje nanje, da se prehod izvede na način, usmerjen v prihodnost. EESO poziva Komisijo, naj v prihodnji posodobljeni industrijski strategiji okrepi in razvije socialno razsežnost. |
Rezultat glasovanja
|
Za: |
92 |
|
Proti: |
152 |
|
Vzdržani: |
17 |
(h) Točka 2.6 (amandma 17)
Spremeni se tako:
|
2.6 |
Obvladovanje krize zaradi pandemije in omogočanje uspešne industrijske preobrazbe sta v interesu vseh zainteresiranih skupin. Zahtevata skupna prizadevanja in skupne cilje (kot je dolgoročni razvoj podjetij), učinkovit socialni dialog v ozračju zaupanja ter pozitiven odnos. EESO meni, da mora je dobro in s tem trajnostno vodenje podjetij s skupnim predvidevanjem sprememb ključ do uspeha temeljiti na dobro preizkušenih minimalnih pravnih standardih notranjega trga, delavci pa morajo svoje mnenje izražati na podlagi pravic do obveščenosti, posvetovanja in udeležbe na upravni ravni podjetja. |
Rezultat glasovanja
|
Za: |
90 |
|
Proti: |
151 |
|
Vzdržani: |
18 |
(i) Točka 2.7 (amandma 18)
Spremeni se tako:
|
2.7 |
Digitalizacija in avtomatizacija imata tako pozitivne kot negativne učinke na gospodarstvo in družbo. Za prehod na tem področju bi bila potrebna ureditev bili potrebni pristopi, ki lahko sledi sledijo tempu tehnološke preobrazbe in predvideva predvidevajo spremembe, na primer z vključevanjem socialnih partnerjev. Evropski sveti delavcev in sveti delavcev evropskih družb so lahko pozitiven primer obveznega čezmejnega vključevanja delavcev v iskanje ravnovesja med interesi ter preučevanje rešitev v duhu socialnega partnerstva. Sem sodi zagotavljanje usposabljanja delavcev in pogajanja o kolektivnih pogodbah ali drugih socialnih sporazumih, da se podpre avtonomija dela ter poskrbi za dobro ravnovesje med poklicnim in zasebnim življenjem. Zaradi digitalizacije in internetnega gospodarstva so se pojavile nove oblike dela, kot je platformno delo, pri katerem delavci nimajo nobene socialne in zaposlitvene varnosti. Pogosto delajo v zelo negotovih razmerah, njihov status pa ni jasen. Njihove delovne pogoje in status je treba uskladiti na evropski ravni, da se spodbudita pravična mobilnost in vključevanje na notranji trg (3) . V ta namen je po mnenju EESO nujno opredeliti pravni status dela v platformnem gospodarstvu in tako tem delavcem zagotoviti pravno varnost. Slab ali nikakršen dostop do socialne zaščite povzroča stroške ne le delavcem, temveč tudi sistemom socialne varnosti. |
Rezultat glasovanja
|
Za: |
88 |
|
Proti: |
149 |
|
Vzdržani: |
24 |
(j) Točka 2.8 (amandma 19)
Spremeni se tako:
|
2.8 |
Digitalna preobrazba poleg tega prinaša možna tveganja na področjih, kot so finančna stabilnost, finančni kriminal in varstvo potrošnikov, ki jih lahko razdrobljeno regulativno okolje v EU in neenak svetovni razvoj pri urejanju tega področja še povečata. EESO zato meni, da mora EU na tem področju vzpostaviti obsežen in stabilen regulativni okvir. Priporoča tudi, naj se na ravni OECD v letu 2021 doseže globalna rešitev na davčnem področju nadaljuje pobudo za obdavčitev velikih podjetij v digitalnem gospodarstvu (4). |
Rezultat glasovanja
|
Za: |
89 |
|
Proti: |
149 |
|
Vzdržani: |
22 |
(k) Točka 5.2 (amandma 21)
Spremeni se tako:
|
5.2 |
Tesno sodelovanje med ključnimi lokalnimi/regionalnimi akterji je bistveno za opredelitev najbolj trajnostnih vrst uporabe in čim boljši družbeno-gospodarski razvoj. Primeri dobre prakse socialnih partnerjev na vseh ravneh na podlagi kolektivnih pogodb ali drugih oblik socialnega dialoga, ki ustvarjajo enake konkurenčne pogoje za gospodarske konkurente v posamezni panogi ali regiji, so referenčno merilo, ki lahko usmerja strategijo za pravični prehod z vidika razogljičenja in drugih ciljev podnebne politike (5). |
Rezultat glasovanja
|
Za: |
93 |
|
Proti: |
146 |
|
Vzdržani: |
19 |
(l) Točka 6.2 (amandma 22)
Spremeni se tako:
|
6.2 |
Ena glavnih ureditev upravljanja, s katero se dosega in spremlja napredek socialno pravičnega prehoda, je evropski semester. Izredno pomembno je, da se evropske in nacionalne politike stalno ciklično ocenjujejo s socialnega, gospodarskega in okoljskega vidika. Evropski semester je postopoma pridobil bolj socialno razsežnost, vendar še vedno prevladuje njegov makroekonomski in fiskalni vidik. EESO zato predlaga, da se v evropski semester vključijo novi, izboljšani, merljivi in primerljivi socialni, gospodarski in okoljski kazalniki, s katerimi se bodo opredelili in spremljali vsi njegovi vidiki in načela, ter 17 ciljev trajnostnega razvoja (6) . Hkrati se bodo ustvarile sinergije s pregledom socialnih kazalnikov tako, da se bo uvedla zasnova trajnostne ekonomije dobrega počutja za vse (7) ter pripravila usmerjena socialna in okoljska priporočila za posamezne države (8) . Semester je bil medtem tudi preoblikovan, da se omogoči več ukrepov za podporo okrevanju. EESO upa, da bo kot takšen lahko pripomogel k okrepitvi obnovitvi celotnega mehanizma upravljanja EU, ki naj bi postal gonilna sila za ohranjanje okrepitev demokracije ter navzgor usmerjene konvergence v EU. |
Rezultat glasovanja
|
Za: |
87 |
|
Proti: |
148 |
|
Vzdržani: |
21 |
(m) Točka 6.4 (amandma 23)
Spremeni se tako:
|
6.4 |
Za izravnavo institucionalnega neravnovesja v gospodarskem in socialnem upravljanju EESO poleg tega v zvezi s fiskalnimi pravili EU priporoča uporabo dobro uravnoteženega zlatega pravila (9) , po katerem se utemeljene javne naložbe izvzamejo iz izračunov primanjkljaja in upošteva vzdržnost obstoječe in prihodnje ravni dolga, ne da bi bila pri tem ogrožena srednjeročna finančna stabilnost. Namen je zagotoviti sodobno zdravstveno varstvo ter ekološko, izobraževalno in tehnološko infrastrukturo in preprečiti recesijo brez primere (10). |
Rezultat glasovanja
|
Za: |
87 |
|
Proti: |
159 |
|
Vzdržani: |
16 |
(n) Točka 9.3 (amandma 24)
Spremeni se tako:
|
9.3 |
EESO poziva Svet in Evropski parlament, naj v večletnem finančnem okviru za obdobje 2021–2027 okrepita poslovno okolje in povečata financiranje za naložbene potrebe in v ta namen dodelita zadostna sredstva, da se zagotovi resničen in obsežen zeleni in digitalni prehod. Da bi bilo na voljo zadostno financiranje, se EESO zavzema tudi za preučitev učinka razširitve razširitev nabora lastnih sredstev, v katerega se po možnosti ki bi lahko prihajala iz prihodkov iz sistema EU za trgovanje z emisijami, mehanizma za ogljično prilagoditev na mejah in digitalnega davka vključijo davek na digitalne storitve, skupna konsolidirana osnova za davek od dohodkov pravnih oseb in davek na finančne transakcije (11). |
Rezultat glasovanja
|
Za: |
91 |
|
Proti: |
157 |
|
Vzdržani: |
13 |
(o) Točka 9.4 (amandma 25)
Spremeni se tako:
|
9.4 |
V sedanjem programskem obdobju morajo velika podjetja, ki so prejela podporo iz evropskih strukturnih in investicijskih skladov, v skladu s pravili, ki veljajo zanje, to podporo vrniti, če proizvodno dejavnost v 10 letih od zadnjega izplačila premestijo iz Unije (člen 71(2) Uredbe (EU) št. 1303/2013 Evropskega parlamenta in Sveta). Po mnenju EESO je treba določbe v prihodnjem programskem obdobju okrepiti, da se spodbudi selitev proizvodnje nazaj, zagotovi kohezija v duhu strateške avtonomije, ohranijo proizvodno tkivo in zmogljivosti ter spodbudita zaposlovanje in bolj trajnostni teritorialni razvoj. |
Rezultat glasovanja
|
Za: |
89 |
|
Proti: |
149 |
|
Vzdržani: |
19 |
(p) Točka 9.5 (amandma 26)
Spremeni se tako:
|
9.5 |
Podpira tudi izboljšanje fiskalnega upravljanja EU ob upoštevanju tveganj glede trajnosti ter učenju na podlagi pregleda najboljše prakse pri pripravi zelenih proračunov in fiskalnih načrtov. Poleg tega so morda potrebne davčne spodbude, da bi podjetja in posameznik vlagali v zelene pobude s socialnim učinkom (12) . Takšne subvencije bi bilo treba skrbno oceniti v analizi stroškov in koristi. |
Rezultat glasovanja
|
Za: |
93 |
|
Proti: |
154 |
|
Vzdržani: |
16 |
(q) Točka 9.6 (amandma 27)
Spremeni se tako:
|
9.6 |
Izzivi, s katerimi se sooča Evropa pri prehodu na zeleno in digitalno gospodarstvo, zahtevajo obsežne naložbe, ki jih zgolj z javnimi sredstvi in tradicionalnim financiranjem z bančnimi posojili ni mogoče izvesti. Vsako leto se vlaga Zasebni sektor bo moral prispevati ogromno najrazličnejših zasebnih sredstev v škodljive gospodarske dejavnosti v vseh industrijskih panogah, pri čemer nastaja tveganje nasedlih sredstev. Uvesti bi bilo treba usklajen mehanizem za usmerjanje finančnih virov zasebnega sektorja v naložbe, ki izpolnjujejo okoljska in socialna merila ter merila v zvezi z upravljanjem. Strategije za bančno unijo, unijo kapitalskih trgov, trajnostne in digitalne finance ter za MSP se medsebojno krepijo in zagotavljajo, da se bodo sredstva stekala v bolj produktivne projekte. EESO pozdravlja vzpostavitev platforme za trajnostno financiranje in pričakuje pospešitev razvoja socialne taksonomije. |
Rezultat glasovanja
|
Za: |
74 |
|
Proti: |
154 |
|
Vzdržani: |
31 |
(r) Točka 10.1 (amandma 28)
Spremeni se tako:
|
10.1 |
Industrijski prehod pogosto zahteva premik od stare, tradicionalne predelovalne industrije k dejavnostim, usmerjenim v prihodnost (celo v tradicionalnih panogah), zato lahko vodi k brezposelnosti, ki je (vsaj začasno) višja od povprečne, razlog za to pa sta deindustrializacija, ki je nakopičena lokalno, ter dejstvo, da se baza znanj in spretnosti nahaja v nazadujočih sektorjih. Predvidevanje in vključevanje predstavnikov delavcev na ravni panog in podjetij še pred sprejetjem odločitev sta ključnega pomena. Politike za obvladovanje industrijskega prehoda morajo pomagati delavcem in lokalnim skupnostim, predvsem delavcem invalidom in drugim iz ranljivih skupin, da prestanejo prehod z najmanjšimi možnimi motnjami in čim večjimi potencialnimi koristmi. |
Rezultat glasovanja
|
Za: |
88 |
|
Proti: |
149 |
|
Vzdržani: |
17 |
(s) Točke 10.5, 10.5.1, 10.5.2, 10.5.3, 10.5.4, 10.5.5, 10.5.6 in 10.5.7 (amandma 30)
Točke se črtajo:
|
10.5 |
Akcijski načrt za izvajanje evropskega stebra socialnih pravic
Pravični prehod zahteva primerne socialne politike, ki podpirajo dobre delovne pogoje, učinkovita kolektivna pogajanja in sistem odnosov med delodajalci in delojemalci ter zagotavljajo ustrezno socialno zaščito za pomoč delavcem v prehodu. EESO želi predstaviti nekatere predloge za prihodnji akcijski načrt Komisije za izvajanje evropskega stebra socialnih pravic. |
|
10.5.1 |
EESO predlaga Komisiji, naj ponovno oceni primernost delovnopravnega reda EU in naj ga okrepi, da se bolje podpre pravični prehod za delavce. |
|
10.5.2 |
Pravica do varnosti in zdravja pri delu je temeljna pravica na delovnem mestu, ki jo imajo vsi delavci, ne glede na delovno razmerje ali vrsto poslovnega modela, po katerem delajo. EESO je zelo zaskrbljen, da nekatere nove oblike dela, ki so nastale kot posledica podnebnega in digitalnega prehoda, morda ne sodijo na področje uporabe določb o varnosti in zdravju pri delu. Poleg tega se je že pokazalo, da so digitalizirana delovna mesta povezana s precejšnimi tveganji, kot so intenzifikacija dela, stres in psihosocialno nasilje (13) . Pričakujemo lahko, da bomo v prihodnje priča nesrečam, ki jih bo povzročila umetna inteligenca (14) , kar je treba preprečiti. EESO zato poziva, naj zakonodaja o varnosti in zdravju pri delu ščiti vse delavce v EU (15). |
|
10.5.3 |
EESO spodbuja Evropsko komisijo, na redno pregleduje Splošno uredbo o varstvu podatkov in podobne uredbe z vidika tehnološkega razvoja (16). |
|
10.5.4 |
Socialni dialog na nacionalni in evropski ravni je ključnega pomena pri oblikovanju gospodarske politike, politike dela in socialne politike. EESO v okviru tega dialoga na ustrezni nacionalni, regionalni in evropski ravni podpira razvoj primernih ukrepov za pravičen prehod, namenjenih upravljanju, spreminjanju in zagotavljanju minimalne zaščite v primeru reorganizacije delovnih mest ali kolektivnega odpuščanja zaradi prehoda (povezanega s tehnologijo, demografijo, globalizacijo, podnebnimi spremembami in krožnim gospodarstvom). Sem sodi tudi pravica do sodelovanja pri kolektivnih pogajanjih, da se predvidijo spremembe in prizadetim delavcem zagotovi podpora (prilagoditev direktive o kolektivnih odpustih) (17). |
|
10.5.5 |
EESO ponavlja, da se je treba pri uvajanju sprememb, novih tehnologij in sistemov pametne inteligence, ki bi lahko povzročili spremembe v organizaciji dela, pri nadzoru dela in v sistemih ocenjevanja in zaposlovanja, posvetovati z delavci in njihovimi predstavniki ter jih obveščati. V vseh podjetjih je treba zagotoviti spoštovanje pravic do obveščenosti in posvetovanja ter pravilno izvajanje direktive o evropskih svetih delavcev. Na ravni EU bi bilo treba vzpostaviti usklajen okvir za udeležbo v upravnih odborih. Zato poziva k močnemu in trdnemu evropskemu okviru za obveščanje, posvetovanje in udeležbo delavcev (18) kot pomembnemu vidiku pri razvoju pravičnih in poštenih možnosti za obnovo ter za okoljski in digitalni prehod. Komisija bi morala spodbujati socialni dialog, da bi delavce v vseh državah članicah vključila v podnebni in digitalni prehod ter spremljala njegove rezultate preko evropskega semestra. |
|
10.5.6 |
Potreben je okvir za socialno odgovorno prestrukturiranje in predvidevanje sprememb v podjetjih, ki bi dopolnjeval sedanje pravice delavcev do obveščenosti, posvetovanja z njimi in udeležbe ter bi ustrezal glavnim elementom evropskega socialnega modela (19) . EESO meni, da bi morala Evropska komisija revidirati okvir kakovosti EU za predvidevanje sprememb in prestrukturiranje ter predlagati pravno podlago o posebnih okvirnih pogojih za udeležbo delavcev, da bi izboljšala vključevanje delavcev v upravljanje izzivov, povezanih z zelenim dogovorom in digitalno preobrazbo (20). |
|
10.5.7 |
V akcijskem načrtu bi bilo treba določiti minimalen nabor pravic na ravni EU: EESO je pozval k ukrepom za zaščito minimalnega dohodka (21) za zajezitev revščine in spodbujanje vključujočega trga dela. Zato pozdravlja načrte Komisije in nemškega predsedstva Sveta za vzpostavitev evropskega okvira za sheme minimalnega dohodka (22) . EESO priporoča, da se preuči možnost za določitev skupnih minimalnih standardov zavarovanja za primer brezposelnosti v državah članicah EU (23) . Pozval je tudi k evropski pobudi o minimalni plači in kolektivnih pogajanjih (24) , zato pozdravlja (25) pobudo Komisije o primernih minimalnih plačah v Evropski uniji (26). |
Rezultat glasovanja
|
Za: |
93 |
|
Proti: |
149 |
|
Vzdržani: |
17 |
(t) Točka 10.6 (amandma 31)
Točka se črta:
|
10.6 |
Nova socialna pogodba
Za opredelitev načinov okrevanja, ki zagotavljajo naložbe v delovna mesta in ščitijo pravice ter zajamčeno plačo, za obnovitev močnih institucij trga dela za vse delavce v skladu s preteklimi zavezami ter za zagotovitev socialne zaščite EESO poziva, naj se pravični prehod preko socialnega dialoga postavi v jedro okrevanja ob dejavnem vključevanju civilne družbe, da bi prispevali k oblikovanju socialnega, pravičnega in vključujočega industrijskega prehoda. |
Rezultat glasovanja
|
Za: |
85 |
|
Proti: |
146 |
|
Vzdržani: |
19 |
(u) Točka 1.1 (amandma 1)
Spremeni se tako:
|
1.1 |
Za industrijski prehod na zeleno in digitalno evropsko gospodarstvo, s katerim bi zagotovili trajnostno, pravično in socialno sprejemljivo prihodnost v Evropi, mora biti izpolnjena vrsta pogojev. Vendar je treba upoštevati nove razmere. Pandemija COVID-19 je močno prizadela evropsko gospodarstvo: mnoga podjetja propadajo, izgubljamo delovna mesta, gospodinjstva možnost preživetja, zdravstvene storitve pa so manj učinkovite. Zaradi pandemije je veliko širša in večja udeležba socialnih partnerjev in civilne družbe pri oblikovanju politik na vseh ravneh še toliko nujnejša. Nujni so tudi trden regulativni realističen okvir in standardi na evropski ravni, ki upoštevajo posebnosti posameznih držav članic, porazdelitev pristojnosti mednje in EU ter načelo subsidiarnosti, zlasti glede socialne agende. Pomembno vlogo pri teh prizadevanjih bi moral imeti akcijski načrt za uresničevanje evropskega stebra socialnih pravic. |
Rezultat glasovanja
|
Za: |
90 |
|
Proti: |
146 |
|
Vzdržani: |
18 |
(v) Točka 1.5 (nova točka) (amandma 4)
Doda se nova točka:
|
1.5 |
Najboljši odziv politike je izpolniti pričakovanja evropskega instrumenta za okrevanje NextGenerationEU, ki je edinstvena priložnost za hitro in preobrazbeno okrevanje. Njegov zagon in sodelovanje z zasebnim sektorjem morata biti glavna prednostna naloga. |
Rezultat glasovanja
|
Za: |
97 |
|
Proti: |
136 |
|
Vzdržani: |
22 |
(w) Točka 1.6 (nova točka) (amandma 5)
Doda se nova točka:
|
1.6 |
Izzive, ki jih prinaša brexit, bi bilo treba premagati z močnimi prizadevanji za okrepitev enotnega trga, s čimer bomo dosegli močnejše, trdno in konkurenčno okolje za podjetja. |
Rezultat glasovanja
|
Za: |
93 |
|
Proti: |
141 |
|
Vzdržani: |
20 |
(x) Točka 1.4 (amandma 6)
Spremeni se tako:
|
1.4 |
Odporna, trajnostna, pravična in uspešna Evropa potrebuje regulativni skladen okvir, ki lahko pospeši proces pravičnega prehoda, hkrati pa upošteva njegove etične učinke in javne interese, kot so varstvo potrošnikov, zdravje, varnost in kakovost. EESO priporoča, naj evropske in nacionalne institucije uvedejo nove strukture upravljanja, ki lahko zagotovijo dejavno vključevanje lokalnega gospodarstva, socialnih partnerjev in civilne družbe v pripravo in izvajanje pravičnih ukrepov, ki bodo zagotovili, da bodo prehodi pravični s socialnega vidika. Ena ključnih ureditev upravljanja za izvajanje in spremljanje napredka socialno pravičnih prehodov je evropski semester. EESO priporoča, da se vanj vključijo novi, izboljšani, merljivi in dopolnilni socialni, gospodarski in okoljski kazalniki, namenjeni spremljanju in opredeljevanju vseh načel evropskega stebra socialnih pravic. |
Rezultat glasovanja
|
Za: |
80 |
|
Proti: |
145 |
|
Vzdržani: |
16 |
(y) Točka 1.8 (amandma 8)
Spremeni se tako:
|
1.8 |
EESO pozdravlja akcijski načrt za izvajanje evropskega stebra socialnih pravic. Delovnopravni red Politike trga dela EU bi bilo treba okrepiti, da bi se bolje podprl pravični prehod za delavce,. V akcijskem načrtu bi bilo treba določiti minimalne pravice na ravni EU, med drugim: pravico do zdravje a in varnosti, ki bi veljala za vse delavce in nove oblike dela; pravico do obveščenosti, posvetovanja, soodločanje a in udeležbo e, in sicer ne le v času prehoda; pravico do pridobivanje a znanj in spretnosti; minimalne standarde zavarovanja za primer brezposelnosti; minimalno plačo in pravico do kolektivna ih pogajanja ali druge oblike sporazumov v skladu s pristojnostmi držav članic. |
Rezultat glasovanja
|
Za: |
98 |
|
Proti: |
148 |
|
Vzdržani: |
17 |
(1) EC Summer 2020 Economic Forecast: A deeper recession with wider divergences (Gospodarska napoved Evropske komisije, poletje 2020: Globlja recesija in večje razlike).
(2) Prispevek Evropskega ekonomsko-socialnega odbora k delovnemu programu Evropske komisije za leto 2021.
(3) Mnenje EESO (SOC/645) o poštenih delovnih pogojih v platformnem gospodarstvu.
(4) Mnenje EESO o boju proti davčnim goljufijam, izogibanju davkom in pranju denarja.
(5) Okvirni sporazum o pravičnem prehodu v premogovništvu za trajnostni razvoj premogovniških skupnosti v obdobju 2019–2027 (Španija); Delovna mesta za podnebje (Portugalska); Sporazum socialnih partnerjev o pravičnem prehodu in podnebnih spremembah (Grčija); Thyssenkrupp Steel Europe: prihodnji pakt za jeklo 20–30 (Nemčija, marec 2020).
(6) Mnenje EESO o letni strategiji za trajnostno rast za leto 2020, UL C 120, 14.4.2020, str. 1.
(7) C. Charveriat in E. Bodin (2020): Delivering the Green Deal: the role of a reformed European Semester within a new sustainable economy strategy (Uresničevanje zelenega dogovora: vloga reformiranega evropskega semestra v okviru nove strategije za trajnostno gospodarstvo).
(8) Mnenje EESO Evropski steber socialnih pravic – ocena začetka izvajanja in priporočila za naprej, UL C 14, 15.1.2020, str. 1.
(9) UL C 311, 18.9.2020, str. 1.
(10) UL C 311, 18.9.2020, str. 1.
(11) UL C 440, 6.12.2018, str. 106.
(12) UL C 311, 18.9.2020, str. 63.
(13) MOD (2019): The Threat of Physical and Psychosocial Violence and Harassment in Digitalized Work (Tveganje fizičnega in psihosocialnega nasilja ter nadlegovanje pri digitaliziranem delu).
(14) UL C 47, 11.2.2020, str. 64.
(15) UL C 14, 15.1.2020, str. 52.
(16) UL C 47, 11.2.2020, str. 64.
(17) UL C 14, 15.1.2020, str. 1.
(18) Mnenje EESO SOC/644 o socialnem dialogu za gospodarsko trajnost in odpornost (sprejeto 29.10.2020, vendar še ni objavljeno).
(19) UL C 161, 6.6.2013, str. 35.
(20) Resolucija EESO o prispevku Evropskega ekonomsko-socialnega odbora k delovnemu programu Evropske komisije za leto 2021.
(21) UL C 190, 5.6.2019, str. 1.
(22) Sklepi Sveta o okrepitvi zaščite minimalnega dohodka v boju proti revščini in socialni izključenosti ob pandemiji COVID-19 in po njej.
(23) UL C 97, 24.3.2020, str. 32.
(24) Mnenje EESO o dostojnih minimalnih plačah v vsej Evropi.
(25) Resolucija EESO o prispevku Evropskega ekonomsko-socialnega odbora k delovnemu programu Evropske komisije za leto 2021.
(26) COM(2020) 682 final.
