Objava obvestila o odobritvi standardne spremembe specifikacije proizvoda za ime v vinskem sektorju iz člena 17(2) in (3) Delegirane uredbe Komisije (EU) 2019/33

(2019/C 264/07)

To obvestilo je objavljeno v skladu s členom 17(5) Delegirane uredbe Komisije (EU) 2019/33 (1).

OBVESTILO O ODOBRITVI STANDARDNE SPREMEMBE

„Fiefs Vendéens“

Referenčna številka: PDO-FR-A0733-AM01

Datum obvestila: 12.6.2019

OPIS ODOBRENIH SPREMEMB IN RAZLOGI ZANJE

1.   Geografsko območje

Opis in razlogi

V točki 1 oddelka IV poglavja I specifikacije proizvoda je geografsko območje spremenjeno tako: „Trgatev, pridelava in obdelava vina potekajo na ozemlju v nadaljevanju navedenih občin departmaja Vendée, kot ga je na zasedanju pristojnega nacionalnega odbora 10. februarja 2011 odobril nacionalni inštitut za poreklo in kakovost (Institut national de l’origine et de la qualité): Auchay-sur-Vendée, znotraj katere samo ozemlje delegirane občine Auzay, Brem-sur-Mer, Bretignolles-sur-Mer, Le Champ-Saint-Père, Chantonnay, Château-Guibert, La Couture, L’Île-d’Olonne, Longèves, Mareuil-sur-Lay-Dissais, Olonne-sur-Mer, Pissotte, Le Poiré-sur-Velluire, Rives de l’Yon, Rosnay, Le Tablier, Vairé in Vix.“

Ta sprememba je posledica združitve nekaterih občin.

Na podlagi te spremembe je spremenjen enotni dokument.

2.   Geografsko območje dodatnega geografskega imena Mareuil

Opis in razlogi

V točki 2 oddelka IV poglavja I specifikacije proizvoda so občine za dodatno geografsko ime Mareuil nadomeščene z naslednjimi: „‚Mareuil‘: Le Champ-Saint-Père, Château-Guibert, La Couture, Mareuil-sur-Lay-Dissais, Rives de l’Yon, Rosnay in Le Tablier.“

Ta sprememba je posledica združitve nekaterih občin.

Ta sprememba ne vpliva na enotni dokument.

3.   Geografsko območje dodatnega geografskega imena Vix

Opis in razlogi

V točki 2 oddelka IV poglavja I specifikacije proizvoda so občine za dodatno geografsko ime Vix nadomeščene z naslednjimi: „‚Vix‘: Auchay-sur-Vendée, znotraj katere samo ozemlje delegirane občine Auzay, Longèves, Le Poiré-sur-Velluire in Vix.“

Ta sprememba je posledica združitve nekaterih občin.

Ta sprememba ne vpliva na enotni dokument.

4.   Trsni izbor

Opis in razlogi

Točka 1 oddelka V poglavja I specifikacije proizvoda je nadomeščena z naslednjim:

Namen te spremembe je poenostaviti pravila o zvrščanju za različna dodatna geografska imena in hkrati ohraniti doslednost pri označbi.

Ta sprememba ne vpliva na enotni dokument.

5.   Delež na vinogradniškem gospodarstvu

Opis in razlogi

Točka 2 oddelka V poglavja I specifikacije proizvoda je nadomeščena z naslednjim:

Namen te spremembe je poenostaviti pravila o zvrščanju za različna dodatna geografska imena in hkrati ohraniti doslednost pri označbi.

Ta sprememba ne vpliva na enotni dokument.

6.   Določitev datuma začetka trgatve

Opis in razlogi

V točki 1 oddelka VII poglavja I specifikacije proizvoda je črtan stavek: „Datum začetka trgatve se določi v skladu z določbami člena D. 645-6 zakonika o kmetijstvu in morskem ribištvu.“

Določitev datuma začetka trgatve je črtana, ker se zrelost grozdja spremlja z analizami, ki zadostujejo. Zato datum začetka trgatve ni več potreben.

Ta sprememba ne vpliva na enotni dokument.

7.   Najnižja vsebnost sladkorja

Opis in razlogi

V točki 2 oddelka VII poglavja I specifikacije proizvoda je vrednost najnižje vsebnosti sladkorja v belih vinih spremenjena v 170. Vrednost najnižje vsebnosti sladkorja v rdečih vinih je bila spremenjena v 190.

Najnižja vsebnost sladkorja je zvišana zaradi večje zrelosti grozdja.

Ta sprememba ne vpliva na enotni dokument.

8.   Najmanjši volumenski delež naravnega alkohola

Opis in razlogi

V točki 2 oddelka VII poglavja I specifikacije proizvoda je vrednost najmanjšega volumenskega deleža naravnega alkohola v belih vinih spremenjena v 10,5. Vrednost najmanjšega volumenskega deleža naravnega alkohola v rdečih vinih je spremenjena v 11.

Najmanjši volumenski delež naravnega alkohola je povečan zaradi zvišanja najnižje vsebnosti sladkorja v grozdju.

Na podlagi te spremembe je spremenjen enotni dokument.

9.   Začetek uporabe pridelka mladih trt

Opis in razlogi

V prvi alinei točke 2 oddelka VIII poglavja I specifikacije proizvoda so črtane besede „na kraju samem“.

Namen te spremembe je večja notranja skladnost besedila.

Ta sprememba ne vpliva na enotni dokument.

10.   Zvrščanje

Opis in razlogi

Točka (b) točke 1 oddelka IX poglavja I specifikacije proizvoda o kontrolirani označbi porekla „Fiefs vendéens“, odobrene z navedenim odlokom z dne 9. septembra 2011, je nadomeščena z naslednjim:

Ta sprememba je bila uvedena zaradi uskladitve po poenostavitvi pravil o trsnem izboru.

Ta sprememba ne vpliva na enotni dokument.

11.   Hlapne kisline

Opis in razlogi

V točki (d) točke 1 oddelka IX poglavja I specifikacije proizvoda o kontrolirani označbi porekla „Fiefs vendéens“, odobrene z navedenim odlokom z dne 9. septembra 2011, je stavek: „Vina imajo po vrenju:“ nadomeščen z naslednjim: „Vina imajo pri pakiranju:“. Vrednost najvišje vsebnosti hlapnih kislin v belih vinih in vinih rosé je spremenjena v 14,3. Vrednost najvišje vsebnosti hlapnih kislin v rdečih vinih je spremenjena v 16,3.

Najvišji vrednosti hlapnih kislin sta bili spremenjeni, ker sta se šteli za prenizki.

Na podlagi te spremembe je spremenjen enotni dokument.

12.   Oglje za enološko uporabo

Opis in razlogi

V točki (e) točke 1 oddelka IX poglavja I specifikacije proizvoda je stavek: „– Pri obdelavi vin rosé je uporaba oglja za enološko uporabo, samostojno ali v mešanici z drugimi pripravki, prepovedana“ nadomeščen z naslednjim: „Pri obdelavi vin rosé je uporaba oglja za enološko uporabo dovoljena za mošt in mlado vino še v vrenju, pri čemer je zgornja meja 15 % količine vina rosé, ki jo zadevni proizvajalec vina proizvede v zadevni trgatvi, največji odmerek pa je 60 gramov na hektoliter.“

Možnost uporabe oglja za enološko uporabo, da se popravijo nekatere pomanjkljivosti vina.

Na podlagi te spremembe je spremenjen enotni dokument.

13.   Promet med odobrenimi imetniki skladišč

Opis in razlogi

Točka (b) točke 4 oddelka IX poglavja I specifikacije proizvoda je črtana.

Z navedeno določbo je bil prepovedan promet z vini med odobrenimi imetniki skladišč pred določenim datumom.

Ob spremembi specifikacije proizvoda je bilo ugotovljeno, da ta določba ni utemeljena s tehničnega vidika, zato je bila črtana.

Ta sprememba ne vpliva na enotni dokument.

14.   Povezava z geografskim območjem

Opis in razlogi

V točki (a) točke 1 oddelka X poglavja I specifikacije proizvoda je število 19 spremenjeno v 18.

S to spremembo je posodobljeno število občin po združitvi nekaterih.

Na podlagi te spremembe je spremenjen enotni dokument.

15.   Prehodni ukrepi

Opis in razlogi

V točki (a) točke 2 oddelka XI poglavja I specifikacije proizvoda so črtani odstavki:

V drugi alinei so za dodatni geografski imeni Brem in Pissote črtani stavki: „Delež glavnih sort vinske trte znaša najmanj 80 %.“ in „Delež sorte cabernet franc N znaša najmanj 10 %. Delež sorte négrette N znaša najmanj 5 %.“

V drugi alinei so za dodatni geografski imeni Mareuil in Vix črtani stavki: „Delež glavnih sort vinske trte znaša najmanj 80 %.“ in „Delež sorte pinot noir N znaša najmanj 10 %. Delež sorte négrette N znaša najmanj 5 %“.

Ti stavki so bili črtani, ker so se prehodni ukrepi iztekli.

Ta sprememba ne vpliva na enotni dokument.

16.   Prehodni ukrep

Opis in razlogi

V točki 3 oddelka XI poglavja I specifikacije proizvoda je dodan naslednji odstavek: „b – Za pridelek zasajenih vinogradov, v katerih je na datum odobritve te specifikacije proizvoda razmik med vrstami najmanj 1,80 metra in največ 2,20 metra, se lahko do izkrčenja vinogradov in najpozneje do pridelka v letu 2021 uporablja kontrolirana označba porekla, če so izpolnjene druge določbe te specifikacije proizvoda.“

Ta sprememba omogoča prilagoditev vinograda z manj kot triletnim ukrepom.

Ta sprememba ne vpliva na enotni dokument.

17.   Označevanje

Opis in razlogi

V točki 2 oddelka XII poglavja I specifikacije proizvoda je dodan naslednji odstavek: „(d) – Pri označevanju vin s kontrolirano označbo porekla ‚Fiefs Vendéens‘ se lahko navede ime manjše geografske enote, če gre za kraj, zaveden v katastru; če je ta naveden na prijavi pridelka; če je ime kraja, zavedenega v katastru, navedeno tik pod imenom označbe in natisnjeno s črkami, ki po višini in širini niso večje od polovične velikosti črk, ki sestavljajo zaščiteno označbo porekla.“

Na podlagi te spremembe je spremenjen enotni dokument.

18.   Označevanje

Opis in razlogi

V točki 2 oddelka XII poglavja I specifikacije proizvoda je odstavek (e) črtan.

Ta sprememba ne vpliva na enotni dokument.

19.   Prijavne obveznosti

Opis in razlogi

Točka 1 oddelka 1 poglavja II specifikacije proizvoda je nadomeščena z naslednjim: „Vsak izvajalec pri organu za zaščito in upravljanje ter nadzornem organu pred 31. majem pred trgatvijo prijavi parcele, na katerih ne bo prideloval vina s kontrolirano označbo porekla.“

V točki 3 oddelka 1 poglavja II specifikacije proizvoda je za besedilom „odobrenem nadzornem organu“ dodano besedilo „ter organu za zaščito in upravljanje“.

V točki 4 oddelka 1 poglavja II specifikacije proizvoda je za besedilom „odobrenem nadzornem organu“ dodano besedilo „ter organu za zaščito in upravljanje“.

V točki 5 oddelka 1 poglavja II specifikacije proizvoda je za izrazom „pri“ dodano besedilo „organu za zaščito in upravljanje“.

S temi spremembami je kot prejemnik informacij proizvajalcev dodan organ za zaščito in upravljanje.

Ta sprememba ne vpliva na enotni dokument.

20.   Glavne točke, ki jih je treba preverjati

Opis in razlogi

V točki A1 poglavja III specifikacije proizvoda je črtano besedilo „(posodobljeni izpis iz računalniško podprtega registra vinogradov)“.

V točki A2 poglavja III specifikacije proizvoda je črtano besedilo „(posodobljeni izpis iz računalniško podprtega registra vinogradov, prijava, register)“.

V točki A3 poglavja III specifikacije proizvoda je črtano besedilo „(identifikacijska izjava)“.

V točki B1 poglavja III specifikacije proizvoda je črtano besedilo „(vizualni pregled, štetje števila grozdov in ocena količine na podlagi okvirne preglednice, pripravljene v ta namen)“.

V točki B2 poglavja III specifikacije proizvoda je črtano besedilo „datum trgatve, na kraju samem (registri skladišča) in (odvzem 200 jagod in meritve z refraktometrijo)“.

V točki B3 poglavja III specifikacije proizvoda je črtano besedilo „Pregled dokumentov (registri skladišča) in (vizualni pregled)“.

V točki B4 poglavja III specifikacije proizvoda je črtano besedilo „(izjave, registri, morebitna odstopanja) in nadzor na kraju samem“.

Ta sprememba ne vpliva na enotni dokument.

ENOTNI DOKUMENT

1.   Ime proizvoda

Fiefs Vendéens

2.   Ime države članice

Francija

3.   Vrsta geografske označbe

ZOP – zaščitena označba porekla

4.   Kategorije proizvodov vinske trte

1.

Vino

5.   Opis vin

Bela vina in vina rosé

Vina so bela, rosé in rdeča mirna vina.

Vina imajo naslednje analitske lastnosti:

—	najmanjši volumenski delež naravnega alkohola: bela vina 10 %, vina rosé 10,5 %, rdeča vina 10,5 %,

—	največji volumenski delež skupnega alkohola po obogatitvi: bela vina 12 %, vina rosé 12 %, rdeča vina 12,5 %,

—	najvišja vsebnost hlapnih kislin: bela vina 11 miliekvivalentov na liter, vina rosé 11 miliekvivalentov na liter, rdeča vina 13 miliekvivalentov na liter,

—	najvišja vsebnost fermentirnih sladkorjev (glukoze in fruktoze): bela vina 3 grame na liter, vina rosé 3 grame na liter, rdeča vina 2,5 grama na liter,

—	najvišja vsebnost jabolčne kisline: največ 0,4 grama na liter za rdeča vina.

Vsebnosti skupnih kislin in skupnega žveplovega dioksida ter volumenski delež dejanskega skupnega alkohola so v skladu s pravili iz zakonodajo Skupnosti. Za bela vina je značilno ravnotežje, v katerem prevladuje svežina. Vina so fina in delikatna, na splošno imajo dobro mineralnost ter izražajo širok razpon cvetličnih in sadnih not.

Barva vin rosé sega od bledo rožnatih do lososno rožnatih odtenkov. Vina so rahlo kiselkasta, zanje sta značilni svežina in oljnatost, najpogosteje pa se zaznavajo sadne arome.

Za rdeča vina so značilne izrazite sadne arome, ki jih včasih spremljajo note sladkih začimb, usnja ali sladkega korena.

Splošne analitske lastnosti
Največji delež skupnega alkohola (v vol. %)
Najmanjši delež dejanskega alkohola (v vol. %)
Najnižja vsebnost skupnih kislin
Najvišja vsebnost hlapnih kislin (v miliekvivalentih na liter)	14,3
Najvišja vsebnost skupnega žveplovega dioksida (v miligramih na liter)

Rdeča vina

Vina imajo naslednje analitske lastnosti:

—	najmanjši volumenski delež naravnega alkohola: 11 %,

—	najvišja vsebnost fermentirnih sladkorjev (glukoze in fruktoze): 2,5 grama na liter,

—	najvišja vsebnost jabolčne kisline: največ 0,4 grama na liter za rdeča vina.

Vsebnosti skupnih kislin in skupnega žveplovega dioksida ter volumenski delež dejanskega skupnega alkohola so v skladu s pravili iz evropske zakonodaje.

Za rdeča vina so značilne izrazite sadne arome, ki jih včasih spremljajo note sladkih začimb, usnja ali sladkega korena.

Splošne analitske lastnosti
Največji delež skupnega alkohola (v vol. %)
Najmanjši delež dejanskega alkohola (v vol. %)
Najnižja vsebnost skupnih kislin
Najvišja vsebnost hlapnih kislin (v miliekvivalentih na liter)	16,3
Najvišja vsebnost skupnega žveplovega dioksida (v miligramih na liter)

6.   Enološki postopki

(a)   Osnovni enološki postopki

Posebni enološki postopek

Pri obdelavi vin rosé je uporaba oglja za enološko uporabo, samostojno ali v mešanici z drugimi pripravki, prepovedana.

Za rdeča vina so dovoljene tehnike obogatitve z rektifikacijo, najvišja stopnja delne koncentracije glede na uporabljene količine pa je določena na 10 %.

Po obogatitvi volumenski delež skupnega alkohola v vinu ne presega: za bela vina 12 %, vina rosé 12 %, rdeča vina 12,5 %.

Poleg navedenih določb je za vina pri enoloških postopkih treba upoštevati obveznosti iz zakonodaje Skupnosti ter zakonika o kmetijstvu in morskem ribištvu.

Pridelovalna praksa

Najmanjša gostota zasaditve vinske trte je 5 000 trsov na hektar.

Razdalja med vrstami ne sme biti večja od 1,80 metra, razmik med trsi v isti vrsti pa mora biti med 0,90 metra in 1,30 metra.

Trsi se obrezujejo z največ 10 očesi na trs:

—	bodisi z rezjo na enojni ali dvojni guyot,

—	bodisi s kratko rezjo na reznike z največ petimi rezniki na trs.

Obrezovanje se konča pred 31. majem v letu trgatve.

Oglje

Omejitve pri obdelavi

Pri obdelavi vin rosé je uporaba oglja za enološko uporabo dovoljena za mošt in mlado vino še v vrenju, pri čemer je zgornja meja 15 % količine vina rosé, ki jo zadevni proizvajalec vina proizvede v zadevni trgatvi, največji odmerek pa je 60 gramov na hektoliter.

(b)   Največji donosi

Bela vina in vina rosé

66 hektolitrov na hektar

Rdeča vina

62 hektolitrov na hektar

7.   Razmejeno geografsko območje

Trgatev, pridelava in obdelava vina potekajo na ozemlju v nadaljevanju navedenih občin departmaja Vendée, kot ga je na zasedanju pristojnega nacionalnega odbora 10. februarja 2011 odobril nacionalni inštitut za poreklo in kakovost (Institut national de l’origine et de la qualité): Auchay-sur-Vendée, znotraj katere samo ozemlje delegirane občine Auzay, Brem-sur-Mer, Bretignolles-sur-Mer, Le Champ-Saint-Père, Chantonnay, Château-Guibert, La Couture, L’Île-d’Olonne, Longèves, Mareuil-sur-Lay-Dissais, Olonne-sur-Mer, Pissotte, Le Poiré-sur-Velluire, Rives de l’Yon, Rosnay, Le Tablier, Vairé in Vix.

8.   Glavne sorte vinske trte

Chenin B

Négrette N

Cabernet franc N

Chardonnay B

Pinot noir N

9.   Opis povezave

Geografsko območje leži med naravno regijo Bocage vendéen na severu in žitno planjavo Luçona na jugu. Rob armorikanskega masiva se razteza od zahoda proti vzhodu, od Les Sables-d’Olonne na atlantski obali do Fontenay-le-Comte. Vinogradi so zasajeni v predelih, kjer je ta rob prekinjen z vodno mrežo, na pobočjih, katerih nagib je pogosto med 3 % in 5 % ter ki so večinoma obrnjena v smeri jug/jugozahod. Sledijo si geografske enote „Brem“ v bližini močvirja Olonne, „Mareuil“ in „Chantonnay“ vzdolž dolin rek Lay in Yon ter „Vix“ in „Pissotte“ ob obalah reke Vendée. To geografsko območje sestavlja ozemlje 18 občin na jugu departmaja Vendée.

Z geološkega vidika je geografsko območje razmeroma homogeno, leži pa na kristalinski armorikanski podlagi, ki se stika z jurskimi apnenčastimi tvorbami. Geološko podlago sestavljajo predvsem skrilavci in rioliti, včasih gnajs in amfibolit ter celo apnenec na območju za geografsko ime „Vix“. Vendar je ta apnenec običajno prekrit s peščeno-gruščnatimi rečnimi naplavinami iz terciarja. Zato so na natančno razmejenih parcelah za pridelavo grozdja običajno kisla rjava tla z velikim deležem grobih elementov. Ta se bistveno razlikujejo od globokih meljastih tal pokrajine s sistemom zaprtih polj (bocage) na severu, pa tudi od rodovitnih glinastih tal planjave na jugu. Zmerno oceansko podnebje na jugu departmaja Vendée je bistveno bolj vroče od podnebja bolj severne pokrajine s sistemom zaprtih polj. Predvsem so za to podnebje značilni manj padavin in več sonca ter pomanjkanje padavin poleti (regiji Olonne in La Rochelle sta najbolj osončeni na atlantski obali, saj imata v šestih mesecih od junija do septembra povprečno 1 430 sončnih ur). Letno povprečje temperatur se giblje med 12 °C in 12,5 °C, pri čemer so temperaturne razlike izrazitejše od zahoda proti vzhodu, sorazmerno z nadmorsko višino in manjšim vplivom morja.

Opis človeških dejavnikov, ki prispevajo k povezavi

Številni dokumenti, v katerih je omenjena desetina na vinogradniški pridelek, ki so jo pobirali opatije in samostani v regiji, pričajo o razvoju vinogradništva v Vendéeju v srednjem veku. Od 11. stoletja je potekala živahna trgovina z vini z geografskim imenom „Brem“ s Holandijo. Od 12. do 15. stoletja so se vina z geografskim imenom „Mareuil“ z rečnimi tovornimi čolni prevažala do pristanišč Saint-Benoist in Moricq-sur-le-Lay, od koder so potovala do mesta La Rochelle, kjer so bila natovorjena za prevoz v Anglijo.

Sorte vinske trte, ki so se nekoč uporabljale, so bile prvič omenjene v zapisih Rabelaisa, ki je od leta 1520 do leta 1528 bival v Fontenay-le-Comtu in Maillezaisu. V 16. in 17. stoletju je bila najpogosteje gojena bela sorta že chenin B („franc blanc“ v „Bremu“, „blanc d’aunis“ v „Vixu“), medtem ko sta pri trsnem izboru za vina rosé in rdeča vina prevladovali sorti pinot noir N in predvsem négrette N (imenovana „pinot rosé“ ali „bourgogne“ v „Bremu“, „ragoûtant“ v „Mareuilu“ in „chantonnayu“, „folle noire“ v „Vixu“). Sorta cabernet franc N je bila uvedena v 18. stoletju.

V 19. stoletju se je vendejsko vinogradništvo razcvetelo in je leta 1880 obsegalo 18 000 hektarov. Po napadu trtne uši so se proizvajalci na jugu departmaja Vendée specializirali in na najbolje izpostavljenih gričih obnovili vinograde s cepi tradicionalnih sort, h katerim spadajo predvsem sorte gamay N, chardonnay B, cabernet-sauvignon N in po predelih sorti sauvignon blanc B („Vix“) in grolleau gris G („Brem“).

Po drugi svetovni vojni so si proizvajalci prizadevali združiti pet zgodovinskih polov proizvodnje. Oznaka „Anciens Fiefs du Cardinal“ je bila ustvarjena leta 1953 s sklicevanjem na Richelieuja, ki je bil leta 1608 imenovan za škofa Luçona in je bil velik podpornik vin z geografskim imenom „Mareuil“. Pravila o proizvodnji so bila kodificirana in strnjena, kar je omogočilo izboljšanje kakovosti ob sočasnem upoštevanju lokalnih posebnosti trsnega izbora. Vinom „Vins des Fiefs Vendéens“ je bila leta 1965 podeljena enostavna označba porekla, nato so bila leta 1974 priznana kot deželna vina, leta 1984 pa jim je bila podeljena označba porekla razmejenega vina višje kakovosti. Postopek za podelitev kontrolirane označbe porekla se je začel leta 1991.

Leta 2009 so bili vinogradi zasajeni na 480 hektarih, ki jih je upravljalo 40 vinogradnikov, povprečna letna proizvodnja je znašala 27 000 hektolitrov, od katerih je bilo 45 % vin rosé, 40 % rdečih vin in 15 % belih vin. Za bela vina je značilno ravnotežje, v katerem prevladuje svežina. Vina so fina in delikatna, na splošno imajo dobro mineralnost ter izražajo širok razpon cvetličnih in sadnih not.

Barva vin rosé sega od bledo rožnatih do lososno rožnatih odtenkov. Vina so rahlo kiselkasta, zanje sta značilni svežina in oljnatost, najpogosteje pa se zaznavajo sadne arome.

Za rdeča vina so značilne izrazite sadne arome, ki jih včasih spremljajo note sladkih začimb, usnja ali sladkega korena. Pri geografskih imenih „Brem“ in „Pissotte“ je barva pogosto rubinasta do granatno rdeča, vina so zaokrožena in fina, medtem ko so lahko vina z geografskimi imeni „Mareuil“, „Chantonnay“ in „Vix“ bolj izrazitih barv in imajo bolj strukturiran okus. Južna narava podnebja na jugu departmaja Vendée z obilno osončenostjo, povezana z griči s kamnitimi in plitvimi tlemi večinoma skrilastega ali riolitskega izvora, je v vinogradništvu na geografskem območju omogočila dolgo tradicijo proizvodnje vin, predvsem rosé in rdečih vin, ki predstavljajo povprečno 85 % proizvodnje vin s kontrolirano označbo porekla.

Geografska lega vinogradov med dolino Loare in jugozahodom se izraža tudi v trsnem izboru, ki se uporablja iz roda v rod. Tako je za vinograde značilen izviren trsni izbor, v katerem se mešajo vplivi doline reke Loare (chenin, cabernet franc, grolleau gris), celine (pinot noir, gamay) in jugozahoda (négrette, cabernet-sauvignon). V belih vinih vedno prevladuje sorta chenin B, glavni sorti za vina rosé sta pinot noir N in gamay N, medtem ko so osnova za rdeča vina sorte pinot noir N, cabernet franc N in négrette N, kar zagotavlja značilnosti proizvodov.

Vendar zgodovina vsakega geografskega imena kaže, da so že dolgo vzpostavljene ločene trgovinske poti. Tako so se vina z geografskim imenom „Brem“ prevažala prek pristanišča Saint-Martin-de-Brem, vina „Mareuil“ in „Chantonnay“ po dolini reke Lay, vina „Vix“ in „Pissotte“ pa prek ustja reke Vendée. Glede na različne naravne dejavnike (tla in podnebje) so proizvajalci sčasoma lokalno prevzeli različne strategije trsnega izbora in navade zvrščanja, ki se kažejo v odtenkih okusa vin in prispevajo k bogatosti vin s kontrolirano označbo porekla. Zvrščanje med vini teh petih geografskih enot se ni torej nikoli izvajalo in še vedno ni zaželeno.

Od leta 1985 se je sloves kontrolirane označbe porekla „Fiefs vendéens“ močno razširil, prodane količine pa so se skoraj podvojile. Turisti, ki obiščejo vendejsko obalo, uživajo v izvirnosti, svežini in sadnih aromah vin. Raznovrstnost vin omogoča, da je vedno mogoče najti primerno vino k izbrani lokalni jedi.

10.   Bistveni dodatni pogoji (pakiranje, označevanje, ostale zahteve)

Označevanje

Pravni okvir:

nacionalna zakonodaja

Vrsta dodatnega pogoja:

Dodatne določbe o označevanju

Opis pogoja:

Ime kontrolirane označbe porekla je dopolnjeno z enim od naslednjih dodatnih geografskih imen:

—

„Brem“,

—	„Chantonnay“,

—	„Mareuil“,

—	„Pissotte“,

—

„Vix“

za vina, ki izpolnjujejo pogoje proizvodnje, ki so za vsako od teh imen določeni v specifikaciji proizvoda.

Ime kontrolirane označbe porekla se lahko dopolni z dodatnim geografskim imenom „Val de Loire“ v skladu s pravili iz specifikacije proizvoda.

Vse neobvezne navedbe so na etiketah izpisane s črkami, katerih velikost po višini, širini in debelini ne presega dvakratne velikosti črk, ki sestavljajo ime kontrolirane označbe porekla.

Označevanje

Pravni okvir:

nacionalna zakonodaja

Vrsta dodatnega pogoja:

Dodatne določbe o označevanju

Opis pogoja:

Velikosti črk v dodatnih geografskih imenih „Brem“, „Chantonnay“, „Mareuil“, „Pissotte“ in „Vix“ niti po višini ter niti po širini in debelini ne presegajo velikosti črk, ki sestavljajo ime kontrolirane označbe porekla.

Velikosti črk v dodatnem geografskem imenu „Val de Loire“ niti po višini ter niti po širini in debelini ne presegajo dveh tretjin velikosti črk, ki sestavljajo ime kontrolirane označbe porekla.

Na etiketi, na kateri so vse obvezne navedbe, je prepovedana kakršna koli navedba imena sorte.

Na vinih se lahko navede letnik, če je grozdje, uporabljeno za njihovo pridelavo, edino grozdje zadevnega leta.

Pri označevanju vin s kontrolirano označbo porekla „Fiefs Vendéens“ se lahko navede ime manjše geografske enote, če gre za kraj, zaveden v katastru; če je ta naveden na prijavi pridelka; če je ime kraja, zavedenega v katastru, navedeno tik pod imenom označbe in natisnjeno s črkami, ki po višini in širini niso večje od polovične velikosti črk, ki sestavljajo zaščiteno označbo porekla.

Povezava na specifikacijo proizvoda

https://info.agriculture.gouv.fr/gedei/site/bo-agri/document_administratif-b8ebb03b-ef0d-44f7-9695-fac9f1495b9e

---

(1)  UL L 9, 11.1.2019, str. 2.