EUR-Lex Access to European Union law
This document is an excerpt from the EUR-Lex website
Document 52019PC0607
Proposal for a COUNCIL DECISION on the position to be taken on behalf of the European Union in the Ministerial Council of the Energy Community and in the Permanent High Level Group of the Energy Community (Chisinau, 12 and 13 December 2019)
Predlog SKLEP SVETA o stališču, ki se v imenu Evropske unije zastopa v Ministrskem svetu Energetske skupnosti in Stalni skupini Energetske skupnosti na visoki ravni (Kišinjev, 12. in 13. december 2019)
Predlog SKLEP SVETA o stališču, ki se v imenu Evropske unije zastopa v Ministrskem svetu Energetske skupnosti in Stalni skupini Energetske skupnosti na visoki ravni (Kišinjev, 12. in 13. december 2019)
COM/2019/607 final
EVROPSKA KOMISIJA
Bruselj, 19.11.2019
COM(2019) 607 final
PRILOGE
k predlogu sklepa Sveta
o stališču, ki se v imenu Evropske unije zastopa v Ministrskem svetu Energetske skupnosti in Stalni skupini Energetske skupnosti na visoki ravni (Kišinjev, 12. in 13. december 2019)
PRILOGA 1
Ministrski svet
1.SKLEP O SPREJETJU PRORAČUNA ENERGETSKE SKUPNOSTI IN FINANČNIH PRISPEVKOV ZA OBDOBJE 2020–2021
Stališče, ki se zastopa v imenu Evropske unije, je, da se odobri Sklep o sprejetju proračuna Energetske skupnosti in finančnih prispevkov za obdobje 2020–2021 v skladu s Sklepom Komisije z dne 6. novembra 2019 o predlogu Komisije Ministrskemu svetu Energetske skupnosti o proračunu Energetske skupnosti za obdobje 2020–2021, C(2019) 7828 final, in osnutkom postopkovnega akta Ministrskega sveta, ki je priložen kot Dodatek k tej prilogi.
2.SKLEPI NA PODLAGI ČLENA 91(1) POGODBE O USTANOVITVI ENERGETSKE SKUPNOSTI O UGOTOVITVI OBSTOJA KRŠITVE SPORAZUMA V NASLEDNJIH ZADEVAH: ZADEVA ECS-10/17 (SRBIJA), ZADEVA ECS-13/17 (SRBIJA), ZADEVA ECS 6/18 (KOSOVO*)
(a)Stališče, ki se zastopa v imenu Evropske unije, je, da se odobrijo osnutki sklepov na podlagi člena 91(1) Pogodbe o ustanovitvi Energetske skupnosti o ugotovitvi obstoja kršitve v zadevi ECS-10/17 (Srbija), pod pogojem, da se črta obiter dictum v točki (71) obrazložene zahteve, zadevi ECS-13/17 (Srbija) in zadevi ECS-6/18 (Kosovo*).
3.SKLEPI NA PODLAGI ČLENA 92(1) POGODBE O USTANOVITVI ENERGETSKE SKUPNOSTI O: UVEDBI ALI PODALJŠANJU UKREPOV ZA BOSNO IN HERCEGOVINO V ZADEVAH ECS-8/11, ECS-2/13 IN ECS-6/16 TER ZA SRBIJO V ZADEVAH ECS-3/08 IN ECS-9/13
Stališče, ki se zastopa v imenu Evropske unije, je, da se odobrijo osnutki sklepov na podlagi člena 92(1) Pogodbe o ustanovitvi Energetske skupnosti za Bosno in Hercegovino v zadevah ECS-8/11, ECS-2/13 in ECS-6/16 ter za Srbijo v zadevah ECS-3/08 in ECS-9/13.
DODATEK K PRILOGI 1
POSTOPKOVNI AKT
MINISTRSKEGA SVETA ENERGETSKE SKUPNOSTI
2019/PA/01/MC-EnC: o sprejetju proračuna Energetske skupnosti za obdobje 2020–2021 in prispevkih pogodbenic v proračun
Ministrski svet Energetske skupnosti je –
ob upoštevanju Pogodbe o ustanovitvi Energetske skupnosti in zlasti členov 73,74, 86 in 88 Pogodbe,
ob upoštevanju Sklepa Komisije z dne ........................... o predlogu Komisije Ministrskemu svetu Energetske skupnosti o proračunu Energetske skupnosti za obdobje 2020–2021,
ob upoštevanju členov 24 in 25 Postopkov Energetske skupnosti za oblikovanje in izvajanje proračuna, revizijo in pregled,
ker Ministrski svet sprejme dveletni proračun za kritje operativnih stroškov Energetske skupnosti, ki so potrebni za delovanje njenih institucij,
ker vsaka pogodbenica prispeva v proračun Energetske skupnosti, kot je določeno v Prilogi IV k Pogodbi o ustanovitvi Energetske skupnosti –
sprejel naslednji sklep:
Člen 1
Sprejme se proračun Energetske skupnosti za proračunski leti 2020 in 2021, kot je določen v Prilogi k temu postopkovnemu aktu.
Člen 2
Prispevki pogodbenic v proračun Energetske skupnosti, ki začnejo veljati 1. januarja 2020, so določeni v Prilogi k temu postopkovnemu aktu.
Člen 3
Ta sklep je naslovljen na vse pogodbenice in institucije v skladu s Pogodbo o ustanovitvi Energetske skupnosti.
Člen 4
Direktor Sekretariata Energetske skupnosti da ta postopkovni akt in njegovo prilogo na voljo vsem pogodbenicam in institucijam v skladu s Pogodbo o ustanovitvi Energetske skupnosti v sedmih dneh po njegovem sprejetju.
Sprejeto v Kišinjevu, 13. decembra 2019
Za Ministrski svet
………………..
Predsedstvo
Priloga
k Sklepu Komisije o predlogu Komisije Ministrskemu svetu Energetske skupnosti o proračunu Energetske skupnosti za obdobje 2018–2019
Obrazložitveni memorandum o proračunu Energetske skupnosti za obdobje 2020–2021
1.Ozadje predloga
1.1.Pravna podlaga iz Pogodbe
Člena 73 in 74 Pogodbe o ustanovitvi Energetske skupnosti (v nadaljnjem besedilu: Pogodba) določata, da se s sprejetjem postopkovnega akta, ki ga Ministrski svet soglasno sprejme na predlog Evropske komisije, določi dveletni proračun Energetske skupnosti. Proračun krije tudi operativne stroške Energetske skupnosti, ki so potrebni za delovanje njenih institucij.
Ta predlog proračuna in obrazložitveni memorandum je pripravil direktor, kot zahteva člen 30 Postopkov Energetske skupnosti za oblikovanje in izvajanje proračuna, revizijo in pregled) (v nadaljnjem besedilu: proračunski postopki).
1.2.Določbe za proračun Energetske skupnosti za obdobje 2020–2021
Vodilna načela in določbe za pripravo proračuna (o vsebini in sestavi) so določeni v proračunskih postopkih Energetske skupnosti (kot so bili spremenjeni 2014).
Dodatno načelo, ki je bilo v postopku prvič uporabljeno, je povezano z uvedbo načel oblikovanja proračuna po dejavnostih (Activity Based Budgeting – ABB) v prihodnji sistem poročanja Energetske skupnosti.
2.Opis delovnega programa za obdobje 2020–2021
Ob upoštevanju potrebe po obravnavi novih prihodnjih izzivov bodo prednostne naloge Energetske skupnosti in njenih institucij, vključno s Sekretariatom, trdno osredotočene na ključne cilje, določene v Pogodbi:
3.razširiti pravila in načela notranjega energetskega trga EU na države jugovzhodne Evrope, črnomorsko območje in druge države na podlagi pravno zavezujočega okvira;
4.vzpostaviti stabilen regulativni in tržni okvir, ki bo pritegnil naložbe v proizvodnjo in omrežja električne energije;
5.vzpostaviti povezan energetski trg, ki bo omogočal čezmejno trgovanje z energijo in povezovanje s trgom EU;
6.povečati zanesljivost oskrbe, da bi zagotovili stabilno in neprekinjeno oskrbo z energijo, ki je bistvena za gospodarski razvoj in družbeno stabilnost;
7.izboljšati okoljske razmere v zvezi z oskrbo z energijo v regiji ter spodbujati uporabo obnovljivih virov energije in energetsko učinkovitost.
Sekretariat bo pogodbenice še naprej podpiral pri prenosu in izvajanju pravnega reda Skupnosti. V primeru nezadostnega napredka se bodo strokovnjaki Sekretariata vse bolj vključevali v posamezne primere in zagotavljali prilagojeno podporo, in sicer v okviru izvajalskih misij za posamezne države ali prek upravljanja zunanjih svetovalnih storitev. Mehanizem izvrševanja v skladu s Pogodbo, ki ga podpirata mediacija in reševanje sporov, bo imel še naprej pomembno vlogo pri podpori izvajanja Pogodbe, kadar druge vrste podpore ne bodo uspešne (npr. priprava osnutka, izmenjava znanja, krepitev zmogljivosti).
Hkrati bodo preneseni in izvedeni uredba o celovitosti in preglednosti veleprodajnega energetskega trga (REMIT) ter omrežni kodeksi in smernice za zemeljski plin, ki so jih pred kratkim sprejeli organi odločanja Energetske skupnosti. Dodatne naloge v zvezi z infrastrukturo (v zvezi s projekti v interesu Energetske skupnosti in projekti skupnega interesa) bodo ostale na dnevnem redu Sekretariata in o njih bo treba redno poročati v skladu z veljavno zakonodajo.
Splošne smernice politike glede ciljev za leto 2030 za pogodbenice Energetske skupnosti, sprejete decembra 2018, določajo prihodnjo osredotočenost dela Energetske skupnosti na področju razogljičenja. Ministrski svet je na navedenem decembrskem sestanku napovedal, da si bo prizadeval za vključitev svežnja o čisti energiji. Prvi deli svežnja, ki bi jih bilo mogoče v pravni red Skupnosti vključiti že leta 2019, so prenovljena direktiva o energiji iz obnovljivih virov, spremenjena direktiva o energetski učinkovitosti in spremenjena direktiva o energetski učinkovitosti stavb ter uredba o upravljanju. S tem bi pogodbenice dobile dodatne naloge in obveznosti, od Sekretariata pa bi se zahtevala nova prizadevanja. Še posebej zahtevna obveznost bo priprava in sprejetje nacionalnih energetskih in podnebnih načrtov.
Poleg tega je v pravnem redu Skupnosti o zanesljivosti oskrbe s plinom ter obstoječih in prihodnjih omrežnih kodeksih za Sekretariat in Odbor regulatorjev Energetske skupnosti predvidena vrsta novih nalog.
Poleg tega se bodo s sprejetjem postopkovnih aktov Ministrskega sveta o ustanovitvi in delu koordinacijske skupine operaterjev distribucijskih sistemov Energetske skupnosti za električno energijo in koordinacijske skupine Energetske skupnosti za kibernetsko varnost in kritično infrastrukturo pojavile številne nove naloge, npr. organizacija in priprava sestankov, splošna vsebinska podpora delovnim skupinam itd.
S sedanjimi in novimi nalogami, ki izhajajo iz mandata Sekretariata, se postopno podaljšuje seznam obveznosti poročanja različnim institucijam Energetske skupnosti (kot so Ministrski svet, Odbor regulatorjev Energetske skupnosti in Stalna skupina na visoki ravni) in Evropski komisiji. Podrobnosti o obveznostih poročanja so navedene v Prilogi II k delovnemu programu.
Delo Sekretariata na splošno odraža tri glavna prednostna področja v skladu s členom 67 Pogodbe:
–dejavnost 1(A1) – izvajanje pravnega reda Skupnosti v skladu s členom 67(b) Pogodbe s poudarkom na pomoči, ki se pogodbenicam zagotavlja pri podpori ustreznemu izvajanju obveznosti iz Pogodbe in letnem poročanju o napredku Ministrskemu svetu;
–dejavnost 2(A2) – pomoč donatorjem in usklajevanju dejavnosti donatorjev s strani Evropske komisije v skladu s členom 67(c), vključno s pomočjo pri delu donatorske skupnosti na področju Energetske skupnosti v pogodbenicah, ter
–dejavnost 3(A3) – upravna podpora institucijam in organom v skladu s členom 67(a) v zvezi z olajševanjem in organizacijo dela institucij in delovnih organov Energetske skupnosti, ustanovljenih s sklepi Ministrskega sveta.
Glavne dejavnosti, kot so opredeljene v delovnem programu za namene poročanja, so nadalje razdeljene na ukrepe (glej Prilogo I k delovnemu programu za obdobje 2020–2021). Nadaljnje poročanje o uporabi proračuna bo potekalo v skladu z opredeljenimi dejavnostmi (glej dejavnosti (A1) do (A3)) in ustreznimi kazalniki.
Ta dokument pa se nanaša na načrtovanje virov v skladu z načeli proračunskih postopkov (glej spodaj).
8.Proračunske predpostavke
Glavna predpostavka, na kateri temelji predlog proračuna, je, da se bo za dejavnosti Energetske skupnosti še naprej uporabljal stabilen pravni in finančni okvir. Načrtovane spremembe Pogodbe za izboljšanje njenega delovanja, ki naj bi jih Ministrski svet sprejel leta 2019 ob podpori sedanjega predsedstva in Sekretariata, so prvi korak za zagotovitev, da si bo Skupnost še naprej prizadevala za doseganje ciljev Energetske skupnosti in tako izpolnila zahteve za vzpostavitev enotnega notranjega energetskega trga. Na ravni finančnega načrtovanja za obdobje 2020–2021 so se upoštevale izkušnje z izvajanjem proračuna v preteklih treh letih ter strateško načrtovanje prihodnjih nalog in dejavnosti, kot je predstavljeno v delovnem programu.
9.Sestava proračuna Energetske skupnosti
Pri finančnem načrtovanju je upoštevana vnaprej določena sestava proračuna na podlagi določb veljavnega poslovnika. Ta stabilen okvir, namenjen načrtovanju odhodkov in prihodkov od samega začetka Energetske skupnosti, omogoča večletno primerjavo uporabe rezultatov.
Predstavljeni proračun se dodeli v skladu s štirimi proračunskimi vrsticami, ki so človeški viri, potni stroški, pisarniški stroški ter drugi stroški in storitve ter so podrobneje opredeljene v proračunskih postavkah (različno število v različnih proračunskih vrsticah). Vsaka proračunska vrstica je nadalje sestavljena iz vnaprej določenih računov, ki tvorijo skupino računov in predstavljajo določeno kategorijo odhodkov, povezanih s proračunskimi vrsticami. Pojasnila iz tega oddelka se uporabljajo za obe leti, 2020 in 2021.
9.1.Proračunska vrstica: človeški viri
Proračunska vrstica I pomeni odhodke za človeške vire. Ta del proračuna je opredeljen v skladu z odobrenim kadrovskim načrtom in upošteva določene plačne lestvice.
Predlog je osnovan na obstoječi organizacijski sestavi Sekretariata. Proračun za proračunsko vrstico za človeške vire je posledica naslednjega:
–v letih 2020 in 2021 so plače indeksirane z dvoodstotnim faktorjem inflacije in
–predvideno je nadaljnje spodbujanje začasnega zaposlovanja v okviru programov napotitve in pripravništva. Napotitev, ki se uporablja kot oblika krepitve upravne zmogljivosti pogodbenic, se bo še naprej uporabljala v letih 2020 in 2021 za dopolnitev ekipe Sekretariata s posebnim tehničnim strokovnim znanjem nacionalnih uprav in drugih organizacij. Pripravništva so namenjena podpori osebja ter širjenju znanja o Energetski skupnosti in prispevanju h krepitvi zmogljivosti. V predlaganem proračunu so predvidena sredstva za približno 60 delovnih mesecev v primeru pripravništva 1 in 24 delovnih mesecev v primeru napotitve. Število začasnega osebja temelji na enoletni zaposlitvi. Za leto 2020 je vse skupaj načrtovanih pet enoletnih pripravništev in dve enoletni napotitvi (skupaj sedem začasnih delovnih mest).
9.2.Proračunska vrstica: potni stroški
Proračunska vrstica II zajema odhodke v zvezi z odobrenimi potovanji osebja Sekretariata v imenu Energetske skupnosti, ki opravlja dejavnosti v zvezi z izvajanjem Pogodbe.
Odhodki se v glavnem nanašajo na misije v pogodbenicah ali tehnično pomoč za pregled izpolnjevanja obveznosti iz Pogodbe. Ta proračun vsebuje tudi sredstva za upravičena potovanja, povezana z organizacijo različnih sestankov in konferenc, vključno v okviru institucij Energetske skupnosti, ter udeležbo osebja na njih, npr. kot govorniki itd.
Proračun za potne stroške je načrtovan in sestavljen iz:
–stroškov letov in dodatnih stroškov ter
–dnevnic 2 .
9.3.Proračunska vrstica: pisarniški stroški
Proračunska vrstica III zajema odhodke, ki povečujejo ali spreminjajo sredstva Energetske skupnosti, in druge odhodke za pisarniško infrastrukturo (najemnina, pisarniški material, potrošni material in druge storitve), ki so potrebni za delovanje Sekretariata kot institucije v skladu s Pogodbo.
Ta proračunska vrstica vključuje naslednje proračunske postavke:
–najemnina: ocena odhodkov za najem pisarniških prostorov. V tej proračunski postavki je upoštevana donacija države gostiteljice (Avstrije) v skupni proračun Energetske skupnosti 3 ;
–pisarniška oprema: ta proračunska postavka odraža potrebo po posodabljanju opreme (zlasti računalniške opreme in s tem povezanega pisarniškega pohištva), da se zagotovi čim večja varnost delovnega okolja, postopkov in obdelanih podatkov. Ta proračunska vrstica je sestavljena iz naslednjih računov: strojna in programska oprema, pisarniška oprema in sredstva z nizko vrednostjo. Vključitev skupnih odhodkov za leto 2020 v proračun sledi načrtu informacijske tehnologije, v katerem je ocenjena zamenjava strojne opreme (računalniška oprema osebja – prenosni računalniki, tiskalniki in strežniki na področju upravljanja informacijske tehnologije) ter ustrezne programske opreme. Zajema tudi licence za delovanje obstoječe programske opreme, potrebne za spletno mesto Energetske skupnosti, in interni računovodski program za vodenje računov Energetske skupnosti;
–potrošni material: ta proračunska vrstica je sestavljena iz naslednjih računov: pisarniške potrebščine, popravila in vzdrževanje ter čiščenje prostorov, tekoči stroški in stroški električne energije za prostore;
–druge storitve: predvideni proračun pri proračunski postavki „Druge storitve“ prikazuje potrebna sredstva za prevoznike in prevoz s strani tretjih oseb, poštne pristojbine, druge operativne stroške in stroške komunikacije (telekomunikacije).
9.4.Proračunska vrstica: drugi stroški in storitve
Proračunska vrstica IV se nanaša na druge odhodke v zvezi z dejavnostmi, ki so potrebni za delovanje Sekretariata in drugih institucij v skladu s Pogodbo (Ministrski svet, Stalna skupina na visoki ravni, Odbor regulatorjev Energetske skupnosti in forumi).
Ta proračunska vrstica je sestavljena iz naslednjih proračunskih postavk:
–oglaševanje, komunikacije in zastopanje: to zajema delo na področju odnosov z javnostmi, delo v zvezi z izdajanjem publikacij Sekretariata (objava novih izdaj knjig o pravnem okviru, poročil o izvajanju itd.) in oglaševanje za namene javnih naročil in iskanja osebja ter stroške zastopanja;
–študije, raziskave in svetovanje: izkušnje so pokazale, da je tehnična podpora s študijami zelo koristno orodje za doseganje ciljev Energetske skupnosti; raziskave in svetovanje se nanašajo na področja dela, navedena v delovnem programu Energetske skupnosti (vključno z Odborom regulatorjev Energetske skupnosti);
–stroški storitev, oddanih v zunanje izvajanje (informacijska tehnologija, izplačilo plač itd.): ta proračunska vrstica se nanaša na izvajanje dejavnosti in nalog v zvezi z upravljanjem informacijske tehnologije (dejavnost, oddana v izvajanje zunanjemu partnerju), tehnično vzdrževanje spletnega mesta Energetske skupnosti (tako na upravnem področju kot na področju zunanjih uporabnikov) kot tudi najemne pogodbe za pisarniško opremo (npr. za fotokopirne stroje in tiskalnike) ter za vzdrževanje obstoječih rešitev informacijske tehnologije na področju uprave, računovodenja in človeških virov (podatkovne zbirke za računovodenje in človeške vire);
–stroški revizije ter pravnega in finančnega svetovanja: ta proračunska vrstica vključuje sredstva za zunanje revizije, pravne storitve, oddane v zunanje izvajanje, in finančne pogodbe za izplačilo plač in računovodenje 4 ;
–finančne storitve: to zajema bančne stroške in stroške za transakcije;
–stroški dogodkov: ta proračunska vrstica zajema stroške v zvezi z organizacijo vseh rednih in ad hoc dogodkov, kar vključuje najem prostorov in opreme, pripravo in dostavo hrane in tehnične dogovore;
–povračila: to zajema potne stroške, povezane s sodelovanjem predstavnikov pogodbenic in/ali opazovalcev na institucionalnih sestankih, delavnicah in drugih dogodkih, ki jih organizira Sekretariat Energetske skupnosti; pri izvrševanju te proračunske vrstice je upoštevan ločen sklop pravil o povračilu stroškov; načeloma se od ustanovitve Energetske skupnosti uporabljajo ista pravila o povračilu stroškov prevoza in nastanitve; in
–usposabljanje: ta proračunska postavka krije stroške v zvezi z usposabljanjem, izobraževanjem, internimi letnimi sestanki osebja Sekretariata in predvsem z izobraževalnimi ukrepi, ki so na voljo predstavnikom pogodbenic.
10.Proračun Energetske skupnosti za leto 2020
Predlagani proračun za leto 2020 je v skladu s predlogom Komisije in je na ravni proračuna za leto 2019 (4 812 073 EUR). Tako kot vsako leto je prispevek EU (94,78 % proračuna Energetske skupnosti) pogojen s končnim sprejetjem proračuna EU za leto 2020.
5.1 Proračunska vrstica 1: človeški viri za leto 2020
V primerjavi z letom 2019 se za proračunsko vrstico 1 zahteva povečanje finančnih sredstev za 3,7 %. To je posledica zahtevka za dve novi strokovni mesti (podrobnosti in utemeljitev so navedene v priloženem delovnem programu), ki bosta zasedeni v naslednjem letu, in dvoodstotne inflacijske prilagoditve.
To proračunsko vrstico sestavljajo plače za stalno osebje (z omejenimi pogodbami z možnostjo podaljšanja) in začasno osebje (pripravniki, napoteno osebje). Plače so oproščene nacionalnega davka od dohodkov, ne vsebujejo dodatnih prejemkov (pokojninske pravice, zdravstveno zavarovanje, zavarovanje za primer brezposelnosti), vsebujejo pa nezgodno zavarovanje. Ponujenih ni dodatnih nadomestil in ugodnosti.
Plače osebja Sekretariata Energetske skupnosti, ki se uporabljajo od 1. januarja 2020, temeljijo na obstoječih ravneh prejemkov (2019) in zanje se uporablja dvoodstotna inflacijska prilagoditev.
V to proračunsko vrstico so vključena tudi sredstva za začasno zaposlitev (24 delovnih mesecev v primeru napotitve in 60 delovnih mesecev v primeru pripravništva) (v letu 2019 je število delovnih mesecev znašalo 46,6). Plačna lestvica za napoteno osebje je bila prilagojena, kar je omogočilo zmanjšanje skupnega proračuna za začasno osebje s 190 485 EUR na 175 432 EUR. Za to vrsto zaposlitve se je izkazalo, da delu Sekretariata prinaša dodano vrednost in je najboljši način za vključevanje mladih strokovnjakov ali strokovnjakov iz pogodbenic v delo Energetske skupnosti. Poleg tega začasne zaposlitve pripomorejo k izpolnitvi zahtev po zemljepisni uravnoteženosti v skladu s Pravili o zaposlovanju, delovnih pogojih in zemljepisni uravnoteženosti osebja Sekretariata Evropske skupnosti ( Pravila o zaposlovanju).
Zahtevek za povečanje osebja, utemeljen v delovnem programu za obdobje 2020–2021, je bil izravnan s prerazporeditvijo proračunskih sredstev med več proračunskimi vrsticami.
5.2 Proračunska vrstica 2: potni stroški za leto 2020
Proračun za potne stroške za leto 2020 (340 000 EUR) je za 8 % nižji v primerjavi z letom 2019 (367 812 EUR). Ocena za leto 2020 je bila pripravljena na podlagi izkušenj s proračunsko porabo, pridobljenih v preteklih letih. Učinkovito načrtovanje prihodnjih potovanj in misij bo omogočalo ustrezno izvajanje dejavnosti v okviru zahtevanega proračuna.
5.3 Proračunska vrstica 3: pisarniški stroški za leto 2020
Šestodstotno povečanje med letoma 2019 (400 084 EUR) in 2020 (424 205 EUR) za proračun za pisarniške stroške se nanaša na realistične rezervacije za najemnine in druge storitve. Pri obeh proračunskih postavkah je v zadnjih letih izvajanja primanjkovalo sredstev.
5.4 Proračunska vrstica 4: drugi stroški in storitve za leto 2020
Skupna proračunska zahteva za druge stroške in storitve je v letu 2020 (1 395 000 EUR) 6 % nižja kot v letu 2019 (1 486 956 EUR). To je posledica prilagoditve načrtovanja v različnih proračunskih vrsticah. Na podlagi dejanskih preteklih vrednosti porabe v vseh proračunskih postavkah se predpostavlja, da bo ta proračun zadoščal za nadaljevanje dejavnosti v okviru te proračunske vrstice.
11.Proračun Energetske skupnosti za leto 2021
Predlagani proračun za leto 2021 v višini 4 812 073 EUR temelji na enaki predpostavki popolne ekipe v skladu s kadrovskim načrtom, višino plač in vsemi drugimi stroški, kot je predvideno za leto 2020. Povečanje sredstev za plače odtehta zmanjšanje sredstev za študije, izobraževanje, potrošni material.
Podatki za leto 2021 v zvezi s prihodnjim prispevkom EU še niso na voljo do sprejetja večletnega finančnega okvira za obdobje 2021–2027. Tako je to napreden pokazatelj virov, potrebnih za delovanje Energetske skupnosti po letu 2020.
12.Izkaz prihodkov za obdobje 2020–2021
13.Izkaz odhodkov za obdobje 2020–2021
14.Podrobnosti izkaza odhodkov za obdobje 2020–2021
15.Institucionalni proračun (povračila in organizacija dogodkov)
16.Priloga IV k Pogodbi: Preglednica prispevkov pogodbenic za obdobje 2020–2021
17.Kadrovski načrt za obdobje 2020–2021
Opomba:
Ta kadrovski načrt navaja število stalnih in začasnih delovnih mest, predlaganih za izvajanje nalog v okviru ustreznega delovnega programa.
Število začasnih delovnih mest je ocenjeno na podlagi dvanajstmesečnih zaposlitev in se lahko spreminja glede na trajanje posamezne zaposlitve.
Opomba: Delovni program Energetske skupnosti za obdobje 2020–2021 (Priloga k temu postopkovnemu aktu) je priložen kot spremni dokument.
PRILOGA 2
STALNA SKUPINA NA VISOKI RAVNI
SKLEP STALNE SKUPINE ENERGETSKE SKUPNOSTI NA VISOKI RAVNI O IZVAJANJU UREDBE (EU) št. 312/2014 O VZPOSTAVITVI KODEKSA OMREŽJA ZA IZRAVNAVO ODSTOPANJ ZA PLIN V PRENOSNIH OMREŽJIH
Stališče, ki se zastopa v imenu Evropske unije, je, da se osnutek sklepa o izvajanju Uredbe Komisije (EU) št. 312/2014 odobri v skladu s Sklepom Komisije z dne 6. novembra 2019 o predlogu Komisije za sklep Stalne skupine Energetske skupnosti na visoki ravni o izvajanju Uredbe (EU) št. 312/2014 o vzpostavitvi kodeksa omrežja za izravnavo odstopanj za plin v prenosnih omrežjih, C(2019), 7831 final.
PRILOGA 3
Vprašanja, ki ne spadajo na področje uporabe člena 218(9) PDEU, vendar je zanje potrebno politično soglasje Sveta
1.SPLOŠNE SMERNICE POLITIKE IZ LETA 2019 GLEDE CILJEV ZA LETO 2030 IN PODNEBNE NEVTRALNOSI ZA ENERGETSKO SKUPNOST IN NJENE POGODBENICE
Stališče, ki se zastopa v imenu Evropske unije, je, da se podpre sprejetje osnutka splošnih smernic politike iz leta 2019, ki je priložen kot Dodatek k tej prilogi. Komisija se lahko o manjših spremembah navedenega osnutka splošnih smernic politike iz leta 2019 dogovori brez nadaljnjega sklepa Sveta ob upoštevanju pripomb pogodbenic Energetske skupnosti pred ali med sestankom Ministrskega sveta.
2.LETNO POROČILO O DEJAVNOSTIH ENERGETSKE SKUPNOSTI ZA OBDOBJE 2018–2019
Stališče, ki se zastopa v imenu Evropske unije, je, da se podpre sprejetje osnutka letnega poročila za obdobje 2018–2019.
3.SKLEP D/2019/01/MC-EnC O RAZREŠNICI DIREKTORJA SEKRETARIATA
Stališče, ki se zastopa v imenu Evropske unije, je, da se podpre sprejetje osnutka finančne razrešnice direktorja za leto 2018.
DODATEK K PRILOGI 3
Splošne smernice politike iz leta 2019
glede ciljev za leto 2030 in podnebne nevtralnosti za Energetsko skupnost in njene pogodbenice
UVOD
Ministrski svet je na sestanku novembra 2018 sprejel splošne smernice politike glede ciljev, ki naj bi jih pogodbenice Energetske skupnosti dosegle do leta 2030. Smernice so bile plod političnega soglasja o določitvi treh različnih ciljev, ki jih je treba do leta 2030 doseči na področju podnebja in energetike – cilja glede energetske učinkovitosti, cilja glede prispevka k obnovljivim virom energije in cilja glede zmanjšanja emisij toplogrednih plinov. Ti cilji bi morali biti v skladu s cilji, ki naj bi jih EU dosegla do leta 2030, pomeniti enako raven ambicioznosti za pogodbenice ter upoštevati ustrezne socialno-ekonomske razlike, tehnološki razvoj in Pariški sporazum o podnebnih spremembah.
Politični dogovori, ki sta jih Svet Evropske unije in Evropski parlament dosegla leta 2018 in na začetku leta 2019, so omogočili, da so vsa pravila, ki so bila uvedena s svežnjem Čista energija za vse Evropejce, začela veljati z junijem 2019. Zakonodaja EU zdaj v celoti vključuje tri cilje na področju podnebja in energetike, ki jih je treba doseči do leta 2030, in sicer cilj zmanjšanja emisij toplogrednih plinov za vsaj 40 % v primerjavi z letom 1990, cilj povečanja energetske učinkovitosti za najmanj 32,5 % in cilj najmanj 32 % energije iz obnovljivih virov.
Direktiva o energiji iz obnovljivih virov iz leta 2009 in direktiva o energetski učinkovitosti iz leta 2012 sta bili sprejeti in sta s sklepom Ministrskega sveta postali del pravnega reda Energetske skupnosti, vključno s ciljem, ki naj bi ga celotna Energetska skupnost do leta 2020 dosegla glede energetske učinkovitosti, in specifičnimi cilji, ki naj bi jih posamezne pogodbenice do leta 2020 dosegle glede energije iz obnovljivih virov.
Ministrski svet Energetske skupnosti je leta 2017 poudaril potrebo po določitvi ciljev glede energetske učinkovitosti, deleža energije iz obnovljivih virov in zmanjšanja emisij toplogrednih plinov do leta 2030. To je v skladu z obveznostmi pogodbenic v procesu pristopa k EU in zavezami, ki so jih države sprejele v okviru Okvirne konvencije Združenih narodov o spremembi podnebja (UNFCCC) in Pariškega sporazuma.
Sekretariat Energetske skupnosti je kot predhodni korak v okviru postopka določanja ciljev naročil zunanjo študijo, v kateri bo, če je to mogoče, opredeljena metodologija za določitev treh ciljev na področju podnebja in energetike na podlagi meril iz splošnih smernic politike iz leta 2018. Ugotovitve študije je temeljito obravnavala in preučila tehnična delovna skupina Odbora za energijo in podnebje ob podpori analitičnih smernic Komisije. Študija, ki je bila zaključena junija 2019, je bila koristna podlaga za razprave. Izkazalo pa se je tudi, da obstajajo nekatere metodološke omejitve v zvezi s kakovostjo in razpoložljivostjo podatkov ter analitičnim obsegom študije v primerjavi z zmogljivostmi, ki se tradicionalno uporabljajo v EU. Zato zgolj na podlagi študije ni mogoče oblikovati enostavnih zaključkov in predlagati jasnih ciljev za leto 2030 za Energetsko skupnost in njene pogodbenice.
V razpravah je bilo navedeno, da bi bila potrebna nadaljnja in bolj napredna analiza, da bi se lahko za Energetsko skupnost in njene pogodbenice predlagali trdni in verodostojni energetski in podnebni cilji, ki bi bili enako ambiciozni in bi bili v skladu s cilji EU za leto 2030. Takšna analiza bo izvedena v okviru novega modeliranja, ki bo temeljil na metodologiji EU, ki jo bo uvedla Evropska komisija.
Poleg tega je bistveno, da se pri določanju ciljev za leto 2030 v Energetski skupnosti upošteva najnovejši razvoj na ravni EU, zlasti morebiten popravek ciljev EU za leto 2030 navzgor v okviru novega evropskega zelenega dogovora, ki ga je v svojih političnih smernicah napovedala novoizvoljena predsednica Ursula von der Leyen.
MINISTRSKI SVET ENERGETSKE SKUPNOSTI –
ob upoštevanju člena 47(a) Pogodbe o ustanovitvi Energetske skupnosti (v nadaljnjem besedilu: Pogodba) in točke VI Postopkovnega akta 2006/01/MC-EnC o sprejetju internega poslovnika Ministrskega sveta Energetske skupnosti;
ob priznavanju potrebe po učinkovitem odzivanju na izzive, ki jih prinašajo podnebne spremembe;
ob upoštevanju dejstva, da pogodbenice Energetske skupnosti podpirajo poziv k okrepljenim ukrepom na področju podnebnih sprememb, ki je izražen v Pariškem sporazumu;
ob priznavanju, da je energetski sektor eden od glavnih povzročiteljev emisij toplogrednih plinov, in ker obstajajo močne povezave med energetsko politiko in podnebjem;
ob upoštevanju, da je bilo na prvem sestanku Odbora za energijo in podnebje, ki je potekal 5. septembra 2017 na Dunaju, potrjeno, da bi morali biti stabilni nacionalni energetski in podnebni načrti za obdobje do leta 2030 podkrepljeni s tremi splošnimi cilji, in sicer ciljem povečanja deleža energije iz obnovljivih virov v celotni porabi energije, ciljem večje energetske učinkovitosti in ciljem zmanjšanja emisij toplogrednih plinov;
ob sklicevanju na sklepe Ministrskega sveta, sprejete decembra 2017, v katerih je poudarjeno, da je treba za Energetsko skupnost za leto 2030 sprejeti cilje glede deleža energije iz obnovljivih virov, energetske učinkovitosti in zmanjšanja emisij toplogrednih plinov, ter v katerih je bila pozdravljena izjava Evropske komisije, da bo pripravila ustrezne predloge za Energetsko skupnost za vključitev ustreznih določb iz povezane prihodnje zakonodaje EU, ko bo taka zakonodaja sprejeta v Evropski uniji;
ob sklicevanju na Priporočilo Ministrskega sveta 2016/02/MC-EnC o pripravi na izvajanje Uredbe (EU) št. 525/2013 o mehanizmu za spremljanje emisij toplogrednih plinov in poročanje o njih ter Priporočilo 2018/01/MC-EnC o pripravi na oblikovanje celovitih nacionalnih energetskih in podnebnih načrtov s strani pogodbenic Energetske skupnosti;
ob priznavanju, da je politično soglasje na ravni EU o ciljih EU za leto 2030 pomembno za Energetsko skupnost, in sicer pri spremembi direktive o energetski učinkovitosti, direktivi o energiji iz obnovljivih virov in dogovoru o uredbi o porazdelitvi prizadevanj;
ob sklicevanju na splošne smernice politike iz leta 2018 in na politično soglasje o določitvi treh različnih energetskih in podnebnih ciljev za pogodbenice Energetske skupnosti za leto 2030;
ob priznavanju prispevka predhodnega analitičnega dela Sekretariata in zunanjih strokovnjakov z analitičnimi smernicami služb Komisije, hkrati pa ugotavljanju, da so za določitev trdnih in verodostojnih ciljev za leto 2030 potrebni dodatni podatki in metodološka analiza;
ob priznavanju potrebe po visoki ambicioznosti pri doseganju podnebne nevtralnosti v skladu z okrepljenimi prizadevanji Evropske unije, da bi postala prva podnebno nevtralna celina na svetu –
SPREJEMA:
Splošne smernice politike iz leta 2019 glede ciljev za leto 2030 in podnebne nevtralnosti za Energetsko skupnost in njene pogodbenice
Sedanje splošne smernice politike iz leta 2019 ponovno potrjujejo politično soglasje, doseženo v Ministrskem svetu leta 2018 o ciljih, ki naj bi jih pogodbenice Energetske skupnosti dosegle do leta 2030.
Glede na vse večjo nujnost učinkovitega obravnavanja negativnih posledic podnebnih sprememb splošne smernice politike iz leta 2019 predstavljajo politično zavezanost pogodbenic k prehodu na čisto energijo za podnebno nevtralno Energetsko skupnost v skladu s Pariškim sporazumom in ob upoštevanju ambicij EU glede razogljičenja.
Tri različne energetske in podnebne cilje za leto 2030 (cilj glede energetske učinkovitosti, cilj glede prispevka obnovljivih virov energije in cilj glede zmanjšanja emisij toplogrednih plinov) bi bilo treba določiti v skladu s cilji EU za leto 2030. Ti cilji bi morali pomeniti enako raven ambicioznosti za pogodbenice ter upoštevati ustrezne socialno-ekonomske razlike, tehnološki razvoj in Pariški sporazum o podnebnih spremembah. Temeljiti bi morali na čim bolj zanesljivih in verodostojnih podatkih, ki izhajajo iz razširjenih zmogljivosti modeliranja, ki jih ponuja Evropska komisija prek nove namenske analitične študije oz. študije modeliranja.
Da bi lahko cilji učinkovito usmerjali energetske in podnebne ukrepe, bi jih bilo treba določiti kot nacionalne cilje za posamezne pogodbenice, ki skupaj tvorijo skupni cilj na ravni Energetske skupnosti.
Pogodbenice bi morale pri pripravi nacionalnih energetskih in podnebnih načrtov uporabiti politično soglasje, doseženo v splošnih smernicah politike iz leta 2018.
Ministrski svet Energetske skupnosti z veseljem pričakuje vključitev ciljev za leto 2030 za pogodbenice v pravni okvir Energetske skupnosti s sprejetjem spremenjene direktive o energetski učinkovitosti, direktive o energiji iz obnovljivih virov in uredbe o upravljanju, kot je navedeno v okvirnem časovnem razporedu iz priloge. Priporočilo Ministrskega sveta 2018/1/MC-EnC o pripravi na oblikovanje celovitih nacionalnih energetskih in podnebnih načrtov s strani pogodbenic Energetske skupnosti in okvirni časovni razpored v njem je treba brati ob upoštevanju navedenega časovnega razporeda.
PRILOGA
V spodnjem okvirnem časovnem razporedu so navedeni naslednji ukrepi:
|
Datumi |
Ukrep |
|
13. decembra 2019 |
sprejetje splošnih smernic politike iz leta 2019 v Ministrskem svetu |
|
od novembra 2019 do marca 2020 |
[pripravljalna faza za novo študijo] |
|
aprila 2020 |
Evropska komisija naroči novo zunanjo študijo o razširitvi energetskega in podnebnega modeliranja EU na Energetsko skupnost. |
|
od aprila 2020 do decembra 2020 |
Odbor za energijo in podnebje ter njegova tehnična delovna skupina sta redno obveščena o izvajanju študije in zaprošena za mnenje glede pomembnih vidikov. |
|
v začetku leta 2021 |
predstavitev rezultatov študije in razprava o njih v Odboru za energijo in podnebje ter njegovi tehnični delovni skupini |
|
spomladi leta 2021 |
potrditev ciljev za leto 2030 za pogodbenice Energetske skupnosti s strani Stalne skupine na visoki ravni |
|
sredina leta 2021 |
Ministrski svet sprejme direktivo o energetski učinkovitosti, direktivo o energiji iz obnovljivih virov in uredbo o upravljanju, prilagojene glede na cilje za leto 2030 za pogodbenice. |
EVROPSKA KOMISIJA
Bruselj, 19.11.2019
COM(2019) 607 final
2019/0269(NLE)
Predlog
SKLEP SVETA
o stališču, ki se v imenu Evropske unije zastopa v Ministrskem svetu Energetske skupnosti in Stalni skupini Energetske skupnosti na visoki ravni (Kišinjev, 12. in 13. december 2019)
OBRAZLOŽITVENI MEMORANDUM
1.Predmet urejanja predloga
Ta predlog se nanaša na sklep o stališču, ki naj se v imenu Unije zastopa v Ministrskem svetu Energetske skupnosti in Stalni skupini Energetske skupnosti na visoki ravni glede več aktov, ki jih navedena organa nameravata sprejeti 12 in 13. decembra 2019. Vključuje tudi točke na dnevnem redu navedenih organov, ki ne spadajo na področje uporabe člena 218(9) PDEU, vendar je zanje potrebno politično soglasje Sveta.
2.Ozadje predloga
2.1.Pogodba o ustanovitvi Energetske skupnosti
Cilj Pogodbe o ustanovitvi Energetske skupnosti (v nadaljnjem besedilu: Pogodba) je ustvariti stabilen regulativni in tržni okvir ter enoten regulativni prostor za trgovanje z omrežno energijo z izvajanjem dogovorjenih delov pravnega reda EU o energiji v pogodbenicah, ki niso članice EU. Sporazum je začel veljati 1. julija 2006. Evropska unija je pogodbenica Pogodbe 1 . Pogodbenice, ki niso članice EU, se v Pogodbi imenujejo „pogodbenice“.
2.2.Ministrski svet in Stalna skupina Energetske skupnosti na visoki ravni
Ministrski svet skrbi za doseganje ciljev, določenih v Pogodbi. Zagotavlja splošne smernice politike ter sprejema ukrepe in postopkovne akte. Vsaka pogodbenica ima en glas, Ministrski svet pa deluje v skladu z različnimi pravili glasovanja glede na obravnavano zadevo. EU je ena od devetih pogodbenic in ima en glas, ki je prav tako odvisen od obravnavane zadeve.
Za sprejetje predvidenih aktov, navedenih v točkah (1) in (3) oddelka 2.3 (člena 73 in 74 Pogodbe v povezavi s členom 88 Pogodbe in členom 92(1) Pogodbe), je potrebno soglasje.
Za sprejetje predvidenih drugih točk dnevnega reda, navedenih v točkah (2) in (3) oddelka 2.4 (člena 83 in 87 Pogodbe), je potrebna dvotretjinska večina glasov.
Za sprejetje predvidenih aktov, navedenih v točki (2) oddelka 2.3 (člen 91(1)(a) Pogodbe), je potrebna navadna večina glasov.
Nazadnje, za sprejetje predvidenega akta, navedenega v točki (4) oddelka 2.3, in drugih točk dnevnega reda, navedenih v točki (1) oddelka 2.4, je v Ministrskem svetu in Stalni skupini na visoki ravni potrebna večina oddanih glasov, vendar EU v tem primeru nima glasovalne pravice (člena 80 in 81 Pogodbe).
Stalna skupina na visoki ravni je pomemben pomožni organ Ministrskega sveta. Med drugim lahko sprejema ukrepe, če jo za to pooblasti Ministrski svet. EU je zastopana v Stalni skupini na visoki ravni in ima en glas.
Člen 47 Pogodbe določa: „Ministrski svet zagotavlja, da se dosežejo cilji iz te pogodbe. Ministrski svet: […] (b) sprejema ukrepe […]“.
V členih 27 in 28 Sklepa Ministrskega sveta Energetske skupnosti D/2011/02/MC-EnC, s katerim je bil sprejet tako imenovani „tretji energetski sveženj“ 2 , je navedeno, (i) da si Energetska skupnost prizadeva uporabljati omrežne kodekse in smernice, ki jih Evropska komisija sprejme na podlagi tretjega energetskega svežnja, ter (ii) da omrežne kodekse in smernice sprejme Stalna skupina na visoki ravni.
2.3.Predvideni akti Ministrskega sveta in Stalne skupine na visoki ravni
Ministrski svet in Stalna skupina na visoki ravni bosta 13. decembra 2019 oziroma 12. decembra 2019 sprejela več aktov.
Ta predlog sklepa na podlagi člena 218(9) Pogodbe o delovanju Evropske unije (v nadaljnjem besedilu: PDEU) se nanaša na stališče, ki naj se v imenu Unije zastopa glede naslednjih predvidenih aktov Ministrskega sveta:
(1)sklepa o sprejetju proračuna Energetske skupnosti in finančnih prispevkov za obdobje 2020–2021;
(2)sklepov na podlagi člena 91(1) Pogodbe o ugotovitvi obstoja kršitve Pogodbe v naslednjih zadevah:
(a)sklepa 2019/…/Mc-EnC o neskladnosti Srbije s Pogodbo o ustanovitvi Energetske skupnosti v zadevi ECS-10/17;
(b)sklepa 2019/…/Mc-EnC o neskladnosti Srbije s Pogodbo o ustanovitvi Energetske skupnosti v zadevi ECS-13/17;
(c)sklepa 2019/…/Mc-EnC o neskladnosti Kosova* 3 s Pogodbo o ustanovitvi Energetske skupnosti v zadevi ECS-6/18;
(3)sklepov na podlagi člena 92(1) Pogodbe:
(a)sklepa o uvedbi in podaljšanju ukrepov za Bosno in Hercegovino na podlagi člena 92(1) Pogodbe o ustanovitvi Energetske skupnosti v zadevah ECS-8/11, ECS-2/13 in ECS-6/16;
(b)sklepa o uvedbi in podaljšanju ukrepov za Republiko Srbijo na podlagi člena 92(1) Pogodbe o ustanovitvi Energetske skupnosti v zadevah ECS-3/08 in ECS-9/13.
Ta predlog sklepa na podlagi člena 218(9) PDEU se nanaša na stališče, ki naj se v imenu Unije zastopa glede naslednjih predvidenih aktov Stalne skupine na visoki ravni:
(4)sklepa Stalne skupine Energetske skupnosti na visoki ravni o izvajanju Uredbe (EU) št. 312/2014 o vzpostavitvi kodeksa omrežja za izravnavo odstopanj za plin v prenosnih omrežjih.
Namen predvidenih aktov Ministrskega sveta in Stalne skupine na visoki ravni (v nadaljnjem besedilu skupaj: predvideni akti) je olajšati doseganje ciljev Pogodbe in delovanje Sekretariata Energetske skupnosti (v nadaljnjem besedilu: Sekretariat) na Dunaju, ki med drugim Ministrskemu svetu zagotavlja upravno podporo.
2.4.Druge točke dnevnega reda
Zaradi popolnosti je treba opozoriti, da bo poleg predvidenih aktov na dnevnem redu sestankov Ministrskega sveta in Stalne skupine na visoki ravni več drugih točk. Komisija namerava glede navedenih točk v imenu Unije izraziti naslednja stališča, kot je navedeno tudi v Prilogi 3 k temu predlogu:
1.Splošne smernice politike iz leta 2019 glede ciljev za leto 2030 in podnebne nevtralnosti za Energetsko skupnost in njene pogodbenice
Med glavnimi cilji Pogodbe je vzpostavitev povezanega in trajnostnega vseevropskega energetskega trga, ki bo temeljil na stabilnem regulativnem in tržnem okviru, pritegnil naložbe, potrebne za gospodarski razvoj in družbeno stabilnost, izboljšal okoljske razmere ter spodbujal uporabo energije iz obnovljivih virov. Ker je energetski sektor eden glavnih povzročiteljev emisij toplogrednih plinov in zaradi močne povezave med energetsko politiko in podnebjem, je treba okrepiti okvir politike o energetski učinkovitosti, energiji iz obnovljivih virov in emisijah toplogrednih plinov v Energetski skupnosti.
Ministrski svet Energetske skupnosti je sprejel Priporočilo 2016/02/MC-EnC o pripravi na izvajanje Uredbe (EU) št. 525/2013 o mehanizmu za spremljanje emisij toplogrednih plinov in poročanje o njih ter Priporočilo 2018/01/MC-EnC o pripravi na oblikovanje celovitih nacionalnih energetskih in podnebnih načrtov s strani pogodbenic Energetske skupnosti.
Direktiva o energiji iz obnovljivih virov iz leta 2009 in direktiva o energetski učinkovitosti iz leta 2012 sta bili sprejeti in sta s sklepom Ministrskega sveta postali del pravnega reda Energetske skupnosti, vključno s ciljem, ki naj bi ga celotna Energetska skupnost do leta 2020 dosegla glede energetske učinkovitosti (izraženo tako kot delež porabe primarne energije kot tudi delež porabe končne energije), in specifičnimi cilji, ki naj bi jih posamezne pogodbenice do leta 2020 dosegle glede energije iz obnovljivih virov.
Ministrski svet je novembra 2018 sprejel splošne smernice politike glede ciljev, ki naj bi jih pogodbenice Energetske skupnosti dosegle do leta 2030. Smernice so bile plod političnega soglasja o določitvi treh različnih ciljev, ki jih je treba do leta 2030 doseči na področju podnebja in energetike – cilja glede energetske učinkovitosti, cilja glede prispevka k obnovljivim virom energije in cilja glede zmanjšanja emisij toplogrednih plinov. Ti cilji bi morali biti v skladu s cilji, ki naj bi jih EU dosegla do leta 2030, pomeniti enako raven ambicioznosti za pogodbenice ter upoštevati ustrezne socialno-ekonomske razlike, tehnološki razvoj in Pariški sporazum o podnebnih spremembah.
Politični dogovori, ki sta jih Svet Evropske unije in Evropski parlament dosegla leta 2018 in na začetku leta 2019, so omogočili, da so vsa pravila, ki so bila uvedena s svežnjem Čista energija za vse Evropejce, začela veljati z junijem 2019. Zakonodaja EU zdaj v celoti vključuje tri podnebne in energetske cilje, ki jih je treba doseči do leta 2030, in sicer cilj zmanjšanja emisij toplogrednih plinov za vsaj 40 % v primerjavi z letom 1990, cilj povečanja energetske učinkovitosti za najmanj 32,5 % in cilj najmanj 32 % energije iz obnovljivih virov.
Po sprejetju Priporočila 2018/01/MC-EnC ter ob upoštevanju obveznosti pogodbenic v procesu pristopa k EU in njihovih zavez iz Okvirne konvencije Združenih narodov o spremembi podnebja (UNFCCC) in Pariškega sporazuma kot tudi njihovih nacionalnih določenih prispevkov bo Ministrski svet Energetske skupnosti 13. decembra 2019 nadalje razpravljal o ciljih glede energetske učinkovitosti, obnovljivih virov energije in zmanjšanja emisij toplogrednih plinov za leto 2030, ki so enako ambiciozni kot cilji EU za leto 2030.
Osnutek splošnih smernic politike iz leta 2019 glede ciljev za leto 2030 in podnebne nevtralnosti za Energetsko skupnost in njene pogodbenice bo odražal politično soglasje, doseženo v Ministrskem svetu, in zagotavljal politične smernice za njihovo določitev.
Komisija namerava v imenu Evropske unije podpreti sprejetje osnutka splošnih smernic politike iz leta 2019. Komisija se lahko o manjših spremembah osnutka splošnih smernic politike iz leta 2019 dogovori brez nadaljnjega sklepa Sveta ob upoštevanju pripomb pogodbenic Energetske skupnosti pred ali med sestankom Ministrskega sveta.
2.Letno poročilo o dejavnostih Energetske skupnosti za obdobje 2018–2019
Komisija namerava v imenu Evropske unije podpreti sprejetje letnega poročila za obdobje 2018–2019.
3.Finančna razrešnica direktorja za leto 2018 na podlagi revizijskega poročila za leto, ki se je končalo 31. decembra 2018, izjava revizorjev o zanesljivosti in poročilo proračunskega odbora
Komisija namerava v imenu Evropske unije podpreti sprejetje finančne razrešnice direktorja za leto 2018.
3.Stališče, ki se zastopa v imenu Unije
3.1.Predvideni akti Ministrskega sveta
3.1.1.Sklep o sprejetju proračuna Energetske skupnosti za obdobje 2020–2021 in prispevkih pogodbenic v proračun
V predlaganem postopkovnem aktu Ministrskega sveta je za vsako leto (2020 in 2021) predviden skupni proračun v višini 4 812 073 EUR. Proračun za leto 2019 je bil določen na enaki ravni, torej se v primerjavi z letom 2019 ne bo povečal.
V okviru skupnega proračuna so predvidena povečanja na nekaterih področjih, kot so prilagoditve plač v zvezi z inflacijo za osebje (dodatnih 2 % za leto 2020 in 2021), ustanovitev dveh novih stalnih delovnih mest (enega za novega strokovnjaka za sveženj o čisti energiji in enega za novega strokovnjaka za okoljske zadeve) ter povečanje stroškov za pisarniške prostore. Ta povečanja se bodo financirala s prerazporeditvijo drugih proračunskih sredstev in prihrankov. Poleg tega se bo Energetska skupnost bolj osredotočila na svoje temeljne naloge, opredeljene v pravnem okviru Energetske skupnosti.
Evropska unija bo plačala 94,78 % skupnega proračuna, preostali delež pa bodo plačale pogodbenice Pogodbe o ustanovitvi Energetske skupnosti, ki niso članice EU.
Stališče, ki naj se v Ministrskem svetu zastopa v imenu Unije, je, da se odobri sklep o sprejetju proračuna Energetske skupnosti za obdobje 2020–2021 in finančnih prispevkov pogodbenic v proračun.
3.1.2.Sklepi na podlagi člena 91(1) Pogodbe o ugotovitvi obstoja kršitve Pogodbe v naslednjih zadevah:
Postopki reševanja sporov so določeni v poglavju 1 naslova III in poglavju 1 naslova IV Poslovnika za reševanje sporov na podlagi Pogodbe 4 .
(a)Sklep 2019/…/Mc-EnC o neskladnosti Srbije s Pogodbo o ustanovitvi Energetske skupnosti v zadevi ECS-10/17
Ločevanje dejavnosti pri operaterjih prenosnih sistemov je eden ključnih konceptov tretjega energetskega svežnja. Pomeni učinkovito ločitev dejavnosti prenosa energije od interesov proizvodnje in dobave. V primeru certifikacije operaterja prenosnega sistema, ki je pod nadzorom osebe ali oseb iz tretje države ali tretjih držav, se uporablja člen 11 direktive o zemeljskem plinu 5 . Člen 10 direktive o zemeljskem plinu določa, da se podjetje, preden se odobri in imenuje za operaterja prenosnega sistema, certificira. Da bi bilo podjetje certificirano, mora upoštevati zahteve glede ločevanja iz tretjega energetskega svežnja, tj. člena 9 direktive o zemeljskem plinu.
Direktiva o zemeljskem plinu in uredba o zemeljskem plinu 6 sta bili vključeni v pravni red Energetske skupnosti s Sklepom Ministrskega sveta 2011/02/MC-EnC z dne 6. oktobra 2011.
Sekretariat je predhodno ugotovil, da Republika Srbija s certifikacijo družbe Yugorosgaz-Transport v skladu z modelom ISO ni izpolnila svojih obveznosti iz členov 10, 14(2)(a), 14(2)(b), 14(2)(d), 15 in 11 Direktive 2009/73/ES ter člena 24 Uredbe (ES) št. 715/2009, kakor so bili vključeni v Energetsko skupnost. Zato je Ministrskemu svetu predložil obrazloženo zahtevo.
Glede na dejstva in argumente, navedene v obrazloženi zahtevi, bi bilo treba v Ministrskem svetu v imenu Unije zastopati stališče, naj se sklep o ugotovitvi obstoja kršitve v zadevi ECS-10/17 odobri.
(b)Sklep 2019/…/Mc-EnC o neskladnosti Srbije s Pogodbo o ustanovitvi Energetske skupnosti v zadevi ECS-13/17
Kot je razsodilo Sodišče Evropske unije, je dostop tretjih strani do prenosnih sistemov „eden bistvenih ukrepov“ 7 , ki ga morajo pogodbenice izvajati, da bi izpolnile svoje obveznosti iz Pogodbe. Pogodbenice v skladu s členom 32(1) direktive o zemeljskem plinu zagotovijo sistem dostopa tretjih strani do prenosnega sistema zemeljskega plina za vse uporabnike sistema in njegovo objektivno uporabo brez diskriminacije na podlagi objavljenih tarif. Člen 16(1) in (2) uredbe o zemeljskem plinu operaterju prenosnega sistema nalaga obveznost, da udeležencem na trgu zagotovi največjo možno zmogljivost na vseh relevantnih točkah, pri tem pa upošteva celovitost sistema in učinkovito obratovanje omrežja, ter da izvaja in objavi nediskriminatorne in pregledne mehanizme za dodeljevanje zmogljivosti. V skladu s členom 18(3) uredbe o zemeljskem plinu v povezavi z odstavkom 3.2(1)(a) Priloge I k navedeni uredbi relevantne točke vključujejo vse vstopne in izstopne točke v prenosno omrežje, ki ga upravlja operater prenosnega sistema, in iz njega. Obveznosti v zvezi z dostopom tretjih strani do prenosnega sistema zemeljskega plina, ki izhajajo iz pravnega reda Energetske skupnosti, so bile v srbsko nacionalno zakonodajo prenesene z energetskim zakonom in jih mora operater prenosnega sistema izvajati v skladu z določbami zakona.
Sekretariat meni, da družba Srbijagas, tj. družba, ki trenutno deluje kot operater prenosnega sistema zemeljskega plina v Republiki Srbiji ter je pristojna za vse vstopne in izstopne točke v srbski prenosni sistem zemeljskega plina in iz njega, teh obveznosti ni izpolnila, ker čezmejne zmogljivosti prenosa zemeljskega plina na vstopni točki Horgoš še naprej enostransko izključuje iz odprtih postopkov dodeljevanja zmogljivosti in s tem na tej vstopni točki ne zagotavlja dostopa tretjih strani. Poleg tega je Sekretariat zaskrbljen zaradi tega, ker srbski organi, ki so pristojni za izvrševanje zadevnih obveznosti, teh dejansko ne izvršujejo.
Sekretariat je predhodno ugotovil, da Republika Srbija krši člen 32 Direktive 2009/73/ES in člen 16 Uredbe (ES) št. 715/2009, ker družba Srbijagas vstopno točko Horgoš neupravičeno izključuje iz neomejenega in nediskriminatornega dostopa tretjih strani ter iz odprtih postopkov dodeljevanja zmogljivosti, zato ne izpolnjuje obveznosti iz členov 6, 10 in 11 Pogodbe o ustanovitvi Energetske skupnosti. Zato je Ministrskemu svetu predložil obrazloženo zahtevo.
Glede na dejstva in argumente, navedene v obrazloženi zahtevi, bi bilo treba v Ministrskem svetu v imenu Unije zastopati stališče, naj se sklep o ugotovitvi obstoja kršitve v zadevi ECS-13/17 odobri.
Vendar mora biti ta odobritev pogojena s tem, da se utemeljitev iz obrazložene zahteve spremeni tako, da se odpravi obiter dictum v točki (71) zahteve, ki se nanaša na možno zlorabo prevladujočega položaja. Navedeni obiter dictum ni pomemben za ugotovitev obstoja kršitve v obravnavani zadevi in lahko povzroči pravno negotovost.
(c)Sklep 2019/…/Mc-EnC o neskladnosti Kosova* s Pogodbo o ustanovitvi Energetske skupnosti v zadevi ECS-6/18
Direktiva 2001/80/ES 8 , kakor je bila spremenjena s Sklepom Ministrskega sveta Energetske skupnosti 2013/05/MC-EnC z dne 24. oktobra 2013 in Sklepom Ministrskega sveta Energetske skupnosti 2015/07/MC-EnC z dne 16. oktobra 2015 o spremembi Sklepa 2013/05/MC-EnC, je v skladu s členom 16(iii) Pogodbe del pravnega reda Energetske skupnosti o okolju.
V skladu s členom 16(v) Pogodbe sta poglavje III Priloge V ter člen 72(3) in (4) Direktive 2010/75/EU 9 , kakor je bila spremenjena s Sklepom Ministrskega sveta Energetske skupnosti 2013/06/MC-EnC z dne 24. oktobra 2013, tudi del pravnega reda Skupnosti o okolju.
V skladu s členom 12 Pogodbe mora vsaka pogodbenica „pravni red Skupnosti o okolju izvajati v skladu s časovnim načrtom za izvajanje navedenih ukrepov iz Priloge II“.
Sekretariat meni, da Kosovo* ni izpolnilo svojih obveznosti v zvezi s prenosom določb Direktive 2001/80/ES (za obstoječe naprave) in Direktive 2010/75/EU (za nove naprave) v nacionalno zakonodajo in njihovim izvajanjem. Zaradi te neskladnosti mejne vrednosti emisij v ustreznih dovoljenjih za pet obstoječih velikih kurilnih naprav na Kosovu* (tri v kompleksu „Kosovo A“ in dve v kompleksu „Kosovo B“) presegajo vrednosti, določene v Direktivi 2001/80/ES. Poleg tega Kosovo* načrtuje gradnjo nove termoelektrarne („Kosova e Re“) z neto električno močjo 450 MW. V skladu z veljavno zakonodajo Energetske skupnosti bi ta naprava spadala v kategorijo „novih naprav“ iz Direktive 2010/75/EU, njene mejne vrednosti emisij pa je treba določiti v skladu z mejnimi vrednostmi emisij iz dela 2 Priloge V k navedeni direktivi. Ker ni nacionalne zakonodaje, ki bi vsebovala zahteve iz Direktive 2010/75/EU za nove naprave, mejnih vrednosti emisij za načrtovano novo termoelektrarno ni mogoče določiti tako, da bi bile skladne s pravom Energetske skupnosti.
Veljavni pravni okvir na Kosovu*, tj. zakon in upravno navodilo o celovitem preprečevanju in nadzorovanju onesnaževanja v skladu s Pogodbo, ne zagotavlja skladnosti z več določbami Direktive 2001/80/ES, ker določa nepravilne mejne vrednosti emisij ali druge parametre za nekatera onesnaževala v eni ali več kategorijah naprav, ki spadajo na področje uporabe navedene direktive.
Sekretariat meni, da Kosovo* glede novih naprav ne izpolnjuje svojih obveznosti iz člena 2 Sklepa 2013/06/MC-EnC v povezavi s členom 30(3) in delom 2 Priloge V k Direktivi 2010/75/EU, ker ni sprejelo zakonov in drugih predpisov, potrebnih za uskladitev s poglavjem III in Prilogo V k Direktivi 2010/75/EU, in ni določilo določb za omejitev emisij v zrak iz novih velikih kurilnih naprav ali vsekakor s tem, ker o takih določbah ni obvestilo Sekretariata.
Sekretariat je predhodno ugotovil, da Kosovo* ni izpolnilo svojih obveznosti iz Pogodbe o ustanovitvi Energetske skupnosti ter zlasti členov 12 in 16 Pogodbe, ker v nacionalno zakonodajo ni preneslo določb členov 4(1) in (3) ter dela A prilog III, IV, V, VI in VII Direktive 2001/80/ES kot tudi člena 30(3) in dela 2 Priloge V k Direktivi 2010/75/EU ter navedenih določb ni izvedlo. Zato je Ministrskemu svetu predložil obrazloženo zahtevo.
Glede na dejstva in argumente, navedene v obrazloženi zahtevi, bi bilo treba v Ministrskem svetu v imenu Unije zastopati stališče, naj se sklep o ugotovitvi obstoja kršitve v zadevi ECS-6/18 odobri.
3.1.3.Sklepi na podlagi člena 92(1) Pogodbe:
(a)Sklep o uvedbi in podaljšanju ukrepov za Bosno in Hercegovino na podlagi člena 92(1) Pogodbe o ustanovitvi Energetske skupnosti v zadevah ECS-8/11, ECS-6/16 in ECS-2/13
(i)Podaljšanje ukrepov, uvedenih za Bosno in Hercegovino na podlagi člena 92(1) Pogodbe o ustanovitvi Energetske skupnosti v zadevi ECS-8/11
Ministrski svet je 16. oktobra 2015 sprejel Sklep 2015/10/MC-EnC, s katerim je razglasil, da Bosna in Hercegovina ni izvedla sklepov Ministrskega sveta 2013/04/MC-EnC in 2014/04/MC-EnC v zadevi ECS-8/11 (v zvezi z neskladnostjo Bosne in Hercegovine s tretjim energetskim svežnjem) ter tako ni odpravila hujših in vztrajnih kršitev, ugotovljenih v navedenih sklepih. Ministrski svet je na podlagi člena 92 Pogodbe sprejel naslednje ukrepe:
·Pravica Bosne in Hercegovine do sodelovanja pri glasovanju o ukrepih in postopkovnih aktih, sprejetih na podlagi poglavja VI naslova V Pogodbe, je bila ukinjena.
·Sekretariat je bil pozvan, naj začasno ustavi uporabo svojih pravil o povračilih za predstavnike Bosne in Hercegovine za vse sestanke, ki jih organizira Energetska skupnost.
·Veljavnost ukrepov na podlagi člena 92 je bila omejena na eno leto. Ministrski svet je na naslednjem sestanku v letu 2016 na podlagi poročila Sekretariata preučil učinkovitost navedenih ukrepov in potrebo po njihovi ohranitvi.
Ker Bosna in Hercegovina ni sprejela nobenih ukrepov za odpravo kršitve, ugotovljene v Sklepu 2016/02/MC-EnC, je Sekretariat 12. septembra 2018 Ministrskemu svetu v skladu s členom 92 Pogodbe predložil obrazloženo zahtevo. Ministrski svet je 29. novembra 2018 sprejel Sklep 2018/17/MC-EnC o podaljšanju ukrepov za Bosno in Hercegovino, s katerim je razglasil, da Bosna in Hercegovina ni izvedla sklepov Ministrskega sveta 2013/04/MC-EnC, 2014/04/MC-EnC, 2015/10/MC-EnC in 2016/16/MC-EnC ter tako ni odpravila hujših in vztrajnih kršitev, ugotovljenih v navedenih sklepih. Ministrski svet je na podlagi člena 92 Pogodbe sprejel naslednje ukrepe:
·Trajanje ukrepov na podlagi člena 92 Pogodbe, uvedenih s členom 2(2) Sklepa 2015/10/MC-EnC in členom 3(1) Sklepa 2016/16/MC-EnC, je bilo podaljšano za eno leto, če v šestih mesecih po tem sklepu kršitve iz člena 1 tega sklepa niso bile odpravljene.
·Poleg tega bosta ukinjeni pravica Bosne in Hercegovine do sodelovanja pri glasovanju o ukrepih, sprejetih na podlagi naslova II Pogodbe v zvezi s sprejetjem novega pravnega reda Skupnosti v sektorju zemeljskega plina s strani vseh institucij Energetske skupnosti, ter pravica do sodelovanja pri glasovanju o ukrepih na podlagi člena 91 Pogodbe.
·Ministrski svet bo na sestanku v drugi polovici leta 2019 na podlagi poročila Sekretariata pregledal učinkovitost navedenih ukrepov in potrebo po njihovi ohranitvi.
·Sekretariat je pozvan, naj spremlja skladnost ukrepov, ki jih sprejme Bosna in Hercegovina, s pravnim redom Skupnosti.
Ker Bosna in Hercegovina ni sprejela nobenih ukrepov za odpravo kršitve, ugotovljene v Sklepu 2018/17/MC-EnC, je Sekretariat 8. oktobra 2019 Ministrskemu svetu v skladu s členom 92 Pogodbe predložil obrazloženo zahtevo. Sekretariat je Ministrski svet v obrazloženi zahtevi pozval, naj razglasi, da:
·Bosna in Hercegovina ni izvedla sklepov Ministrskega sveta 2013/04/MC-EnC, 2014/04/MC-EnC, 2015/10/MC-EnC, 2016/16/MC-EnC in 2018/17/MC-EnC ter tako ni odpravila hujših in vztrajnih kršitev, ugotovljenih v navedenih sklepih.
·Trajanje ukrepov na podlagi člena 92 Pogodbe, uvedenih s členom 2(2) Sklepa 2015/10/MC-EnC, členom 3(1) Sklepa 2016/16/MC-EnC in členom 2 Sklepa 2018/17/MC-EnC, se podaljša za eno leto po sprejetju ukrepov na sestanku Ministrskega sveta v drugi polovici leta 2020.
·Poleg tega se ukine pravica Bosne in Hercegovine do sodelovanja pri glasovanju o sklepih na podlagi člena 91 in 92 Pogodbe.
·Ministrski svet bo na sestanku v drugi polovici leta 2020 na podlagi poročila Sekretariata pregledal učinkovitost navedenih ukrepov in potrebo po njihovi ohranitvi.
Glede na vztrajnost in pomembnost ugotovljenih kršitev so predlagani ukrepi primerni in sorazmerni. V imenu Unije naj se v Ministrskem svetu torej zastopa stališče, da se osnutek sklepa odobri.
(ii)Uvedba ukrepov za Bosno in Hercegovino na podlagi člena 92(1) Pogodbe o ustanovitvi Energetske skupnosti v zadevi ECS-2/13
Ministrski svet je 14. oktobra 2016 sprejel Sklep 2016/03/MC-EnC v zadevi ECS-02/13 o ugotovitvi kršitve prava Energetske skupnosti, tako da je razglasil, da Bosna in Hercegovina ni upoštevala člena 3(1) in člena 4(1) Direktive 1999/32/ES v povezavi s členom 16 Pogodbe, ker ni zagotovila, da se težka kurilna olja ne uporabljajo, če njihova vsebnost žvepla presega 1,00 masni odstotek na njenem celotnem ozemlju, in ker ni zagotovila, da se plinska olja ne uporabljajo, če njihova vsebnost žvepla presega 0,1 masni odstotek na njenem celotnem ozemlju.
Ker Bosna in Hercegovina ni sprejela nobenih ukrepov za odpravo kršitve, ugotovljene v Sklepu 2016/03/MC-EnC, je Sekretariat 12. septembra 2018 Ministrskemu svetu v skladu s členom 92 Pogodbe predložil obrazloženo zahtevo, s čimer je odprl zadevo ECS-2/13.
Ministrski svet je s Sklepom 2018/13/MC-EnC z dne 29. novembra 2018 ugotovil, da je prišlo do hujše in vztrajne kršitve prava Energetske skupnosti, tako da je razglasil, da Bosna in Hercegovina ni izvedla Sklepa Ministrskega sveta 2016/03/MC-EnC ter tako ni odpravila kršitev, ugotovljenih v navedenem sklepu, kar pomeni hujšo in vztrajno kršitev v smislu člena 92(1) Pogodbe, vendar je Ministrski svet sprejetje ukrepov na podlagi člena 92 Pogodbe preložil na leto 2019. Hkrati je odločil, da mora Bosna in Hercegovina v sodelovanju s Sekretariatom sprejeti vse ustrezne ukrepe za odpravo kršitev, ugotovljenih v Sklepu Ministrskega sveta 2016/03/MC-EnC, ter Ministrskemu svetu leta 2019 poročati o sprejetih izvedbenih ukrepih. Poleg tega je bil Sekretariat pozvan, naj v letu 2019 zahteva ukrepe na podlagi člena 92 Pogodbe, če Bosna in Hercegovina do 1. julija 2019 ne bo izvedla Sklepa Ministrskega sveta 2016/03/MC-EnC.
Ker Bosna in Hercegovina ni sprejela nobenih ukrepov za odpravo kršitve, ugotovljene v Sklepu 2018/13/MC-EnC, in ker je zaradi neskladnosti nacionalne zakonodaje z Direktivo 1999/32/ES še vedno kršila pravni red Energetske skupnosti, je Sekretariat Ministrskemu svetu 8. oktobra 2019 predložil zahtevo za ukrepe na podlagi člena 92 Pogodbe. Sekretariat je Ministrski svet v obrazloženi zahtevi pozval, naj razglasi, da:
·Bosna in Hercegovina ni izvedla sklepov Ministrskega sveta 2013/04/MC-EnC, 2014/04/MC-EnC, 2015/10/MC-EnC, 2016/16/MC-EnC in 2018/17/MC-EnC ter tako ni odpravila hujših in vztrajnih kršitev, ugotovljenih v navedenih sklepih.
·Trajanje ukrepov na podlagi člena 92 Pogodbe, uvedenih s členom 2(2) Sklepa 2015/10/MC-EnC, členom 3(1) Sklepa 2016/16/MC-EnC in členom 2 Sklepa 2018/17/MC-EnC, se podaljša za eno leto po sprejetju ukrepov na sestanku Ministrskega sveta v drugi polovici leta 2020.
·Poleg tega se ukine pravica Bosne in Hercegovine do sodelovanja pri glasovanju o sklepih na podlagi člena 91 in 92 Pogodbe.
·Ministrski svet bo na sestanku v drugi polovici leta 2020 na podlagi poročila Sekretariata pregledal učinkovitost navedenih ukrepov in potrebo po njihovi ohranitvi.
V imenu Unije naj se v Ministrskem svetu torej zastopa stališče, da se osnutek sklepa odobri.
(iii)Uvedba ukrepov za Bosno in Hercegovino na podlagi člena 92(1) Pogodbe o ustanovitvi Energetske skupnosti v zadevi ECS-6/16
Ministrski svet je 14. oktobra 2016 sprejel Sklep 2016/07/MC-EnC v zadevi ECS-06/16 o ugotovitvi kršitve prava Energetske skupnosti, tako da je razglasil, da Bosna in Hercegovina ni izpolnila členov 6 in 89 Pogodbe ter člena 3(1) in (2) Sklepa Ministrskega sveta 2011/02/MC-EnC, ker do 1. januarja 2015 ni sprejela in začela uporabljati zakonov in drugih predpisov, potrebnih za uskladitev z Direktivo 2009/72/ES, Direktivo 2009/73/ES, Uredbo (ES) št. 714/2009 in Uredbo (ES) št. 715/2009, v skladu s členom 3(1) Sklepa Ministrskega sveta 2011/02/MC-EnC ter o teh ukrepih ni takoj uradno obvestila Sekretariata.
Ker Bosna in Hercegovina ni sprejela nobenih ukrepov za odpravo kršitve, ugotovljene v Sklepu 2016/07/MC-EnC, je Sekretariat 12. septembra 2018 Ministrskemu svetu v skladu s členom 92 Pogodbe predložil obrazloženo zahtevo, s čimer je odprl zadevo ECS-6/16.
Ministrski svet je s Sklepom 2018/16/MC-EnC z dne 29. novembra 2018 ugotovil, da je prišlo do hujše in vztrajne kršitve prava Energetske skupnosti, tako da je razglasil, da Bosna in Hercegovina ni izvedla Sklepa Ministrskega sveta 2016/07/MC-EnC ter tako ni odpravila kršitev, ugotovljenih v navedenem sklepu, kar pomeni hujšo in vztrajno kršitev v smislu člena 92(1) Pogodbe, vendar je Ministrski svet sprejetje ukrepov na podlagi člena 92 Pogodbe preložil na leto 2019. Hkrati je odločil, da mora Bosna in Hercegovina v sodelovanju s Sekretariatom sprejeti vse ustrezne ukrepe za odpravo kršitev, ugotovljenih v Sklepu Ministrskega sveta 2016/07/MC-EnC, ter Ministrskemu svetu leta 2019 poročati o sprejetih izvedbenih ukrepih. Poleg tega je bil Sekretariat pozvan, naj v letu 2019 zahteva ukrepe na podlagi člena 92 Pogodbe, če Bosna in Hercegovina do 1. julija 2019 ne bo izvedla Sklepa Ministrskega sveta 2016/07/MC-EnC.
Ker Bosna in Hercegovina ni sprejela nobenih ukrepov za odpravo kršitve, ugotovljene v Sklepu 2018/16/MC-EnC, in ker je zaradi neskladnosti z navedenimi obveznostmi še vedno kršila pravni red Energetske skupnosti, je Sekretariat Ministrskemu svetu 8. oktobra 2019 predložil zahtevo za ukrepe na podlagi člena 92 Pogodbe. Sekretariat je Ministrski svet v obrazloženi zahtevi pozval, naj razglasi, da:
·Bosna in Hercegovina ni izvedla sklepov Ministrskega sveta 2013/04/MC-EnC, 2014/04/MC-EnC, 2015/10/MC-EnC, 2016/16/MC-EnC in 2018/17/MC-EnC ter tako ni odpravila hujših in vztrajnih kršitev, ugotovljenih v navedenih sklepih.
·Trajanje ukrepov na podlagi člena 92 Pogodbe, uvedenih s členom 2(2) Sklepa 2015/10/MC-EnC, členom 3(1) Sklepa 2016/16/MC-EnC in členom 2 Sklepa 2018/17/MC-EnC, se podaljša za eno leto po sprejetju ukrepov na sestanku Ministrskega sveta v drugi polovici leta 2020.
·Poleg tega se ukine pravica Bosne in Hercegovine do sodelovanja pri glasovanju o sklepih na podlagi člena 91 in 92 Pogodbe.
·Ministrski svet bo na sestanku v drugi polovici leta 2020 na podlagi poročila Sekretariata pregledal učinkovitost navedenih ukrepov in potrebo po njihovi ohranitvi.
V imenu Unije naj se v Ministrskem svetu torej zastopa stališče, da se osnutek sklepa odobri.
(b)Sklep o uvedbi in podaljšanju ukrepov za Republiko Srbijo na podlagi člena 92(1) Pogodbe o ustanovitvi Energetske skupnosti v zadevah ECS-3/08 in ECS-9/13
(a)Uvedba ukrepov za Republiko Srbijo na podlagi člena 92(1) Pogodbe o ustanovitvi Energetske skupnosti v zadevi ECS-3/08
Ministrski svet je 14. oktobra 2016 sprejel Sklep 2016/02/MC-EnC v zadevi ECS-03/08 o ugotovitvi kršitve prava Energetske skupnosti, tako da je razglasil, da Republika Srbija ni izpolnila člena 6 Uredbe (ES) št. 1228/2003, ker ni uporabila prihodkov, ki izhajajo iz dodelitve zmogljivosti za medsebojno povezovanje na povezovalnih daljnovodih z Albanijo, Republiko Severno Makedonijo in Črno goro za enega ali več namenov iz člena 6(6) navedene uredbe.
Republika Srbija je morala do decembra 2016 sprejeti vse ustrezne ukrepe za odpravo ugotovljenih kršitev in zagotoviti skladnost s pravom Energetske skupnosti ter redno poročati Sekretariatu in Stalni skupini na visoki ravni.
Ker Republika Srbija ni sprejela nobenih ukrepov za odpravo kršitve, ugotovljene v Sklepu 2016/02/MC-EnC, je Sekretariat 12. septembra 2018 Ministrskemu svetu v skladu s členom 92 Pogodbe predložil obrazloženo zahtevo, s čimer je odprl zadevo ECS-3/08 S.
Ministrski svet je s Sklepom 2018/12/MC-EnC z dne 29. novembra 2018 ugotovil, da je prišlo do hujše in vztrajne kršitve prava Energetske skupnosti, tako da je razglasil, da bo neizpolnjevanje Sklepa Ministrskega sveta 2016/02/MC-EnC s strani Republike Srbije veljalo za hujšo in vztrajno kršitev v smislu člena 29(1) Pogodbe, če Srbija ne odpravi kršitev, ugotovljenih v navedenem sklepu, v šestih mesecih po navedenem sklepu, vendar je Ministrski svet sprejetje ukrepov na podlagi člena 92 Pogodbe preložil na leto 2019. Hkrati je odločil, da mora Republika Srbija v sodelovanju s Sekretariatom sprejeti vse ustrezne ukrepe za odpravo kršitev, ugotovljenih v Sklepu Ministrskega sveta 2016/02/MC-EnC, ter Ministrskemu svetu leta 2019 poročati o sprejetih izvedbenih ukrepih. Poleg tega je bil Sekretariat pozvan, naj v letu 2019 zahteva ukrepe na podlagi člena 92 Pogodbe, če Republika Srbija do 1. julija 2019 ne bo izvedla Sklepa Ministrskega sveta 2016/02/MC-EnC.
Republika Srbija kršitev, ugotovljenih v Sklepu Ministrskega sveta 2016/02/MC-EnC, ni odpravila v šestih mesecih po Sklepu 2018/12/MC-EnC.
Ker Republika Srbija ni sprejela nobenih ukrepov za odpravo kršitve, ugotovljene v Sklepu 2018/12/MC-EnC, in ker je zaradi neizpolnjevanja svoje obveznosti glede uporabe prihodkov, ki izhajajo iz dodelitve zmogljivosti za medsebojno povezovanje na povezovalnih daljnovodih z Albanijo, Republiko Severno Makedonijo in Črno goro za enega ali več namenov iz člena 6(6) Uredbe (ES) št. 1228/2003, še vedno kršila pravni red Energetske skupnosti, je Sekretariat Ministrskemu svetu 8. oktobra 2019 predložil zahtevek za ukrepe na podlagi člena 92 Pogodbe. Sekretariat je Ministrski svet v obrazloženi zahtevi pozval, naj razglasi, da:
·Republika Srbija še naprej huje in vztrajno krši svoje obveznosti v smislu člena 92(1) Pogodbe, kot je ugotovil Ministrski svet, ker ni izvedla sklepov Ministrskega sveta:
–2016/02/MC-EnC z dne 14. oktobra 2016 v zadevi ECS-3/08 in 2018/12/MC-EnC z dne 29. novembra 2018 v zadevi ECS-3/08 S,
–2014/03/MC-EnC z dne 23. septembra 2014 v zadevi ECS-9/13 in 2016/17/MC-EnC z dne 14. oktobra 2016 v zadevi ECS-9/13 S
ter ni odpravila kršitev, ugotovljenih v navedenih sklepih.
·Pravica Republike Srbije do sodelovanja pri glasovanju o ukrepih in postopkovnih aktih, sprejetih na podlagi poglavja VI naslova V Pogodbe, ter pravica do sodelovanja pri glasovanju o sklepih na podlagi člena 91 Pogodbe se ukineta.
·Sekretariat je pozvan, naj začasno ustavi uporabo svojih pravil o povračilih za predstavnike Republike Srbije za vse sestanke, ki jih organizira Energetska skupnost.
·Evropska unija je v skladu s členom 6 Pogodbe pozvana, naj sprejme ustrezne ukrepe za začasno ustavitev finančne podpore, odobrene Srbiji za sektorje, zajete v Pogodbi.
·Učinek ukrepov, sprejetih s tem sklepom, je omejen na eno leto po njihovem sprejetju na sestanku Ministrskega sveta v drugi polovici leta 2019. Ministrski svet bo na naslednjem sestanku leta 2020 na podlagi poročila Sekretariata pregledal učinkovitost navedenih ukrepov in potrebo po njihovi ohranitvi.
·Republika Srbija v sodelovanju s Sekretariatom sprejme vse ustrezne ukrepe za odpravo kršitev, ugotovljenih v sklepih Ministrskega sveta 2016/02/MC-EnC in 2018/12/MC-EnC v zadevah ECS-3/08 in ECS-3/08 S ter 2014/03/MC-EnC in 2016/17/MC-EnC v zadevah ECS-9/13 in ECS-9/13 S, ter Ministrskemu svetu leta 2020 poroča o sprejetih izvedbenih ukrepih.
·Sekretariat je pozvan, naj spremlja skladnost ukrepov, ki jih sprejme Republika Srbija, s pravnim redom Skupnosti.
V imenu Unije naj se v Ministrskem svetu torej zastopa stališče, da se osnutek sklepa odobri.
(ii)Podaljšanje ukrepov, uvedenih za Republiko Srbijo na podlagi člena 92(1) Pogodbe o ustanovitvi Energetske skupnosti v zadevi ECS-9/13
Ministrski svet se je 29. novembra 2018 dogovoril, da za šest mesecev podaljša rok, do katerega naj bi Republika Srbija odpravila kršitve, ugotovljene v sklepih Ministrskega sveta 2014/03/MC-EnC in 2016/17/MC-EnC v zadevi ECS-9/13 (v zvezi z neskladnostjo Republike Srbije z ločevanjem dejavnosti pri operaterjih prenosnih sistemov zemeljskega plina), ter tako odpravila hujše in vztrajne kršitve, ugotovljene v navedenih sklepih.
Ker Republika Srbija ni sprejela ukrepov za odpravo kršitev, ugotovljenih v sklepih 2014/03/MC-EnC in 2016/17/MC-EnC, je Sekretariat 8. oktobra 2019 Ministrskemu svetu v skladu s členom 92 Pogodbe predložil obrazloženo zahtevo. Sekretariat je Ministrski svet v obrazloženi zahtevi pozval, naj razglasi, da:
·Pravica Republike Srbije do sodelovanja pri glasovanju o ukrepih in postopkovnih aktih, sprejetih na podlagi poglavja VI naslova V Pogodbe, ter pravica do sodelovanja pri glasovanju o sklepih na podlagi člena 91 Pogodbe se ukineta.
·Sekretariat je pozvan, naj začasno ustavi uporabo svojih pravil o povračilih za predstavnike Republike Srbije za vse sestanke, ki jih organizira Energetska skupnost.
·Evropska unija je v skladu s členom 6 Pogodbe pozvana, naj sprejme ustrezne ukrepe za začasno ustavitev finančne podpore, odobrene Srbiji za sektorje, zajete v Pogodbi.
·Učinek ukrepov, sprejetih s tem sklepom, je omejen na eno leto po njegovem sprejetju.
Glede na vztrajnost in pomembnost ugotovljenih kršitev so predlagani ukrepi primerni in sorazmerni. V imenu Unije naj se v Ministrskem svetu torej zastopa stališče, da se osnutek sklepa odobri.
3.2.Predvideni akti Stalne skupine na visoki ravni
Za zgoraj navedeno točko (oddelek 2.3) je potreben sklep Stalne skupine na visoki ravni, v kateri bo stališče Evropske unije izražal predstavnik Evropske komisije.
Energetska skupnost je leta 2011 sprejela tretji energetski sveženj, uveden pa je bil tudi poenostavljen postopek za sprejetje omrežnih kodeksov in smernic EU 10 .
Omrežni kodeksi in smernice so sklop tehničnih pravil, namenjenih harmonizaciji in izboljšanju upravljanja čezmejnih pretokov energije. Energetska skupnost je že sprejela več omrežnih kodeksov in smernic EU, vključno s smernicami o postopkih upravljanja prezasedenosti v prenosnih sistemih plina 11 , omrežnim kodeksom s pravili o medobratovalnosti in izmenjavi podatkov 12 , omrežnim kodeksom za priključitev proizvajalcev električne energije na omrežje 13 , omrežnim kodeksom za priključitev odjemalcev električne energije 14 ter omrežnim kodeksom za priključitev visokonapetostnih sistemov prenosa z enosmernim tokom in modulov v proizvodnem polju, priključenih na enosmerni tok, na omrežje 15 .
Leta 2018 je Stalna skupina na visoki ravni sprejela omrežni kodeks za mehanizme za dodeljevanje zmogljivosti v prenosnih sistemih plina 16 in omrežni kodeks o usklajenih tarifnih strukturah za plin 17 .
Ta sklep Stalne skupine na visoki ravni zajema kodekse omrežja iz Uredbe (EU) št. 312/2014 18 .
Cilj Uredbe Komisije (EU) št. 312/2014 o vzpostavitvi kodeksa omrežja za izravnavo odstopanj za plin v prenosnih omrežjih je določiti pravila glede izravnave odstopanj za plin, vključno z omrežjem povezanimi pravili glede postopkov napovedi, obračunavanja odstopanj, postopkov poravnave, povezanih s stroški dnevnega odstopanja, in operativne izravnave med omrežji operaterjev prenosnih sistemov.
Aprila 2019 se je ad hoc delovna skupina Energetske skupnosti, ki je ocenila možnost uvedbe omrežnega kodeksa o izravnavi odstopanj za plin, dogovorila o prilagojeni različici omrežnega kodeksa o „izravnavi odstopanj za plin v prenosnih omrežjih“.
Na podlagi tega bi moralo biti stališče, ki se v imenu Evropske unije zastopa v Stalni skupini na visoki ravni, naj se odobri osnutek sklepa Stalne skupine na visoki ravni o izvajanju Uredbe (EU) št. 312/2014 v Energetski skupnosti.
4.Pravna podlaga
4.1.Postopkovna pravna podlaga
4.1.1.Načela
Člen 218(9) PDEU ureja sklepe o določitvi „stališč, ki naj se v imenu Unije zastopajo v organu, ustanovljenem s sporazumom, kadar ta organ sprejema akte s pravnim učinkom, razen aktov o spremembah ali dopolnitvah institucionalnega okvira sporazuma“.
Pojem „akti s pravnim učinkom“ vključuje tudi akte, ki imajo pravni učinek zaradi pravil mednarodnega prava, ki veljajo za zadevni organ. Vključuje tudi instrumente, ki nimajo zavezujočega učinka v mednarodnem pravu, a lahko „odločilno vpliva[jo] na vsebino ureditve, ki jo [sprejme] zakonodajalec Unije“ 19 .
4.1.2.Uporaba v obravnavanem primeru
Ministrski svet in Stalna skupina na visoki ravni sta organa, ustanovljena s sporazumom, in sicer Pogodbo o ustanovitvi Energetske skupnosti.
Akti, ki jih sprejemata Ministrski svet in Stalna skupina na visoki ravni, so akti s pravnim učinkom. Predvideni akt bo zavezujoč v mednarodnem pravu v skladu s členom 76 Pogodbe o ustanovitvi Energetske skupnosti, v skladu s katerim je sklep pravno zavezujoč za naslovnike sklepa.
Predvideni akt ne dopolnjuje ali spreminja institucionalnega okvira Sporazuma.
Postopkovna pravna podlaga za predlagani sklep je zato člen 218(9) PDEU.
4.2.Materialna pravna podlaga
4.2.1.Načela
Materialna pravna podlaga za sklep po členu 218(9) PDEU je odvisna predvsem od cilja in vsebine predvidenega akta, glede katerega naj bi se v imenu Unije zastopalo stališče. Če ima predvideni akt dva cilja ali elementa in je eden od teh ciljev ali elementov glavni, drugi pa postranski, mora sklep po členu 218(9) PDEU temeljiti na samo eni materialni pravni podlagi, in sicer na tisti, ki se zahteva za glavni ali prevladujoči cilj ali element.
4.2.2.Uporaba v obravnavanem primeru
Glavni cilj in vsebina predvidenega akta se nanašata na energijo.
Materialna pravna podlaga za predlagani sklep je torej člen 194 PDEU.
4.3.Zaključek
Pravna podlaga za predlagani sklep bi moral biti člen 194 PDEU v povezavi s členom 218(9) PDEU.
2019/0269 (NLE)
Predlog
SKLEP SVETA
o stališču, ki se v imenu Evropske unije zastopa v Ministrskem svetu Energetske skupnosti in Stalni skupini Energetske skupnosti na visoki ravni (Kišinjev, 12. in 13. december 2019)
SVET EVROPSKE UNIJE JE –
ob upoštevanju Pogodbe o delovanju Evropske unije in zlasti člena 194 v povezavi s členom 218(9) Pogodbe,
ob upoštevanju predloga Evropske komisije,
ob upoštevanju naslednjega:
(1)Unija je s Sklepom Sveta 2006/500/ES z dne 29. maja 2006 20 sklenila Pogodbo o ustanovitvi Energetske skupnosti (v nadaljnjem besedilu: Pogodba), ki je začela veljati 1. julija 2006.
(2)V skladu s členoma 47 in 76 Pogodbe lahko Ministrski svet sprejema ukrepe v obliki sklepov ali priporočil.
(3)Ministrski svet bo na 17. sestanku 13. decembra 2019 sprejel več aktov, navedenih v Prilogi 1 k temu sklepu.
(4)Stalna skupina na visoki ravni bo na 55. sestanku 12. decembra 2019 sprejela akt, naveden v Prilogi 2 k temu sklepu.
(5)Primerno je, da se določi stališče, ki se v imenu Unije zastopa v Ministrskem svetu in Stalni skupini na visoki ravni, saj bodo imeli predvideni akti za Unijo pravni učinek.
(6)Namen predvidenih aktov je olajšati doseganje ciljev Pogodbe in delovanje Sekretariata Energetske skupnosti na Dunaju, ki med drugim Ministrskemu svetu zagotavlja upravno podporo –
SPREJEL NASLEDNJI SKLEP:
Člen 1
Stališče, ki se v imenu Unije zastopa na 17. sestanku Ministrskega sveta, ki bo potekal 13. decembra 2019 v Kišinjevu, glede vprašanj, ki spadajo na področje uporabe člena 218(9) PDEU, je navedeno v Prilogi 1 k temu sklepu.
Člen 2
Stališče, ki se v imenu Unije zastopa na 55. sestanku Stalne skupine na visoki ravni, ki bo potekal 12. decembra 2019 v Kišinjevu, glede vprašanj, ki spadajo na področje uporabe člena 218(9) PDEU, je navedeno v Prilogi 2 k temu sklepu.
Člen 3
Ta sklep je naslovljen na Komisijo.
V Bruslju,
Za Svet
Predsednik
