Mnenje Evropskega odbora regij – Cilji trajnostnega razvoja: podlaga za dolgoročno strategijo EU za trajnostno Evropo do leta 2030

(2019/C 404/04)

Poročevalec	:	Arnoldas ABRAMAVIČIUS (LT/EPP), član okrožnega sveta, Zarasai
Referenčni dokument	:	Sporočilo Komisije – Dokument za razpravo – Za trajnostno Evropo do leta 2030 (COM(2019) 22 final)

POLITIČNA PRIPOROČILA

EVROPSKI ODBOR REGIJ

1.

pozdravlja dokument EU za razpravo Za trajnostno Evropo do leta 2030 ter poziva Evropsko komisijo in Evropski svet, naj priznata izvajanje agende za trajnostni razvoj do leta 2030 in njenih 17 ciljev trajnostnega razvoja kot prednostno nalogo svoje politične agende ter kot splošni cilj naslednjega strateškega načrta EU za obdobje 2019–2024 in po njem. Poleg tega od nove Evropske komisije pričakuje, da bo v skladu s sklepi Evropskega sveta z dne 18. oktobra 2018 pripravila strategijo trajnostnega razvoja za EU in načrt za njeno izvajanje ter tako utrla pot ustreznim ukrepom;

2.

se strinja s celovito opredelitvijo ciljev trajnostnega razvoja kot okvira za politično ukrepanje za reševanje številnih izzivov – gospodarskih, socialnih, okoljskih, upravljavskih in zunanjih – in vztraja, da je treba pri vseh akterjih zagotoviti enotno razumevanje trajnostnega razvoja in njegovih cilje, da bi jih lahko v celoti izvajali za blaginjo ljudi in prihodnjih generacij. Prvi cilj je zmanjšanje revščine in neenakosti – zagotoviti, da ne bo nihče zapostavljen, vzpostaviti miroljuben svet ter ustvariti in deliti blaginjo, ob upoštevanju omejitev našega planeta;

3.

vztraja, da je 17 ciljev trajnostnega razvoja univerzalnih in nedeljivih ter da je politična skladnost ukrepov za njihovo izvajanje temeljni element napredka;

Od razmisleka do ukrepanja

4.

meni, da se od treh scenarijev, ki jih je predlagala Evropska komisija za spodbuditev razprave o naslednjih korakih EU za izvajanje agende do leta 2030, le prvi scenarij nanaša tako na notranje kot na zunanje delovanje EU in zajema vsa področja politike;

5.

meni, da je glede na zapletenost ciljev trajnostnega razvoja ter rezultate raziskave o lokalnem in regionalnem ukrepanju v zvezi z njimi (1), ki sta jo izvedla OR in OECD, nujna krovna strategija EU, s katero se bo usklajevalo njihovo izvajanje na vseh ravneh upravljanja na podlagi časovno opredeljenih ciljev in konkretnih rezultatov za leto 2030 skupaj z mehanizmi za spremljanje in pregled, pri čemer podpira prvi scenarij;

6.

poudarja, da bi bilo treba ciljne vrednosti v zvezi z izvajanjem ciljev trajnostnega razvoja in povezane strategije politike določiti na podlagi mešanega pristopa „od spodaj navzgor“ in „od zgoraj navzdol“, in sicer v sodelovanju z vsemi ravnmi upravljanja in ustreznimi deležniki ter z oblikovanjem sklopa ciljev na ravni posameznih držav in regionalno diferenciranih ciljev. Ta strategija za trajnostno Evropo do leta 2030 bi morala naslediti sedanjo strategijo Evropa 2020;

7.

vztraja, da bi morale institucije in države članice EU nemudoma pospešiti svoje ukrepe v zvezi s cilji trajnostnega razvoja ter cilje trajnostnega razvoja vključiti v vse politike, kot je predvideno v drugem scenariju;

8.

poudarja, da je potrebno zunanje delovanje, kot je opredeljeno v tretjem scenariju, pri čemer pa osredotočenost le na zunanje delovanje ne bi zgolj škodila verodostojnosti EU na mednarodni ravni, temveč bi tudi onemogočala uvid, da EU in njene države članice še zdaleč niso dosegle vseh ciljev trajnostnega razvoja, ter preprečevala napredek glede izpolnjevanja teh ciljev v EU;

9.

poudarja, da je za izvajanje ciljev trajnostnega razvoja potrebna večja ambicioznost na vseh ravneh: evropski, nacionalni, regionalni in lokalni ravni;

Sodelovanje regij in mest

10.

poudarja, da se morajo za izpolnitev cilja, da ne bo nihče zapostavljen, vse ravni upravljanja medsebojno povezovati ter oblikovati vzajemno podpirajoče se in skladne (teritorialne) politike. Poziva k vzpostavitvi mehanizma za pregled napredka in opredelitev ključnih izzivov pri izvajanju ciljev trajnostnega razvoja na terenu ter za zagotovitev učinkovite uporabe virov;

11.

opozarja, da je za izpolnitev 65 % 169 konkretnih ciljev, ki so podlaga 17 ciljev trajnostnega razvoja, potrebno trdno sodelovanje regij in mest pri izvajanju in spremljanju ciljev trajnostnega razvoja (2). Regije in mesta krajevno umestijo cilje trajnostnega razvoja na lokalni in regionalni ravni, in sicer ne kot zgolj izvajalci, temveč kot oblikovalci politike, ki so najbliže državljanom, podjetjem in lokalnim skupnostim. Iz rezultatov raziskave OR in OECD je poleg tega razvidna mobilizacija mest in regij, pri čemer je bilo 59 % anketirancev v postopku izvajanja ciljev trajnostnega razvoja. Številne evropske regije in mesta so pionirji (3) v tem procesu krajevne umestitve ciljev trajnostnega razvoja in kažejo, da so regije in mesta ključni za njihovo učinkovito in hitro izvajanje;

12.

poudarja vlogo obetavnih predhodnih pobud, kot sta pobuda OECD Mesta in regije za cilje trajnostnega razvoja in platforma ZN za doseganje ciljev trajnostnega razvoja, ki združuje voditelje 25 + 5 mest, pri zagotavljanju pomoči regijam in mestom, ki so se prostovoljno vključili proces krajevne umestitve ciljev trajnostnega razvoja, da to naredijo že pet let pred 2030, ki je ciljno leto druge pobude;

13.

na podlagi svoje študije o teritorialnem pristopu k ciljem trajnostnega razvoja (4) poudarja, da je treba vzpostaviti pristojnosti in zmogljivosti regij in mest za krajevno umestitev ciljev trajnostnega razvoja, spodbujati prepoznavnost sedanjih pobud ter regije in mesta spodbuditi k uporabi podporne službe EU za strukturne reforme (5), katere cilje bi bilo treba uskladiti s cilji trajnostnega razvoja;

14.

se zavezuje, da bo s spodbujanjem partnerstev z mednarodnimi (6) in evropskimi združenji (7) podpiral proces krajevne umestitve ali teritorializacije ciljev trajnostnega razvoja ter preprečeval podvajanje dela;

15.

poudarja, da imata Evropska komisija in Odbor regij skupaj z drugimi evropskimi organizacijami ključno vlogo pri spodbujanju medsebojnih strokovnih pregledov, izmenjav, sodelovanja in vzajemnega učenja med regijami in mesti po vsej EU;

16.

poziva k celovitemu priznanju vloge regij pri krajevni umestitvi ciljev trajnostnega razvoja v EU. Lokalne in regionalne oblasti imajo pomembno vlogo pri razvoju vrednot in družbenih odnosov, zato jih je brez dvoma treba vključiti v prizadevanja za trajnostni razvoj EU kot celote;

17.

poudarja, da je EU zelo raznolika v smislu razvoja, demografije, proizvodne strukture in stopenj industrializacije, zato je potreben prožen in krajevni pristop do manj razvitih, oddaljenih ali otoških regij ter regij v energetskem prehodu;

18.

podpira vzpostavitev izkustvene skupnosti evropskih regij v zvezi s cilji trajnostnega razvoja, ki jo vodi mreža nrg4SD;

19.

poudarja ekonomske, socialne in teritorialne razlike na svetovni ravni, pa tudi v državah članicah EU in med njimi. Čeprav cilji trajnostnega razvoja zajemajo izziv urbanizacije v okviru cilja trajnostnega razvoja 11, je potreben uravnotežen regionalni razvoj v EU, da ne bo nihče niti nobeno ozemlje zapostavljeno;

20.

opozarja na pomen učinkovite uporabe sinergij ter vključevanja lokalnih, regionalnih in nacionalnih sredstev ter sredstev EU, tako javnih kot zasebnih, ter sodelovanja med javnim in zasebnim sektorjem pri strateškem razvoju in naložbah s ciljem uresničitve ciljev trajnostnega razvoja do leta 2030;

21.

poudarja, da je Kohezijski sklad glavni naložbeni instrument EU za regije in mesta za izvajanje ciljev trajnostnega razvoja ter zagotavljanje gospodarskega, socialnega in teritorialnega razvoja regij in mest; zato poziva, naj bodo tudi prihodnja kohezijska sredstva EU za obdobje 2021–2027 dostopna vsem regijam in naj se z njimi spodbuja sodelovanje vseh državljanov na podlagi pravno zavezujočega Evropskega kodeksa dobre prakse za partnerstvo. Cilji prihodnje kohezijske politike EU bi morali biti bolje usklajeni s cilji trajnostnega razvoja, s čimer bi izboljšali izvajanje in skladnost ukrepov;

22.

poudarja, da medtem ko cilji trajnostnega razvoja vključujejo cilj glede mest, tj. cilj trajnostnega razvoja 11, pa med njimi ni posebnega cilja glede regij, pri čemer je regionalni razvoj omenjen le posredno v okviru razdelka o rabi zemljišč. Tesno usklajevanje kohezijske politike s cilji trajnostnega razvoja zato pomeni, da se pri načrtovanju novega obdobja financiranja kohezijske politike obravnavajo vsi cilji trajnostnega razvoja, relevantni za regije, in ne le cilj trajnostnega razvoja 11;

23.

opozarja na model evropske agende za mesta za spodbujanje dialoga med vsemi ravnmi upravljanja o trajnostnem razvoju mest. Ta postopek bi lahko navdihnil obliko vodenja prihodnje strateške agende EU za obdobje 2019–2024, da se bo lahko EU učinkoviteje spoprijemala z izzivi pri doseganju ciljev trajnostnega razvoja;

24.

poudarja potencial predloga OR (8), da bi morala prihodnja kohezijska politika po letu 2020 podpirati regije in mesta pri krajevni umestitvi ciljev trajnostnega razvoja ter usklajevanju izvajanja strategij za trajnostni razvoj mest z lokalnimi razmerami;

25.

opozarja na pomen instrumentov financiranja EU za kmetijstvo, raziskave in inovacije ter Evropskega sklada za strateške naložbe (EFSI) in na sinergije pri njihovi uporabi skupaj s kohezijskimi sredstvi, potrebne za popolno uresničitev ciljev trajnostnega razvoja;

Vključevanje vseh deležnikov

26.

poudarja, da bi morale zaradi preobrazbene vloge ciljev trajnostnega razvoja odgovornost zanje prevzeti vse ravni družbe in gospodarstva; poudarja pomen zasebnega sektorja in gospodarstva pri izvajanju in doseganju ciljev trajnostnega razvoja do leta 2030;

27.

opozarja, da so ljudje v središču ciljev trajnostnega razvoja ter da so partnerstvo, sodelovanje in opolnomočenje temeljne vrednote trajnostnega razvoja. Potrebno je sodelovanje državljanov vseh starosti, civilne družbe v vsej njeni raznolikosti, akademskega sveta, javnih organov in zasebnega sektorja v večdeležniškem dialogu, da bi opredelili in oblikovali rešitve za izpolnitev ciljev trajnostnega razvoja ob iskanju ravnovesja pri neizogibnih kompromisih;

28.

poudarja ključno vlogo pobud od spodaj navzgor, ugodnih razmer in podjetniškega duha v mestih in regijah pri uresničevanju ciljev trajnostnega razvoja ter pametne, trajnostne in vključujoče rasti;

29.

spodbuja večstranske ukrepe za obveščanje o prednostih trajnostnega razvoja, da bi oblikovali ustrezne in dolgoročne družbene pristope v vsaki starostni skupini;

Upravljanje EU za cilje trajnostnega razvoja

30.

poziva novo Evropsko komisijo, naj v okviru prvega scenarija prevzame vodilno vlogo pri vzpostavitvi večdeležniškega in medsektorskega upravljanja na več ravneh, ki omogoča vključevanje vseh razsežnosti ciljev trajnostnega razvoja v vse politike EU, hkrati pa zagotavlja skladnost politik med različnimi sektorji, in naj v vse faze oblikovanja politik vključi vse ravni upravljanja in deležnike, vključno z državljani;

31.

poudarja ključni pomen učenja, saj je politično vodstvo izjemno pomembno, in ugotavlja, da bi bilo treba politike in uprave usposabljati o ciljih trajnostnega razvoja ter zagotoviti njihovo sodelovanje pri izpolnjevanju teh ciljev, pa tudi, da bi morale vse institucije EU cilje trajnostnega razvoja vključiti v svoje upravljanje;

32.

priporoča, naj naslednji predsednik Evropske komisije imenuje posebno skupino, ki bo del njegovega urada ter bo sodelovala z vsemi komisarji in pregledovala vse predloge politike z vidika ciljev trajnostnega razvoja. Opozarjati bi morala na morebitna navzkrižja in potrebne kompromise, pri čemer bi bila odgovorna za vključevanje ciljev trajnostnega razvoja v vse politike EU. To bo pomenilo tesno usklajevanje med generalnimi direktorati;

33.

poziva predsednika naslednje Evropske komisije, naj Evropskemu parlamentu vsako leto poroča o izvajanju ciljev trajnostnega razvoja med svojim govorom o stanju v Uniji in naj o njih poroča tudi Svetu za splošne zadeve;

34.

poziva Svet, naj spodbuja izvajanje ciljev trajnostnega razvoja in vzajemno učenje na nacionalni ravni prek razprave o prostovoljnih nacionalnih ocenah v Svetu za splošne zadeve pred predvidenimi predstavitvami med političnimi forumi ZN na visoki ravni;

35.

poziva Evropski parlament kot sozakonodajalca, naj cilje trajnostnega razvoja vključi v vse ustrezne dokumente o politiki in poskrbi, da pri obravnavanju izvajanja ciljev trajnostnega razvoja sodelujejo vsi odbori; poziva, naj se v njegovih različnih odborih imenujejo stalni poročevalci za cilje trajnostnega razvoja;

36.

se zavezuje, da bo celostno in usklajeno obravnaval cilje trajnostnega razvoja ter jih vključeval v vse svoje komisije in mnenja;

37.

predlaga sodelovanje s Komisijo in drugimi partnerji pri spremljanju izvajanja ciljev trajnostnega razvoja na lokalni in regionalni ravni; pozdravlja dejavnosti večdeležniške platforme o ciljih trajnostnega razvoja, ki jo je Evropska komisija organizirala na podlagi odprtega in participativnega upravljanja; močno podpira njeno nadaljnje delovanje za vključitev regij, mest, civilne družbe, akademskih krogov in podjetij v vključujoč dialog o trajnostnosti ter prevzemanje odgovornosti za cilje trajnostnega razvoja;

38.

pozdravlja, da je Evropska komisija priporočila platforme vključila v dokument za razpravo;

39.

predvideva, da bo platforma postala stalni svetovalni organ, s katerim se bodo o krovni strategiji za trajnostno Evropo do leta 2030 posvetovali vsi nosilci odločanja EU – Evropska komisija, Svet in Evropski parlament – ter ki bo nove evropske komisarje in poslance Evropskega parlamenta seznanjal s cilji trajnostnega razvoja;

40.

poziva k rednemu sodelovanju evropskih, nacionalnih in podnacionalnih platform pri delu večdeležniške platforme EU, da bi se okrepila njeno delo in reprezentativnost;

41.

poziva vse institucije EU, naj sodelujejo v rednem medinstitucionalnem dialogu o ciljih trajnostnega razvoja, vključno z Evropsko komisijo, Svetom, Evropskim parlamentom, Evropskim odborom regij in Evropskim ekonomsko-socialnim odborom, da bi se v duhu cilja trajnostnega razvoja 17 zagotavljala skladnost politik;

Vključevanje ciljev trajnostnega razvoja v politike EU

42.

spodbuja Evropsko komisijo, naj smernice za boljše pravno urejanje uporablja kot orodje za lažje oblikovanje zakonodaje ob upoštevanju vseh razsežnosti ciljev trajnostnega razvoja. Te smernice bi morale jasno izražati vse spremenljivke, ki jih je treba upoštevati, če se želi sprejeti trajnostni pristop;

43.

meni, da bodo nujni kompromisi med različnimi razsežnostmi ciljev trajnostnega razvoja, in poziva k sistematičnim prehodnim ocenam učinka, da se opredelijo možne sinergije in navzkrižja ter pregledno ocenijo kompromisi ob upoštevanju takojšnjega in dolgoročnega učinka. Ocena teritorialnega učinka in participativne razprave z državljani in deležniki na lokalni in regionalni ravni bodo ključne za sprejemanje odločitev in dobro oblikovanje politik;

44.

se kot zgled drugim institucijam in organizacijam zavezuje, da bo organiziral letne konference, na katerih bodo predstavljene lokalne in regionalne izkušnje ter primeri dobre prakse;

45.

poziva vse institucije in države članice EU, naj evropski semester uskladijo s cilji trajnostnega razvoja in poznejšo strategijo EU za trajnostno Evropo do leta 2030. Z večletnimi smernicami bi bilo treba zagotoviti, da bo evropski semester krepil izvajanje strategije EU ter postal instrument usklajevanja in izvrševanja ciljev trajnostnega razvoja, letni pregled rasti pa bo tako postal „letni pregled trajnostnega razvoja“;

46.

poziva k večletni raziskavi EU o trajnostnem razvoju, v okviru katere se bo začel izvajati večletni nacionalni cikel pregleda priporočil in poročanja o njih. V tej raziskavi bi bilo treba oceniti izvajanje strategije EU in akcijskih načrtov držav članic za trajnostni razvoj. S tem bi dobili podlago za prostovoljne nacionalne ocene, ki jih države članice EU opravijo v okviru ZN;

47.

poziva, naj upravljanje trajnostnega evropskega semestra znotraj Komisije vključuje vse ustrezne službe Komisije, da se preprečijo pobude na podlagi silosnega pristopa;

48.

znova poziva, naj upravljanje evropskega semestra temelji na načelih partnerstva in upravljanja na več ravneh ter naj se vanj od začetka letnega cikla kot polnopravni partnerji vključijo regije in mesta EU, in sicer na podlagi kodeksa ravnanja (9) (10),;

49.

poziva institucije EU, naj proračun EU uporabijo za vključevanje ciljev trajnostnega razvoja v vse politike, zlasti ukinejo subvencije za fosilna goriva in okrepijo merila glede trajnosti na področju javnih naročil;

50.

ponovno potrjuje, da je treba spremljati izvajanje ciljev trajnostnega razvoja, in poziva k razčlenitvi podatkov, vsaj na ravni NUTS 2 in po potrebi na lokalni ravni, da se omogoči boljše oblikovanje politike v primeru zavajajočega nacionalnega povprečja;

51.

ponavlja (11), da je treba poleg BDP uporabljati še dodatne kazalnike, ki niso zgolj gospodarske narave, temveč upoštevajo transformativno naravo ciljev trajnostnega razvoja, in ki bi jih bilo treba meriti na ravni NUTS 2 vsaj na podlagi razčlenjenih podatkov, ki so pomembni za doseganje teh ciljev;

52.

poudarja, da pionirske regije in mesta oblikujejo svoje kazalnike in zbirajo podatke v partnerstvu z lokalnimi akterji, vključno z zasebnim sektorjem. Razvoj lokalnih kazalnikov je dobra priložnost za spodbujanje udeležbe in odgovornosti. Vendar pa 40 % anketirancev, zajetih z raziskavo OR in OECD, ne uporablja nobenih kazalnikov. Kazalnikov EU morda ni mogoče uporabljati zaradi pomanjkanja razpoložljivih podatkov na ravni NUTS 2, kar onemogoča njihovo uporabo na lokalni ravni;

53.

predlaga, naj Skupno raziskovalno središče EU vzpostavi platformo podatkov o ciljih trajnostnega razvoja za mesta, da bi se pripravil evropski priročnik mest, ki prostovoljno izvajajo cilje trajnostnega razvoja; je seznanjen tudi z delom Svetovnega sveta za podatke o mestih (World Council on City Data – WCCD), ki je oblikoval standarde ISO za kazalnike za pametna in odporna mesta, in delom OECD, ki je pripravila vizualizacijsko orodje, ki združuje uradne kazalnike z modeliranimi kazalniki na regionalni in lokalni ravni, da se upoštevajo regionalne razlike;

54.

poziva Eurostat, naj te dejavnosti in izmerjeni napredek vključi v svoje letno poročilo o spremljanju ter naj vanj vključi tudi kvalitativne podatke. OR je pripravljen sodelovati in spodbujati sodelovanje s temi partnerji za spremljanje izvajanja ciljev trajnostnega razvoja na lokalni in regionalni ravni;

55.

ponavlja, da številne regije in mesta prevzemajo pobudo in utirajo pot v tem prehodu z uspešnimi pobudami od spodaj navzgor, kot je konvencija županov za podnebne spremembe in energijo, pri kateri so dejavni v ta namen imenovani ambasadorji OR. Ta gibanja od spodaj navzgor lahko poskrbijo za nov zagon in velik korak naprej pri izvajanju ciljev trajnostnega razvoja;

Zunanja razsežnost ciljev trajnostnega razvoja

56.

vztraja, da mora EU pri izvajanju ciljev trajnostnega razvoja upoštevati njihovo zunanjo razsežnost, vključno z zunanjim vplivom svojih notranjih politik na primer na SKP ali trgovino. Notranja in zunanja razsežnost nista ločena svetova, pri čemer so bistvena prizadevanja za skladnost politik za trajnostni razvoj;

57.

poziva k partnerstvu med EU ter nacionalno, regionalno in lokalno ravnjo za lažje izvajanje ciljev trajnostnega razvoja prek razvojnega sodelovanja;

58.

poziva k boljšemu spremljanju vloge svetovnih dobavnih verig zaradi spoštovanja pravne države in človekovih pravic, pa tudi k izvajanju praks krožnega gospodarstva in preprečevanju čezmernega izkoriščanja virov;

59.

vztraja, da morajo imeti ključno vlogo decentralizirano sodelovanje in pobude OR, kot sta forum „Mesta in regije za razvojno sodelovanje“, ki ga OR organizira skupaj z Evropsko komisijo in je februarja 2019 potekal na temo trajnostnih partnerstev med mesti, udeležilo pa se ga je več kot 500 udeležencev iz več kot 80 držav, prav tako pa so bila na njem oblikovana konkretna politična priporočila za spodbujanje trajnostnega razvoja prek regionalnih in lokalnih partnerstev, in pobuda iz Nikozije za podporo libijskim občinam. Ti pobudi OR ponazarjata, da se podpora EU ne bi smela osredotočati zgolj na obsežne partnerske projekte med večjimi mesti, temveč bi morala biti v enaki meri na voljo tudi za različno velike pobude za decentralizirano sodelovanje, ki zajemajo raznovrstna območja;

60.

obžaluje, da predlog Evropske komisije za nov instrument za sosedstvo ter razvojno in mednarodno sodelovanje (NDICI) ne vključuje tematskega financiranja za podporo lokalnim oblastem;

61.

poziva Evropsko komisijo, naj podpre ekonomsko in socialno vključevanje mladih, žensk in oseb, ki so prisiljene zapustiti svoje domove, v državah v razvoju. Partnerska logika decentraliziranega sodelovanja lahko prispeva k spremembi v dojemanju migracij, in sicer da se ne štejejo za grožnjo, temveč za priložnost, zlasti glede na ključno vlogo regij in mest pri vključevanju migrantov v družbe gostiteljice;

Politike EU

62.

se strinja z diagnozo v dokumentu za razpravo in predlogom za nadaljnja prizadevanja glede štirih sklopov politike in štirih horizontalnih gonil, pri čemer ima naslednje dodatne pripombe:

63.

vztraja, da bi bilo treba poleg predlaganega povečanja cilja glede vključevanja podnebnih ukrepov v politike na 25 % v novem večletnem finančnem okviru nameniti ustrezna finančna sredstva za trajnostni razvoj, obenem pa bi bilo treba poskrbeti, da nobena odločitev o financiranju ne ovira izvajanja ciljev trajnostnega razvoja;

64.

poudarja, da je treba nujno sprejeti strategije in določiti ukrepe za prehod na z viri gospodarno krožno gospodarstvo, vendar je treba v ta namen nemudoma uresničiti Pariški sporazum;

65.

poudarja, da OR v ločenem mnenju (12) dodatno obravnava povezave med cilji ZN za trajnostni razvoj, okoljskim prehodom in Pariškim sporazumom o podnebnih spremembah. V mnenju bo predstavljen strateški pogled mest in regij EU na doseganje prehoda na nizkoogljično, podnebno nevtralno, z viri gospodarno in biotsko raznovrstno gospodarstvo;

66.

vztraja, da trajnostna poraba in proizvodnja pomenita tudi zmanjšanje uporabe neobnovljivih virov v absolutnem smislu za prehod na zagotavljanje zadostnosti virov in ne le učinkovite rabe virov;

67.

poudarja poseben potencial biogospodarstva v smislu spodbujanja neodvisnosti od fosilnih goriv in boja proti podnebnim spremembam z ogljično nevtralnostjo. S čim večjo uporabo proizvodov na biološki osnovi v čim več panogah je poleg tega mogoče zavarovati delovna mesta in odpirati nova na novih, trajnostnih trgih, zlasti tudi v doslej premalo industrializiranih regijah;

68.

meni, da lahko s pomočjo regij dosežemo cilj, da se delež inovativnih panog, ki temeljijo na rabi biomase, v BDP v naslednjem desetletju bistveno poveča;

69.

poziva k ukrepanju na podlagi akcijskega načrta Komisije za financiranje trajnostne rasti, saj je treba financiranje uporabiti za spodbujanje sprememb, ki se ne obrestujejo le v finančnem smislu, temveč tudi v smislu trajnosti (13);

70.

poziva k sodelovanju evropskega poslovnega in industrijskega sektorja na področju trajnostnosti kot sestavnega dela evropske industrijske strategije do leta 2030, da bi se v njiju hitreje uvajale bolj trajnostne prakse. O tem predlogu, ki je že naveden v predlogih večstranske platforme EU za izvajanje ciljev trajnostnega razvoja, bi bilo treba nadalje razpravljati na okrogli mizi Komisije na visoki ravni o industriji do leta 2030, pri čemer bi bilo treba med drugim razpravljati o biogospodarstvu v povezavi s cilji trajnostnega razvoja;

71.

poudarja, da bi morala SKP ob upoštevanju skladnosti politik Unije za razvoj podpirati razvoj trajnostnega kmetijstva v državah v razvoju, ki prispeva k ohranjanju njihovega podeželskega prebivalstva in prehranske varnosti. Zato EU kmetijskih in živilskih izdelkov ne bi smela izvažati po cenah, ki so nižje od evropskih stroškov proizvodnje;

72.

obžaluje, da v dokumentu za razmislek v zvezi z mobilnostjo nista omenjena pomen razpoložljivosti javnega prevoza za vzpostavitev trajnostnih mestnih in regionalnih prometnih sistemov ter ključna vloga, ki jo v zvezi s tem imajo lokalne in regionalne oblasti;

73.

predlaga, da se v okviru agende EU za trajnostni razvoj poskrbi za nov zagon na mednarodni ravni, med drugim za pobude za zmanjšanje emisij toplogrednih plinov na ravni IMO (pomorski promet) in ICAO (zračni promet). EU bi se morala zavzeti zlasti za uvedbo svetovnega davka na kerozin in, če na ravni ICAO ne bo dosežen dogovor o pobiranju takšnega davka, morebiti sprejeti enostranske ukrepe, kot je odprava oprostitve davka na letalsko gorivo za notranje lete v EU ali uvedba pristojbine za gorivo v zračnem tovornem prometu;

74.

ugotavlja, da mora evropska industrija mobilnosti z inovacijami povečati svojo konkurenčnost. Načrt za uvedbo alternativnih goriv in digitalne cestne infrastrukture morajo sprejeti lokalne in regionalne oblasti v sodelovanju z zasebnim sektorjem, pri čemer se podpirajo iz proračuna EU;

75.

glede na ogromne družbene neenakosti, opredeljene v dokumentu za razpravo, kot je na primer dejstvo, da več kot 22 odstotkom državljanov EU grozi revščina, ponovno poziva k popolnemu izvajanju evropskega stebra socialnih pravic in temu, da se dejavnikom družbene trajnosti nameni enaka pozornost kot okoljski trajnosti, da se dokaže, da si je EU zastavila cilj, da ne bo nihče niti nobeno ozemlje zapostavljeno. Območja, ki jih pestijo družbeni problemi, so dokazano pogosto tudi najbolj izpostavljena negativnim posledicam pomanjkanja trajnostnega razvoja;

76.

poziva k bolj regionalnemu spremljanju evropskega stebra socialnih pravic. OR trenutno pripravlja regionalni pregled socialnih kazalnikov, ki bi ga bilo mogoče uporabljati v ta namen;

77.

ugotavlja, da je treba posebno pozornost namenjati spodbujanju aktivnega in zdravega staranja Evropejcev, pri čemer je treba od institucionalnega pristopa preiti na skupnostni pristop;

78.

ponovno poziva k izvajanju evropskega stanovanjskega programa (14), ki bi na podlagi partnerstva za stanovanja v okviru agende EU za mesta pomembno prispeval k izvajanju ciljev trajnostnega razvoja, zlasti cilja 11 (trajnostna mesta in skupnosti), pa tudi ciljev 1 (odprava revščine), 7 (cenovno dostopna energija) in 10 (zmanjšanje neenakosti);

79.

poudarja, da lahko s prispevkom regij in mest EU razvoj digitalnih tehnologij preoblikuje demografske spremembe v trojno zmago za Evropo: izboljšanje kakovosti življenja našega starajočega se prebivalstva, premik k bolj trajnostnim zdravstvenim sistemom in sistemom oskrbe ter ustvarjanje trajnostne gospodarske rasti in delovnih mest v srebrnem gospodarstvu;

80.

poudarja, da imajo lokalne in regionalne oblasti ključno vlogo pri skrbi za uravnoteženo zastopanost spolov, vendar priznava, da so ženske v EU bistveno premalo zastopane, saj jih je med izvoljenimi župani le 15 %, v občinskih svetih le 32 %, v regionalnih parlamentih ali skupščinah pa le 33 % (15);

81.

podpira priznavanje in zagotavljanje prepoznavnosti neformalnega in priložnostnega učenja pri delu z mladino. Za izboljšanje spretnosti in kompetenc mladih so zlasti pomembne mladinske in športne organizacije, ki zagotavljajo neformalne in priložnostne izobraževalne programe za aktivno državljanstvo zunaj šole;

82.

poudarja potencial metodologije EU za pametno specializacijo, da postane bistven del politike za trajnostno Evropo do leta 2030. S platformo pametne specializacije, ki jo je razvilo JRC, se regijam omogoča, da sredstva iz strukturnih skladov uporabijo za povezovanje regionalnih inovacijskih strategij s cilji trajnostnega razvoja, med drugim prek dogodkov „Srečanje med znanostjo in regijami“, ki jih organizirata OR in JRC. Dopolnjevanje med pametno specializacijo in izvajanjem ciljev trajnostnega razvoja na regionalni ravni prinaša bistveno dodano vrednost za trajnostno rast;

83.

poudarja, da bi moral biti sistem za trgovanje z emisijami med poglavitnimi naslednjimi koraki pri uresničevanju dokumenta za razpravo;

84.

obžaluje, da kar zadeva trgovino, v zadnjem govoru o stanju v Uniji ni bil napovedan „celovit medcelinski sporazum o prosti trgovini med EU in Afriko“. Ta sporazum bi moral temeljiti na ciljih trajnostnega razvoja in pomembni vlogi, ki jo lahko ima trgovina pri omogočanju njihove izpolnitve;

85.

poziva k prenovljenemu socialnemu dialogu o upravljanju podjetij, da bi se spodbujali cilji trajnostnega razvoja in novi poslovni modeli za krepitev ekonomske demokracije za trajnostno rast;

86.

vztraja, da ima socialna ekonomija pozitivno vlogo pri zmanjševanju brezposelnosti ter spodbujanju vključujoče in trajnostne rasti. To je zlasti pomembno v regijah, za katere so značilni izseljevanje, hitro staranje prebivalstva, nezadostna gospodarska dinamika in nizka raven podjetništva. V takih regijah so organizacije socialnega gospodarstva eden od načinov, kako se z dobrimi nameni spodbuja podjetništvo in čim boljše izkoriščanje lokalnih virov.

---

(1)  V okviru te raziskave je bilo prejetih več kot 400 odgovorov. Rezultati in dodatne informacije so na voljo na spletnem mestu https://cor.europa.eu/sl/news/Pages/SDGs_survey.aspx.

(2)  Mreža ZN za rešitve trajnostnega razvoja (2016), Getting Started with the SDGs in Cities. A Guide for Stakeholders (Uvajanje ciljev trajnostnega razvoja v mestih: vodnik za deležnike), http://unsdsn.org/wp-content/uploads/2016/07/9.1.8.-Cities-SDG-Guide.pdf.

(3)  Na primer Baskija, Alandski otoki, Espoo, Gent, Utrecht in Severno Porenje-Vestfalija.

(4)  Študija, ki jo je naročil OR: Teritorialni pristop k izvajanju ciljev trajnostnega razvoja v EU – Vloga Evropskega odbora regij (2019).

(5)  Mnenje Evropskega odbora regij o programu za podporo reformam in Evropski stabilizacijski funkciji za naložbe (OR 2018/3764, točka 12, poročevalka: Olga Zrihen (BE/PES)).

(6)  Organizacije, kot so OECD, Mednarodni svet za okoljske pobude na lokalni ravni (ICLEI), pobuda ART Programa ZN za razvoj (UNDP) in Program ZN za naselja (UN-Habitat), ter združenja, kot so nrg4SD, Združena mesta in lokalne uprave (UCLG) in globalna delovna skupina.

(7)  Kot so Svet evropskih občin in regij (CEMR), Eurocities, Konferenca obrobnih obmorskih regij (CPMR), Evropska mreža za trajnostni razvoj (ESDN) in mreža Evropskih svetovalnih svetov za okolje in trajnostni razvoj (EEAC).

(8)  Mnenje Evropskega odbora regij o prihodnjem Evropskem skladu za regionalni razvoj in Kohezijskem skladu po letu 2020.

(9)  Mnenje Evropskega odbora regij o izboljšanju upravljanja evropskega semestra: kodeks ravnanja za vključevanje lokalnih in regionalnih oblasti (OR 2016/5386).

(10)  Mnenje Evropskega odbora regij o evropskem semestru in kohezijski politiki: prilagajanje strukturnih reform dolgoročnim naložbam (OR 2018/5504).

(11)  Mnenje Evropskega odbora regij o kazalnikih teritorialnega razvoja – več kot le BDP, sprejeto 11. februarja 2016.

(12)  Trajnostna Evropa do leta 2030: nadaljnji ukrepi za doseganje ciljev ZN glede trajnostnega razvoja, okoljski prehod in Pariški sporazum o podnebnih spremembah (ENVE-VI/039), poročevalka: Sirpa Hertell (FI/EPP).

(13)  Mnenje Evropskega odbora regij o financiranju trajnostne rasti (2182/2018), sprejeto 6. decembra 2018.

(14)  Mnenje Evropskega odbora regij o oblikovanju evropskega stanovanjskega programa (CDR 1529/2017), sprejeto 1. decembra 2017.

(15)  Evropski inštitut za enakost spolov, zbirka statističnih podatkov po spolu, podatki za leto 2017.