Mnenje Evropskega odbora regij – Aktivno in zdravo staranje

(2020/C 39/11)

Poročevalka

:

Birgitta SACRÉDEUS (SE/EPP), članica okrožnega sveta, Dalarna

EVROPSKI ODBOR REGIJ

Politične prednostne naloge

1.

zahteva konkreten zdravstveni program in prednostno proračunsko obravnavo ukrepov za spodbujanje zdravja, preprečevanje bolezni ter zmanjšanje neenakosti na področju zdravja v raziskovalnih programih EU po letu 2020, med drugim v programu Obzorje Evropa;

2.

izraža podporo evropskemu partnerstvu za inovacije za dejavno in zdravo staranje ter pričakuje, da bo Komisija to pobudo še naprej podpirala. Inovacije na področju podpornih tehnologij so pomembna spodbuda, ki starejšim omogoča aktivno in zdravo življenje. Evropski odbor regij zato podpira raziskave in razvoj na tem področju;

3.

poziva vse lokalne in regionalne oblasti, naj izkoristijo priložnosti, ki jih ponuja uporaba e-zdravja in digitalizacije, ter naj si bolj prizadevajo za posodobitev zdravstvenega varstva in oskrbe za vse starostne skupine, pri čemer naj uporabijo digitalne inovacije za zmanjšanje neenakosti na področju zdravja in izboljšajo dostop do zdravstvenega varstva, zlasti na redko poseljenih območjih;

4.

predlaga, da se lokalne in regionalne oblasti vključijo v razvoj starejšim prijaznega okolja, samostojnega življenja, skupnostne oskrbe in dostopnosti v prostorskem načrtovanju;

5.

je prepričan, da staranje prinaša neslutene priložnosti, in podpira ukrepe v okviru evropske strategije za gospodarstvo starejših, saj zaradi daljšanja pričakovane življenjske dobe nastaja trg za cenovno dostopne nove proizvode in storitve v podporo aktivnemu in zdravemu staranju;

6.

poudarja, da je za uspešen razvoj in izvajanje novih, inovativnih in trajnostnih rešitev bistveno, da evropska industrija kot partnerica tesno sodeluje z regionalnimi in lokalnimi predstavniki;

7.

meni, da bodo za spopadanje z izzivi demografskih sprememb potrebne raziskovalne dejavnosti in dejavna evropska industrija, da bi prenovili oziroma na novo zasnovali in ustvarili inovativne rešitve za starajoče se prebivalstvo, pa naj gre pri tem za izdelke za vsakodnevno uporabo, infrastrukturo, tehnologijo ali programsko opremo; v tem vidi priložnost za EU, da zavzame vodilni položaj na področju srebrnega gospodarstva, kar bi prineslo lokalna delovna mesta in blaginjo ter omogočilo izvoz revolucionarnih inovacij v tujino;

8.

opozarja na svoje institucionalno sodelovanje z regionalnim uradom Svetovne zdravstvene organizacije za Evropo ter poziva lokalne in regionalne politike, naj se seznanijo z možnostmi, ki jih ponujajo sporazum o sodelovanju med OR in SZO, ter mreže v okviru SZO, kot sta Zdrava mesta in Regije za zdravje;

9.

poudarja, da je večanje števila let zdravega življenja eden od glavnih ciljev zdravstvene politike EU, saj se tako izboljša položaj vsakega posameznika, obenem pa zmanjšajo izdatki za javno zdravstvo ter poveča verjetnost, da bodo ljudje tudi v starosti lahko delovno aktivni;

10.

se strinja z oceno Svetovne zdravstvene organizacije (1), da na aktivno in zdravo staranje vplivajo naslednji dejavniki: (1) zdravstveni in socialni sistemi, (2) vedenjski dejavniki, (3) osebni dejavniki, (4) fizično okolje, (5) socialno okolje in (6) ekonomski dejavniki; poudarja, da lahko ustrezni ukrepi na teh področjih pozitivno prispevajo k razvoju evropskega trga za srebrno gospodarstvo;

11.

izpostavlja pomembno vlogo, ki jo imajo socialni partnerji pri omogočanju aktivnega življenja in zdravega staranja, ter glede tega opozarja na okvirni sporazum o aktivnem staranju in medgeneracijskem pristopu, ki so ga evropski socialni partnerji sprejeli leta 2017. Ta določa, da je treba izvajati ukrepe, ki naj bi starejšim delavcem pomagali, da do upokojitvene starosti ostanejo zdravi in aktivni na trgu dela, kar prispeva k zdravemu in aktivnemu staranju;

Statistično ozadje

12.

ugotavlja, da je po ocenah 1. januarja 2017 v EU-28 živelo 511,5 milijona ljudi. Delež mladih (0–14 let) v EU-28 je bil 15,6 %, delovno sposobnega (v starosti 15–64 let) pa je bilo 64,9 % prebivalstva. Delež starejših (nad 65 let) je bil 19,4 % (kar je za 2,4 odstotne točke več kot v letu 2007);

Evropsko partnerstvo za inovacije za dejavno in zdravo staranje ter sporočilo o digitalni preobrazbi zdravstva

13.

ugotavlja, da je Komisija maja 2017 opravila vmesni pregled strategije za enotni digitalni trg in aprila 2018 objavila sporočilo (2) o digitalni preobrazbi zdravstva in zdravstvenega varstva na enotnem digitalnem trgu (3). V sporočilu so bila poudarjena tri prednostna področja za digitalno preobrazbo zdravstva in zdravstvenega varstva: — varen dostop do zdravstvenih podatkov in njihova izmenjava prek meja, — boljši podatki za napredek pri raziskovanju, preprečevanju bolezni ter individualiziranem zdravstvenem varstvu in oskrbi, — digitalna orodja za krepitev vloge državljanov in oskrbo, osredotočeno na posameznika;

14.

opozarja, da je partnerstvo prispevalo k obsežni uvedbi čezmejnih digitalnih storitev zdravstvenega varstva in oskrbe;

Pomen za lokalno in regionalno raven ter za OR

15.

ugotavlja, da so v 20 od 28 držav članic regionalne oblasti vsaj delno odgovorne za zdravstvene sisteme (pogosto pa tudi za sisteme socialnega varstva). Iz njihovih proračunov se krijejo stroški kroničnih bolezni in vse večji stroški dolgotrajne oskrbe;

16.

ugotavlja, da hkrati lokalne in regionalne oblasti določajo, zagotavljajo in upravljajo več storitev, ki pozitivno učinkujejo in vplivajo na okoliščine staranja ljudi v njihovi skupnosti. S pametnimi preventivnimi ukrepi na področju zdravstvenega varstva in oskrbe, spodbujanjem zdravega načina življenja, ozaveščanjem in usmerjenimi kampanjami obveščanja lahko lokalne in regionalne oblasti dosežejo vse ljudi ter jim pomagajo ohraniti zdravje v starosti oziroma podaljšati leta zdravega življenja. Poleg tega lahko razvijejo inovativno sodelovanje onkraj svojih pristojnosti in tako podprejo razvoj rešitev, ki z integriranimi oblikami zdravstvenega varstva v središče postavljajo potrebe posameznika;

17.

poudarja, da imajo lokalne in regionalne oblasti ključno vlogo pri zasnovi in spodbujanju inovacij, ki starejšim olajšajo življenje. Z vlaganjem v srebrno gospodarstvo, spodbujanjem inovativnih rešitev za oskrbo na domu ter spodbujanjem samopomoči in digitalnega zdravstva lahko „demografski cunami“ spremenijo v resnično priložnost za izboljšanje javnih storitev in hkrati tudi za spodbujanje ustvarjanja novih delovnih mest;

Fiskalna stabilnost in odhodki, povezani s staranjem

18.

opozarja na sklepe Sveta za ekonomske in finančne zadeve (4), ki države članice poziva, naj izvajajo priporočila v okviru evropskega semestra, povezana z vzdržnostjo javnih financ, ter tridelno strategijo za obvladovanje gospodarskih in proračunskih posledic staranja prebivalstva z zmanjševanjem javnega dolga, dviganjem stopenj zaposlenosti in produktivnosti ter z reformo pokojninskih sistemov in sistemov zdravstvenega varstva in dolgotrajne oskrbe;

Dolgotrajna oskrba ter zdravstveni in socialni delavci

19.

želi opozoriti na zaskrbljujoče poročilo o dolgotrajni oskrbi (5), ki ga je leta 2018 naročil GD za zaposlovanje, socialne zadeve in vključevanje, ter na njegove izsledke: (1) storitve nege na domu in skupnostne oskrbe so še vedno premalo razvite in težko dostopne, (2) zaradi pomanjkanja cenovno dostopnih alternativ je vse več neformalne oskrbe, kar negativno vpliva na ženske in njihov položaj na trgu dela, (3) v sektorju dolgotrajne oskrbe primanjkuje usposobljene delovne sile ter (4) socialno in zdravstveno varstvo postajata vse bolj razdrobljena, kar dolgoročno vpliva na trajnost;

20.

se zaveda, da lahko pomanjkljivosti na področju socialnega varstva in sodelovanja s primarnim zdravstvenim varstvom vodijo v neprimerno uporabo zdravstvenih storitev, na primer prevozov z reševalnimi vozili, obiskov bolnišničnih ambulant nujne medicinske pomoči ter nesorazmerno dolgega bivanja starejših v bolnišnici. Razlog za te pomanjkljivosti sta lahko slabo usklajevanje in skladnost med bolnišnicami in sektorjem oskrbe;

21.

poziva k novi razpravi o povezovanju storitev socialnega in zdravstvenega varstva, da bi zagotovili pravočasen odpust bolnikov iz bolnišnice, da meje pristojnosti ne bi ovirale pretoka informacij in da bi se omogočile celovite rešitve oskrbe; v zvezi s tem poziva tudi k boljšemu usklajevanju med bolnišničnim sektorjem in sektorjem oskrbe, da se zagotovi skladnost zdravljenja in oskrbe. Tako bi poskrbeli, da meje pristojnosti ne bodo ovirale pretoka informacij, s čimer bi se omogočile celostne rešitve, ki bodo koristile bolnikom;

22.

opozarja, da zaradi vse večjega števila starejših, ki potrebujejo nego, v vsej Evropi primanjkuje ustrezno usposobljene delovne sile na področju socialnih storitev ter storitev zdravstvenega varstva in oskrbe. Zato je na področju zdravstvenega varstva in oskrbe potrebno dodatno zaposlovanje, s čimer bi med drugim preprečili, da bi bili oskrba in nega le na plečih sorodnikov; poleg tega opozarja na nesorazmerno breme neformalne nege, ki jo pogosto izvajajo ženske, in poziva k večji podpori za neformalne negovalce;

Digitalizacija prinaša povsem nove priložnosti za storitve zdravstvenega in socialnega varstva ter oskrbe

23.

opozarja na rezultate posvetovanja EU (6), ki kažejo, da večina Evropejcev trenutno nima dostopa do digitalnega zdravstvenega varstva, in ponavlja priporočilo iz svojega mnenja o digitalizaciji zdravstva, v katerem Komisijo poziva, naj spodbudi konvergenco med evropskimi, nacionalnimi in regionalnimi digitalnimi načrti, strategijami in financiranjem, da bi zagotovili obsežno uvedbo digitalnih celovitih zdravstvenih storitev, osredotočenih na ljudi;

24.

poudarja, da bodo e-zdravje, digitalizacija in elektronska izmenjava podatkov med bolniki, njihovimi oskrbovalci in izvajalci zdravstvenih storitev olajšali oskrbo, osredotočeno na bolnika, in prehod z institucionalne oskrbe na skupnostno oskrbo, hkrati pa bodo posameznikom zagotovili boljše možnosti za informirano odločanje o njihovi oskrbi;

25.

meni, da bi morali bolj pozorno spremljati hiter razvoj digitalizacije, vključno z umetno inteligenco, da bi omogočili prihodnje inovativne rešitve za boljšo obveščenost ljudi in bolnikov, za zmožnost strokovnih delavcev, da sprejmejo preventivne ukrepe, ter za razvoj in finančno varnost izvajalcev zdravstvenih storitev;

26.

se zaveda velikosti evropskega trga za hišne robote in drugih pripomočkov za starejše ter ponavlja priporočila iz poročila o srebrnem gospodarstvu (7) iz leta 2018, da bi bilo treba razviti trg robotike, da bi razbremenili oskrbovalce ter podprli starejše in bolehnejše osebe;

Dostopnost

27.

pozdravlja, da sta sozakonodajalca sprejela evropski akt o dostopnosti (8);

28.

je seznanjen z izboljšavami, ki jih prinaša ta akt v zvezi z dostopom do informacijskih in komunikacijskih tehnologij, bankomatov, e-knjig in e-bralnikov, spletnih mest in mobilnih aplikacij za elektronsko trgovanje ter prodajnih avtomatov za vozovnice;

Oskrba starejših

29.

je zaskrbljen zaradi pomanjkanja zdravnikov in medicinskih sester v geriatriji v Evropi ter poziva države članice in njihove regije, naj skupaj z zdravniškimi organizacijami in organizacijami medicinskih sester pripravijo predloge o tem, kako povečati privlačnost teh poklicev, med drugim z ustreznimi moduli za usposabljanje in preusposabljanje ter plačnimi sistemi za strokovno osebje, da se bo več zdravnikov odločilo za geriatrijo in da jih bo manj, ki jo bodo opustili. V zvezi s tem bi bilo treba razmisliti tudi o možnosti ponovnega zaposlovanja upokojencev;

30.

je prepričan o pomenu vzajemnega učenja in se zavzema za spodbujanje mobilnosti zdravstvenih delavcev, tudi geriatrov, v duhu programa Erasmus Plus;

31.

se strinja s pomisleki, ki jih je izrazilo evropsko združenje za geriatrično medicino v zvezi z zahtevami za strokovno znanje zdravnikov, ki delajo v domovih za starejše, in meni, da specializirano usposabljanje ne bi koristilo le negovalcem, temveč tudi oskrbovancem, saj bi se jim zagotovila najboljša možna oskrba. Seveda se vsaka država članica po lastni presoji odloča o politikah na tem področju;

Povezovanje informacij

32.

priznava, da so politike na področju aktivnega staranja družbeni izziv, ki zahteva širok nabor strokovnega znanja in postopkov, ki segajo od medicine in psihologije, sociologije in socialne gerontologije do tehnologije, urbanističnega načrtovanja in gospodarstva;

33.

opozarja, da številna mesta in regije razvijajo politike aktivnega staranja in zagotavljajo dobre možnosti za izmenjavo idej; spodbuja občine in regije, ki še niso vključene v nadnacionalno sodelovanje in lokalna partnerstva, naj preučijo koristi vzajemnega učenja in možnosti, ki jih ponujajo številne pobude EU, med drugim evropsko partnerstvo za inovacije za dejavno in zdravo staranje, Interreg in URBACT (9);

34.

deli zaskrbljenost javnosti glede dejstva, da nekaterih zdravil ni mogoče dobiti na trgu, in poziva Komisijo, naj preuči razloge za vse večje težave s preskrbo s cepivi in zdravili v Uniji; poudarja, da starejši pacienti običajno potrebujejo več zdravil in da je lahko njihovo zdravje resno ogroženo, če ne morejo pravočasno dobiti predpisanih zdravil;

35.

želi spomniti, da je preskrba z varnimi, učinkovitimi, kakovostnimi in cenovno dostopnimi osnovnimi zdravili za Evropejce prednostno področje in ključna zaveza EU v skladu s cilji trajnostnega razvoja Združenih narodov ter evropskim stebrom socialnih pravic; še vedno je prepričan, da je evropska farmacevtska industrija zmožna dobavljati te proizvode in okrepiti svojo vodilno vlogo v svetu na področju inovacij in industrije;

36.

priporoča, naj se preučijo mednarodne smernice Svetovne zdravstvene organizacije za starosti prijazna mesta (10), zlasti pa njeno orodje za oblikovalce politik in načrtovalce na lokalni ravni z naslovom Creating age-friendly environments in Europe (Oblikovanje starosti prijaznih okolij v Evropi) (11); je trdno prepričan, da lahko varno fizično okolje brez ovir koristi celotnemu prebivalstvu, ter poziva lokalne in regionalne oblasti, naj spodbujajo gradnjo stanovanj brez ovir, ki so primerna za invalide, posodobijo obstoječo infrastrukturo ter odpravijo ovire za mobilnost in dostop do javnega prevoza ali javnih ustanov;

37.

ponavlja priporočilo iz svojega mnenja o zdravju v mestih in lokalne oblasti poziva, naj razvijejo „politike za zagotavljanje zdravega aktivnega staranja, tako v smislu telesnega in duševnega dobrega počutja kot tudi v smislu družabnega življenja in odnosov, spodbujati pa je treba tudi sodelovanje pri rekreativnih dejavnostih v mestu ter vključevanje v medgeneracijske programe, tudi z namenom preprečevanja osamljenosti in samote“;

38.

opozarja tudi na svoje mnenje o zdravstvenih sistemih in priporočilo iz tega mnenja, da „morajo države članice EU nadgraditi primarno zdravstveno varstvo, da bodo zadovoljile potrebe starajočega se prebivalstva, ustvarile boljše verige oskrbe in bolj racionalizirale bolnišnično oskrbo“;

39.

je prepričan, da se temelji za aktivno in zdravo staranje oblikujejo že zgodaj v življenju, zato v skladu s svojim mnenjem o lokalnih in regionalnih spodbudah za zdravo in trajnostno prehrano priporoča spodbujanje zdrave prehrane in usmerjanje mladih k bolj trajnostni prehrani;

40.

poziva k večji uporabi in razširjanju rezultatov evropskih projektov, ki se osredotočajo na zdravo in aktivno staranje ter spodbujanje celostne oskrbe in se financirajo iz različnih programov EU;

41.

ugotavlja, da se telesna dejavnost še vedno obravnava kot nekaj za otroke in mladostnike, ne pa za odrasle (28 % odraslih se ne ukvarja z nobenim športom (12)); poudarja, da je telesna dejavnost ključni element zdravega staranja, ter lokalne in regionalne oblasti poziva, naj v sodelovanju z lokalnimi deležniki (kot so športni objekti, nevladne organizacije, združenja starejših) povečajo dostopnost športnih objektov, centrov za fitnes in možnosti za telesno dejavnost ter uredijo mreže sprehajalnih in kolesarskih poti;

42.

meni, da je spodbudno, da izsledki raziskav (13) potrjujejo, da je treba v vsakem starostnem obdobju preprečevati bolezni oziroma dejavnike tveganja, ki lahko vodijo v invalidnost; zato nosilce odločanja poziva, naj povečajo delež sredstev za zdravje, namenjenih preprečevanju bolezni (trenutno ta v povprečju znaša 3 %);

Prihodnost evropskega partnerstva za inovacije za dejavno in zdravo staranje

43.

meni, da mora biti partnerstvo po letu 2020 trdno umeščeno v prednostne politične naloge Unije ter tesno povezano z enotnim digitalnim trgom, evropskim stebrom socialnih pravic in cilji trajnostnega razvoja na področju zdravja; priporoča, da se po volitvah leta 2019 navežejo stiki in sodelovanje z novim evropskim komisarjem, ki bo najbolj pristojen za področje aktivnega in zdravega staranja, da se razvije novo inovativno partnerstvo;

44.

je prepričan, da je za prihodnje partnerstvo potrebna tudi močnejša povezava z direktivo o čezmejnem zdravstvenem varstvu ter nedavnim razvojem na področju njenega izvajanja, kot so elektronski recepti in interoperabilnost elektronskih zdravstvenih zapisov;

45.

pričakuje, da bo prihodnje partnerstvo obravnavalo možnosti nadregionalnih javnih naročil, prepoznalo ovire ter omogočilo hitrejše uvajanje in razširjanje inovativnih rešitev za e-zdravje;

46.

ugotavlja, da je eden največjih izzivov Evrope na področju aktivnega in zdravega staranja izvajanje in razširjanje čezmejnih inovativnih rešitev, zato podpira pobudo za inovacije na trgu evropskega partnerstva za inovacije za dejavno in zdravo staranje. Namen te pobude je doseči večjo skladnost med ponudbo (podjetja, zagonska podjetja in raziskovalci) in povpraševanjem (izvajalci zdravstvenih storitev, oblikovalci politik in zavarovatelji); je prepričan, da bi se z dialogom med obema stranema izboljšala uporaba digitalnih inovacij ter okrepile poslovne in znanstvene skupnosti, kar bo koristilo končnim uporabnikom.

---

(1)  https://apps.who.int/iris/bitstream/handle/10665/67215/WHO_NMH_NPH_02.8.pdf;jsessionid=F15F61D4E71955EDF2E37D4E8CFE8698?sequence=1.

(2)  https://ec.europa.eu/digital-single-market/en/news/communication-enabling-digital-transformation-health-and-care-digital-single-market-empowering

(3)  OR se je na to sporočilo odzval z mnenjem o digitalizaciji zdravstva.

(4)  https://www.consilium.europa.eu/sl/press/press-releases/2018/05/25/public-finances-conclusions-on-age-related-spending/

(5)  https://ec.europa.eu/social/main.jsp?catId=738&langId=en&pubId=8128&furtherPubs=yes

(6)  https://ec.europa.eu/health/sites/health/files/ehealth/docs/2018_consultation_dsm_en.pdf

(7)  https://ec.europa.eu/digital-single-market/en/news/silver-economy-study-how-stimulate-economy-hundreds-millions-euros-year

(8)  http://www.europarl.europa.eu/legislative-train/theme-deeper-and-fairer-internal-market-with-a-strengthened-industrial-base-labour/file-jd-european-accessibility-act

(9)  https://urbact.eu/

(10)  https://www.who.int/ageing/publications/Global_age_friendly_cities_Guide_English.pdf

(11)  http://www.euro.who.int/__data/assets/pdf_file/0018/333702/AFEE-tool.pdf?ua=1

(12)  https://www.euronews.com/2019/03/28/over-a-quarter-of-europeans-do-not-exercise-at-all-eurostat

(13)  https://www.sciencedirect.com/science/article/pii/S1878764916300699