EVROPSKA KOMISIJA

Bruselj, 7.2.2019

COM(2019) 59 final

POROČILO KOMISIJE EVROPSKEMU PARLAMENTU IN SVETU

Vmesna ocena programa Fiscalis 2020

{SWD(2019) 15 final}

1.Ozadje

Z Uredbo (EU) št. 1286/2013 1 je bil vzpostavljen program Fiscalis 2020, večletni akcijski program za izboljšanje delovanja sistemov obdavčitve v EU. V skladu s členom 17(1) in (2) je bila naročena zunanja študija za podporo vmesni oceni programa. Rezultati študije so predstavljeni v priloženem delovnem dokumentu služb Komisije in so podlaga za to poročilo.

Namen vmesne ocene je bil oceniti program Fiscalis 2020 od njegove uvedbe 1. januarja 2014 do faze, ko je bilo njegovo izvajanje na polovici (31. decembra 2017). V oceni so se upoštevale vse najrazličnejše financirane dejavnosti programa in njegovi deležniki.

V tem poročilu so predstavljeni napredek pri izpolnjevanju ciljev programa, učinkovitost rabe sredstev in dodana vrednost programa na ravni EU. Obravnavani so tudi poenostavitev in nadaljnja ustreznost ciljev ter prispevek programa k prednostnim nalogam EU za pametno, trajnostno in vključujočo rast.

2.Ustreznost

Program Fiscalis 2020 temelji na prejšnjih različicah programa, ki se uporablja že več kot 25 let. Omogoča usklajeno izvajanje prava EU s področja obdavčitve z vidika trenutnih izzivov, saj zagotavlja izmenjavo informacij, podpira upravno sodelovanje in krepi upravno zmogljivost davčnih organov. V programu trenutno sodeluje 34 držav: 28 držav članic EU ter šest držav kandidatk in potencialnih držav kandidatk 2 .

Program obstaja že predolgo, da bi lahko večina deležnikov pred njegovo uvedbo koristno preučila položaj. Skupni sistemi IT, tj. evropski informacijski sistemi, ki zahtevajo približno 75 % razpoložljivih sredstev programa, so bili dolgo sestavni del nacionalnih davčnih okolij in davčnega okolja EU. Nacionalne davčne uprave se strinjajo, da je program Fiscalis 2020 potreben in ustrezen ter odgovarja na dejanske potrebe in pomisleke. Ukrepi programa so cenjeni in na splošno ustrezajo potrebam uprav. Zlasti visoko cenjeni sta mrežno povezovanje in izmenjavanje zamisli, ki se štejeta za ključna vidika vseh dejavnosti programa. Potrebnost in ustreznost večine evropskih informacijskih sistemov sta očitni; v številnih primerih ti sistemi omogočajo ključno izmenjavo informacij v skladu s pravom EU. Deležniki zelo cenijo tudi podporne dejavnosti, kot so tečaji informacijskega usposabljanja.

Kar zadeva osnovno potrebo sistemov po izmenjavi informacij, sistemi, kot je mini sistem „vse na enem mestu“, obravnavajo potrebo po učinkoviti izmenjavi informacij za pravilno delovanje enotnega trga. S tem se obravnava tudi potreba po oblikovanju sistemov, s katerimi se zmanjšujejo sredstva, ki jih potrebujejo uprave, in upravna obremenitev za davčne zavezance. Deležniki na primer poudarjajo, da je bil mini sistem „vse na enem mestu“ izrecno razvit z namenom, da bi se nova zakonodaja o DDV izvajala brez dodatnih upravnih obremenitev. Stroški razvoja tega sistema so v povprečju znašali 2,5 milijona EUR na državo članico. Kar zadeva koristi, se v okviru sistema letno razdeli za več kot 3 milijarde EUR prihodkov iz DDV, ki se vsako leto zvišajo za približno 15 %. Večina držav EU ima od mini sistema „vse na enem mestu“ neto koristi.

Če program Fiscalis ne bi vključeval take dejavnosti, s katero so se vzpostavili pomembni kanali za izmenjavo informacij, bi prav gotovo obstajala potreba po iskanju ustreznih rešitev za obravnavanje obstoječih potreb in težav. Poleg tega ni gotovo, da bi bilo mogoče take sisteme dejansko izvajati brez skupnega okvira za usklajevanje ali vira financiranja, kot je program Fiscalis.

Čeprav so glavni upravičenci programa Fiscalis nacionalne davčne uprave, so vključeni tudi številni gospodarski subjekti, in sicer kot uporabniki nekaterih evropskih informacijskih sistemov in modulov usposabljanja, včasih pa tudi kot sodelujoči pri posameznih skupnih ukrepih. Poenostavljeni postopki ter enakopravno in predvidljivo izvajanje prava EU so pomembni tako za gospodarske subjekte kot tudi za davčne uprave. Program vključuje veliko dejavnosti, s katerimi se obravnavajo ta vprašanja. Na splošno je program Fiscalis pomemben za gospodarske subjekte, saj se njegove prednostne naloge in dejavnosti skladajo z osnovnimi potrebami podjetij, poleg tega se z njimi obravnavajo konkretne težave, s katerimi se srečujejo.

Kar zadeva splošno javnost, je dokazov o neposredni seznanjenosti s programom ali njegovim vplivom malo. Posredno se s programom dejansko obravnavajo težave, ki so zelo pomembne za evropske državljane in v zvezi s katerimi se ukrepanje EU šteje za nujno. Program zlasti izboljšuje življenje evropskih državljanov, saj podpira pravilno in učinkovito razumevanje in izvajanje davčne zakonodaje v sodelujočih državah. Ta tema je postala zelo pomembna ob nedavnih razkritjih v obliki „panamskih dokumentov“, ki so vplivala na to, kako državljani dojemajo davčne zadeve. Teme, kot so boj proti davčnim goljufijam, davčnim utajam in agresivnemu davčnemu načrtovanju ter zagotavljanje pravičnega in enakega izvajanja davčne zakonodaje, v očeh evropskih državljanov in skupnosti postajajo vse pomembnejše.

3.Učinkovitost

Med posebnimi cilji programa Fiscalis 2020 sta podpiranje boja proti davčnim goljufijam, davčnim utajam in agresivnemu davčnemu načrtovanju ter izvajanje prava EU s področja obdavčitve. V ta namen se zagotavlja izmenjava informacij, podpira upravno sodelovanje in krepi upravna zmogljivost sodelujočih držav, kar pomaga pri zmanjševanju upravne obremenitve za davčne organe in stroškov ravnanja v skladu z zakonodajo za davčne zavezance.

Vloga evropskih informacijskih sistemov je večplastna. Trenutno je delujočih 25 skupnih informacijskih sistemov, ki pokrivajo vrsto čezmejnih vprašanj v zvezi z neposredno in posredno obdavčitvijo ter podporno arhitekturo in aplikacijami. Ker se z izmenjavo informacij uresničujejo še drugi cilji, ki so povezani predvsem z bojem proti davčnim goljufijam, utajam in agresivnemu davčnemu načrtovanju ter izvajanju prava EU, so evropski informacijski sistemi močno prispevali k vsem ciljem. Veliko sistemov je na voljo tudi gospodarskim subjektom, pri čemer jim ti sistemi olajšajo predložitev in pridobitev informacij, s čimer se zmanjšuje breme obveznosti poročanja.

Kar zadeva podporo boju proti davčnim goljufijam, davčnim utajam in agresivnemu davčnemu načrtovanju, razpoložljivi dokazi kažejo, da lahko obstoječa orodja za izmenjavo informacij in forumi za sodelovanje pomembno prispevajo k temu cilju. Iz dokazov ni razvidno le naraščanje uporabe skupnih sistemov IT kot celote, ampak razkrivajo tudi zanimive zgodbe o tem, kako ti sistemi poenostavljajo vsakodnevno delo uprav. Prispevek je bil največji v boju proti davčnim goljufijam/utajam na področjih DDV in trošarin (pri evropskih informacijskih sistemih, kot so mini sistem „vse na enem mestu“, sistem za vračilo DDV, sistem nadzora gibanja trošarin (EMCS), e-obrazci ali sistem izmenjave podatkov s področja DDV). Manjši prispevek je bil pri manjšem številu sistemov IT, ki zadevajo neposredno obdavčitev (kot je davčna identifikacijska številka na portalu Europa ali sistem razširjanja podatkov); ker imajo manjši obseg, so sorazmerno manjše tudi njihova prepoznavnost, udeležba ali nižje ravni uporabe.

Kar zadeva podporo izvajanju prava Unije s področja obdavčitve, je program z zagotavljanjem izmenjave informacij državam članicam bistveno pomagal k varnemu in učinkovitemu medsebojnemu komuniciranju na področjih skupnega interesa, s čimer je poglobil sodelovanje med njimi. Ta vidik cilja je razlog za velik delež projektov, ki se jim daje prednost v letnih delovnih programih, pri čemer je v oceni izpostavljen poseben uspeh pri podpori izmenjavi informacij in sodelovanju, ki sta v okviru zakonodaje o DDV in trošarinah nujna.

Kar zadeva podporo upravnemu sodelovanju med davčnimi organi, je bila ta predvsem v obliki skupnih ukrepov, čeprav je vključevala različne teme in vrste ukrepov. Program je imel ključno vlogo pri krepitvi sodelovanja med davčnimi organi v državah članicah in drugih sodelujočih državah. Največ dokazov o tem je na področju posredne obdavčitve (zlasti DDV in trošarine), kjer je pristojnost EU največja in je raven delovanja programa ustrezno visoka. Pod ta cilj spada tudi neposredno upravno sodelovanje v obliki večstranskega nadzora in sodelovanja v upravnih preiskavah. Večstranski nadzor kot ena od najbolj priljubljenih vrst ukrepov (v obdobju 2014–2017 je pri njem sodelovalo več kot 3 000 uradnikov) zagotavlja obsežne dokaze o tem, da upravno sodelovanje ni le mogoče v praksi, ampak je tudi učinkovito. V povezavi z usklajevalno skupino, ki pomaga pri usklajevanju delovnih praks in krepitvi zaupanja, je večstranski nadzor vedno znova omogočil nadomestitev prihodkov in večjo skladnost.

Zaradi razlik med državami in vrzeli v znanju poleg že tako nenehno spreminjajočega se okolja davčne politike je nujno, da program podpre krepitev zmogljivosti med nacionalnimi upravami. To je potekalo v obliki različnih vrst skupnih ukrepov in namenskih ukrepov tehnične pomoči, ki jo je zagotovila Evropska komisija. Moduli e-učenja, razviti v okviru programa, so namenjeni tudi krepitvi zmogljivosti sodelujočih uradnikov.

4.Uspešnost

Proračun programa Fiscalis 2020 znaša 223 milijonov EUR, pri čemer je bilo 124 milijonov EUR odobrenih v obdobju 2014–2017 (kar predstavlja 56 % vsega razpoložljivega proračuna). Fiscalis je neposredno upravljan program, pri čemer je za njegovo upravljanje in usklajevanje odgovorna Komisija. Dejavnosti se financirajo predvsem z nepovratnimi sredstvi (zlasti skupni ukrepi) in javnim naročanjem (zlasti evropski informacijski sistemi in tehnični razvoj modulov e-učenja).

Največji del proračuna programa Fiscalis se nameni podpori razvoju, delovanju in vzdrževanju evropskih informacijskih sistemov, kar predstavlja 74,7 % odobrenega proračuna. Konkretne koristi sistemov IT je težko količinsko opredeliti, kaj šele izraziti v denarju. Podatki večinoma ne omogočajo razlikovanja med različnimi sistemi, tako da bi bila mogoča dokazano učinkovita primerjava stroškov. Vendar je ena od glavnih ugotovitev ocene, da so bili horizontalna arhitektura in sistemi, povezani s posredno obdavčitvijo, kot so sistem izmenjave podatkov s področja DDV, sistem za nadzor gibanja trošarin in mini sistem „vse na enem mestu“, ocenjeni najbolj pozitivno ter da pogosto omogočajo znatne prihranke za davčne uprave in gospodarske subjekte.

Skupni ukrepi v okviru programa Fiscalis 2020 so v prvih štirih letih programa skupaj znašali 15,3 % odobrenega proračuna. Nacionalnim uradnikom zagotavljajo platformo in finančna sredstva za organizacijo sestankov o vprašanjih skupnega interesa, zato je njihovo bistvo spodbujanje sodelovanja. To sodelovanje vključuje izmenjavo zamisli in praktičnih izkušenj, odpiranje težkih tem, nove tehnološke trende, poslovne rešitve in pristope IT, zbliževanje pri razumevanju zakonodaje in praksah ali spodbujanje premikov v nacionalnih politikah. Iz razpoložljivih podatkov za prva štiri leta programa je razvidno, da v programu vsako leto sodeluje veliko posameznikov (velika večina teh je davčnih uradnikov), pri čemer se njihovo število praktično ne spreminja in je v skladu s preteklimi trendi. Kot v prejšnjem obdobju financiranja je pri trenutnem programu vsako leto sodelovalo približno 4 000 posameznikov. Njihove strukture stroškov se glede na različne vrste podprtih ukrepov (od projektnih skupin, delovnih obiskov, delavnic in seminarjev do večstranskega nadzora in drugih) le rahlo razlikujejo. Povprečni stroški na udeleženca za posamezen ukrep pri vseh vrstah skupnih ukrepov (razen skupin strokovnjakov) znašajo približno 875 EUR, kar je v skladu s podobnimi programi.

Dejavnosti usposabljanja v okviru programa Fiscalis 2020 so do zdaj skupaj znašale 3,2 % 3 odobrenega proračuna. Ker so stroški razvoja modulov usposabljanja večinoma enkratna naložba, se njihova splošna in stroškovna učinkovitost povečujeta z vsakim dodatnim udeležencem, saj taka širitev dosega povzroča malo dodatnih stroškov, če sploh. Stalna rast števila nacionalnih davčnih uradnikov, ki se udeležujejo modulov usposabljanja, in prenosi z javne domene kažejo, da obstaja potreba, gradivo za usposabljanje v okviru programa Fiscalis 2020 pa zapolnjuje to vrzel. Vodilni proizvod v okviru tega programa je sveženj e-učenja o DDV, ki ga sestavlja 12 tečajev. Skupno se je na podlagi programa Fiscalis 2020 v obdobju 2014–2017 usposabljalo 46 700 davčnih uradnikov. Prav tako je bilo tudi 34 950 prenosov modulov e-učenja s spletišča EUROPA, pri čemer so jih večinoma prenesla poklicna združenja ali multinacionalna podjetja. Po ocenah tistih, ki so module prenesli s spletišča EUROPA, so moduli usposabljanja, financirani v okviru programa Fiscalis, dosegli potencialno skupino 420 000 udeležencev usposabljanja.

Čeprav poenostavitev kot taka ni eden od ciljev programa Fiscalis 2020, pa program dejansko podpira druge pobude, namenjene poenostavitvi in posodobitvi evropskega davčnega okolja. Arhitektura IT, na kateri temelji izmenjava informacij med davčnimi organi (tj. skupno komunikacijsko omrežje in različne vrste e-obrazcev), dejavno pomaga poenostavljati postopke in tako skrajšuje čas, potreben za obdelavo zahtev.

Povečanje učinkovitosti je bilo doseženo tudi v smislu sinergij med programoma Fiscalis 2020 in Carina 2020. Čeprav se področji politike obeh programov razlikujeta, imata podoben poudarek, in sicer upravam omogočiti sodelovanje in izmenjavo informacij. Te podobnosti ponujajo priložnosti za sinergije v smislu upravnih ureditev in skupnega dela, vključno z medsebojnim bogatenjem in skupnim financiranjem skupnih komponent, kot so sistemi IT, ter podobnimi pristopi pri krepitvi človeških zmogljivosti in njihovem usposabljanju. Večino morebitnih sinergij je bilo mogoče opaziti na ravni osrednjega upravljanja programa in integriranih sistemov IT. Glede na tesno usklajenost upravljanja programov so bila področja morebitnih sinergij in izmenjav informacij opredeljena v zvezi z razvojem evropskih informacijskih sistemov, pri čemer večletni strateški načrt za evropski carinski informacijski sistem ponuja izhodišče za razvoj in izvajanje ustreznega večletnega strateškega načrta za obdavčitev.

Kar zadeva vsebino obeh programov, je opazna izjema področje trošarin, na katerem imajo pogosto deljeno pristojnost nacionalni davčni in carinski organi ter na katerem oba programa zagotavljata izrecno podporo opredelitvi področij skupnega interesa in sodelovanju, da se preprečijo goljufije, povezane s trošarinami.

5.Skladnost

Program je notranje skladen, pri čemer ima visoko stopnjo usklajenosti med intervencijsko logiko, cilji programa, prednostnimi nalogami letnega delovnega programa in projekti. Zasnova programa je ciljno naravnana, kar pomeni, da se morajo vsi ukrepi v okviru programa nanašati na cilje, opredeljene v Uredbi (EU) št. 1286/2013. Ukrepi programa so določeni v skladu s splošnimi, posebnimi in operativnimi cilji ter najustreznejšo metodo izvajanja.

Kar zadeva zunanjo skladnost, obstaja tesna usklajenost med programom in strategijo Evropa 2020, kar dokazujejo ustrezni ukrepi in dejavnosti. Program na podlagi svojih dejavnosti podpira izvajanje davčne politike EU, zlasti v boju proti davčnim goljufijam, davčnim utajam in agresivnemu davčnemu načrtovanju. To pa pomaga omejevati izkrivljanje konkurence in motnje na enotnem trgu, ki lahko izhajajo iz medsebojnega vplivanja davčnih sistemov 28 držav članic.

Vključenost držav kandidatk in potencialnih držav kandidatk je na splošno pozitivna, pri čemer so na voljo trdni dokazi o dejavnem sodelovanju. Do zdaj je šest držav, ki niso države članice EU in so vključene v program, sodelovalo v skupnih ukrepih programa in so celo uporabile nekatere od sistemov IT, če so imele dovoljenje za to. Vendar obstajajo možnosti in priložnosti, da se še bolj vključijo.

Področje, na katerem se zdi, da je premalo tesne zunanje skladnosti, je v dopolnjevanju z drugimi pobudami EU poleg programa Carina 2020. Čeprav narava ciljev in dejavnosti programa kaže morebitne sinergije z več drugimi programi in projekti, sta bila ugotovljena samo dva primera praktičnega usklajevanja: en pri programu za podporo strukturnim reformam in drug pri pilotnem projektu TAXEDU, ki ga financira Evropski parlament. To kaže, da obstajajo priložnosti, ki trenutno niso dovolj izkoriščene. Potrebna so torej nadaljnja prizadevanja za usklajevanje med različnimi službami Komisije in tudi drugimi institucijami, da se v celoti izkoristijo možnosti, ki jih ponujajo obstoječi programi.

6.Dodana vrednost EU

Program Fiscalis 2020 in različne vrste financiranih dejavnosti zagotavljajo dodano vrednost delu nacionalnih davčnih uprav in gospodarskih subjektov, saj omogočajo jasno povečanje učinkovitosti in ekonomijo obsega.

Evropski informacijski sistemi, podprti v okviru programa Fiscalis, so omogočili znatne – čeprav težko količinsko določljive – prihranke stroškov za nacionalne uprave v obliki znižanja izdatkov za IT in človeške vire v primerjavi s scenarijem brez ukrepanja EU. Ceneje je razviti in izvajati sisteme, razvite na osrednji ravni, kot pa 28 posameznih nacionalnih sistemov, poleg tega pa ni stroškov, povezanih z interoperabilnostjo med državami. Če so sistemi razdeljeni na komponente EU in nacionalne komponente, program zagotavlja medsebojno povezljivost in učinkovit soobstoj sistemov IT. Ker sodelovanje na področju IT državam članicam omogoča, da sodelujejo na področjih skupnega interesa, ponuja tudi možnosti za ustvarjanje ekonomije obsega. Glavni namen sodelovanja na področju IT je uvesti skupne sisteme IT (razvoj programske opreme, rešitev in komponent IT ter preskušanje) s formalnim združevanjem sredstev ter uravnoteženim lastništvom med Komisijo in državami članicami.

Skupni ukrepi, zlasti delavnice, delovni obiski in projektne skupine, prispevajo k izmenjavi informacij in izkušenj, zagotavljajo priložnosti za mrežno povezovanje ter izboljšujejo razumevanje skupnih težav in rešitev onkraj tega, kar bi bilo sicer mogoče. Opozoriti je treba tudi na vlogo skupin strokovnjakov, ki so nova značilnost programa in katerih struktura omogoča poglobljeno sodelovanje med državami članicami pri zapletenih projektih z visoko stopnjo zavzetosti med sodelujočimi. Večina držav članic meni, da so zanimiv in koristen način za prilagajanje in usklajevanje njihovega dela, zlasti v zvezi z rešitvami IT. Za posvetovanje in mrežno povezovanje s kolegi iz drugih držav v okviru skupnih ukrepov se je štelo, da dopolnjujeta pobude na nacionalni ravni, pri čemer sta pomagali krepiti odnose in zaupanje ter podpirati izmenjavo izkušenj in znanja. Skupna usposabljanja so upravam v nekaterih državah tudi pomagala prihraniti čas in denar zaradi skupnega razvoja in zagotavljanja usposabljanja, ki sicer ne bi bilo na voljo.

Jasen medsebojni vpliv nacionalnih ukrepov in ukrepov EU je bil ugotovljen tudi na področju uporabe programa. Nacionalni koordinatorji programa, s katerimi je bilo opravljeno posvetovanje, so se strinjali, da program Fiscalis omogoča ukrepanje, ki presega to, kar bi lahko sodelujoče države dosegle same. To sega od dejavnosti, kot je upravno sodelovanje – pri katerem se z ukrepanjem v okviru programa izboljšujejo nacionalni postopki –, do spodbujanja učenja in usklajevanja pri izvajanju prava EU (v primeru držav kandidatk in potencialnih držav kandidatk uskladitev s pravnim redom EU).

Trajnost rezultatov in učinkov programa je na splošno visoka. To vključuje bolj nematerialne koristi (kot so okrepljeno mrežno povezovanje in okrepljeni odnosi) in otipljive rezultate (vključno z orodji, metodami itd.), zlasti v povezavi z izboljšanimi človeškimi zmogljivostmi v nacionalnih upravah. Kljub temu so se deležniki, s katerimi je bilo opravljeno posvetovanje, strinjali o pomenu nadaljevanja programa tudi v prihodnje. To je najustreznejše za zagotovitev trajnosti evropskih informacijskih sistemov, podprtih v okviru programa, in za preprečitev morebitnih negativnih posledic, ki bi jih zmanjšanje ali ukinitev financiranja imelo na te sisteme IT. Na splošno se v oceni ugotavlja, da je ohranitev podpore za uveljavljene sisteme IT nujna za zaščito arhitekture izmenjave informacij, ki je bila vzpostavljena, in številnih platform, ki vključujejo osrednje komponente, ki jih upravlja Komisija.

7.Sklepne ugotovitve

Ugotovitve ocene potrjujejo ustreznost posebnih ciljev programa Fiscalis, saj opredeljujejo jasne potrebe po varni in hitri izmenjavi informacij, sodelovanju med davčnimi upravami in krepitvi upravne zmogljivosti. Te potrebe izhajajo iz naraščajočega področja uporabe prava in pobud EU, čezmejne narave težav ter nenehne potrebe po zbliževanju med državami. Deležniki, s katerimi je bilo opravljeno posvetovanje, so si na splošno enotni, da je program nujen za omogočanje take izmenjave in sodelovanja ter da ambiciozne politike EU brez take podpore ne bi bile mogoče. Posledično je vloga programa pri spodbujanju zbliževanja pristopov, upravnih postopkov in pravil zelo pomembna.

Program je bil zaradi svojih treh glavnih vrst dejavnosti (evropski informacijski sistemi, skupni ukrepi in usposabljanje) učinkovit pri krepitvi sodelovanja med davčnimi organi v državah članicah EU in drugih sodelujočih državah. Zagotovil je okvir in tehnološka sredstva, potrebna za sodelovanje in izmenjavo informacij o izvajanju davčne zakonodaje EU ter boju proti davčnim utajam, davčnim goljufijam in agresivnemu davčnemu načrtovanju v vse bolj mobilni Evropi. Največ dokazov o tem je na področju posredne obdavčitve (zlasti DDV in trošarine), na katerem je pristojnost EU največja, raven delovanja programa pa ustrezno visoka.

Splošna struktura programa in njegovi postopki za sprejemanje odločitev in določanje prednostnih nalog so preskušeni in po mnenju deležnikov na splošno ustrezni tako v Komisiji kot tudi v upravah sodelujočih držav. Čeprav njegovih koristi ni mogoče izraziti v denarju, primerjava ugotovitev o učinkovitosti (skupaj s podatki o izdatkih) in pozitivnih ugotovitev o operativni učinkovitosti močno govori v prid temu, da je program na splošno stroškovno učinkovit. Evropski informacijski sistemi, skupni ukrepi in dejavnosti usposabljanja jasno ustvarjajo vrednost za EU in nacionalne davčne uprave, saj jim pomagajo pri združevanju sredstev (in s tem ustvarjanju ekonomije obsega), povečevanju pobranih prihodkov in skladnosti ter učinkovitejšem delovanju. Posredne koristi imajo tudi gospodarski subjekti, in sicer zaradi boljšega vodenja davčne politike ter neposredne uporabe nekaterih sistemov IT in modulov e-učenja.

Med različnimi ravnmi in komponentami programa Fiscalis obstaja tesna notranja skladnost. Ta je posledica več dejavnikov, med drugim ciljno naravnane zasnove, ki zagotavlja zbliževanje različnih ravni intervencijske logike – od splošnih, specifičnih in operativnih ciljev do prednostnih nalog in dejavnosti. Kar zadeva zunanjo skladnost programa, obstaja tesna povezava med programom in strategijo Evropa 2020, kot dokazujejo ustrezni ukrepi in dejavnosti, podprti v okviru programa. Vključenost držav kandidatk in potencialnih držav kandidatk je na splošno pozitivna, pri čemer so na voljo trdni dokazi o dejavnem sodelovanju in možnostih za njihovo še večjo vključitev.

Program je bil učinkovit pri zagotavljanju rešitev za težave, ki imajo jasno razsežnost EU. Natančneje, program dodaja vrednost z zagotavljanjem foruma za razpravo, izmenjavo izkušenj in mrežno povezovanje med državami članicami, kar brez podpore Komisije ne bi bilo mogoče. Program Fiscalis je z najrazličnejšimi sistemi in dejavnostmi IT pomagal tudi oblikovati okvir za izmenjavo informacij. Ti sistemi in dejavnosti imajo otipljive in tudi nematerialne koristi obsega in sodelovanja. Na podlagi jasne komponente EU in dejstva, da bi bilo iste rezultate težko ali nemogoče doseči brez podpore programa, zlasti v smislu nujnega vzdrževanja evropskih informacijskih sistemov, je mogoče tudi sklepati, da je nadaljnja podpora s financiranjem v okviru programa pomembna in koristna z vidika dodane vrednosti EU.

(1) Uredba (EU) št. 1286/2013 Evropskega Parlamenta in Sveta z dne 11. decembra 2013 o vzpostavitvi akcijskega programa za izboljšanje delovanja sistemov obdavčitve v Evropski uniji za obdobje 2014–2020 (Fiscalis 2020) in razveljavitvi Odločbe št. 1482/2007/ES.

(2) Albanija, Bosna in Hercegovina, Črna gora, nekdanja jugoslovanska republika Makedonija, Srbija in Turčija.

(3) Preostalih 6,8 % odobrenih izdatkov je bilo porabljenih za študije v podporo analizi in dodatno pripravljalno delo.