(1)

Naložbe v infrastrukturo so bile v Uniji v letu 2016 za približno 20 % nižje od stopenj pred svetovno finančno krizo, in sicer so znašale 8 % BDP EU, kar je manj kot 2,2 %, kolikor so znašale leta 2009. Tako so še vedno nižje, kot bi bilo mogoče pričakovati v obdobju močnega okrevanja, in premajhne, da bi nadomestile leta nezadostnega vlaganja, čeprav je mogoče opaziti zvišanje njihovega deleža v BDP v Uniji. Še pomembneje je, da sedanje naložbene ravni in napovedi ne pokrivajo potreb Unije po strukturnih naložbah za ohranjanje dolgoročne rasti zaradi tehnoloških sprememb in svetovne konkurenčnosti, vključno s področji inovacij, spretnosti, infrastrukture, malih in srednjih podjetij (v nadaljnjem besedilu: MSP), ter potrebe po obravnavanju ključnih družbenih izzivov, kot sta trajnost ali staranje prebivalstva. Zato je potrebna nadaljnja podpora, da se odpravi nedelovanje trga in neoptimalne naložbene razmere ter tako zmanjša naložbena vrzel v ciljnih sektorjih in dosežejo cilji politike Unije.

(2)

V ocenah je bilo poudarjeno, da je raznolikost finančnih instrumentov, ki se izvajajo v obdobju večletnega finančnega okvira 2014–2020, povzročila nekatera prekrivanja. Povzročila je tudi zapletenost za posrednike in končne prejemnike, ki so bili soočeni z različnimi pravili glede upravičenosti in poročanja. Ker ne obstajajo združljiva pravila, je bilo ovirano tudi kombiniranje različnih skladov Unije, čeprav bi bilo koristno za podporo projektom, ki potrebujejo različne vrste financiranja. Zato bi bilo treba tudi na osnovi izkušenj z Evropskim skladom za strateške naložbe, ustanovljenim v skladu z naložbenim načrtom za Evropo , vzpostaviti enoten sklad, tj. sklad InvestEU, da se doseže učinkovitejša podpora končnim prejemnikom s povezovanjem in poenostavitvijo finančne ponudbe v enotni shemi proračunskega jamstva, kar bi izboljšalo učinek posredovanja Unije in hkrati zmanjšalo stroške za proračun Unije.

(3)

Unija je v zadnjih letih sprejela ambiciozne strategije za dokončanje enotnega trga ter spodbujanje trajnostne in vključujoče rasti in delovnih mest, kot so strategija Evropa 2020 , unija kapitalskih trgov, strategija za enotni digitalni trg, evropska agenda za kulturo, sveženj za čisto energijo za vse Evropejce, akcijski načrt Unije za krožno gospodarstvo, strategija za mobilnost z nizkimi emisijami, prizadevanja EU na področju varnosti in obrambe, vesoljska strategija za Evropo ter evropski steber socialnih pravic. Sklad InvestEU bi moral izkoriščati in povečati sinergije med strategijami, ki se medsebojno krepijo, in sicer s podporo naložbam in z dostopom do financiranja.

(4)

Na ravni Unije je okvir za opredelitev nacionalnih prednostnih reform in spremljanje njihovega izvajanja evropski semester za usklajevanje ekonomskih politik. Države članice v sodelovanju z lokalnimi in regionalnimi organi, kjer je to primerno, v podporo omenjenim prednostnim reformam oblikujejo lastne nacionalne večletne naložbene strategije. Strategije bi bilo treba predstaviti skupaj z letnimi nacionalnimi programi reform kot način za načrtovanje in usklajevanje prednostnih naložbenih projektov, ki naj bi se financirali z nacionalnimi sredstvi, sredstvi Unije ali z obojimi. Prav tako bi morale strategije prispevati k usklajeni uporabi financiranja Unije in doseganju čim višje dodane vrednosti finančne podpore, prejete zlasti iz evropskih strukturnih in investicijskih skladov, evropske stabilizacijske funkcije za naložbe in sklada InvestEU, kjer je ustrezno.

(5)

Sklad InvestEU bi moral prispevati k izboljšanju konkurenčnosti in socialno-ekonomske konvergence Unije, tudi na področju inovacij, digitalizacije, učinkovite rabe virov v skladu s krožnim gospodarstvom, trajnosti in vključevalnosti gospodarske rasti Unije in socialne odpornosti ▌ter povezovanja kapitalskih trgov Unije, vključno z rešitvami za njihovo razdrobljenost in razpršenost virov financiranja za podjetja Unije. V ta namen bi moral podpirati tehnično in ekonomsko vzdržne projekte, in sicer z zagotavljanjem okvira za uporabo dolžniških in lastniških instrumentov ter instrumentov delitve tveganja, ki bi jih podpirali jamstvo proračuna Unije in finančni prispevki izvajalskih partnerjev , kot je ustrezno . Temeljiti bi moral na povpraševanju, hkrati pa bi se morala njegova podpora osredotočiti na strateške, dolgoročne koristi na ključnih področjih politik Unije, ki se sicer ne bi financirala ali se ne bi financirala dovolj, s čimer bi prispeval k doseganju ciljev politike Unije. Podpora iz sklada bi morala biti namenjena široki paleti sektorjev in regij, pri čemer bi se bilo treba izogniti pretirani sektorski in geografski koncentraciji .

(5a)

Kulturni in ustvarjalni sektorji so odporni in hitro rastoči sektorji v Uniji, ki intelektualno lastnino in ustvarjalnost posameznikov pretvarjajo v ekonomsko in kulturno vrednost. Kljub temu neopredmetena narava njihovih osnovnih sredstev otežuje njihov dostop do zasebnega financiranja, ki je bistvenega pomena za naložbe, širitev in konkurenčnost na mednarodni ravni. Malim in srednjim podjetjem ter organizacijam iz kulturnih in ustvarjalnih sektorjev bi bilo treba s programom InvestEU še naprej olajševati dostop do financiranja.

(6)

Sklad InvestEU bi moral podpirati naložbe v opredmetena in neopredmetena sredstva, vključno s kulturno dediščino, za spodbujanje trajnostne in vključujoče rasti, naložb in zaposlovanja ter s tem prispevati k povečanju blaginje in pravičnejši porazdelitvi dohodka ter večji ekonomski, socialni in teritorialni koheziji v Uniji . Projekti, ki se bodo financirali iz sklada InvestEU, bi morali ustrezati okoljskim in socialnim standardom Unije, tudi kar zadeva pravice delavcev. Posredovanje prek sklada InvestEU bi moralo dopolnjevati podporo Unije, ki se zagotavlja z nepovratnimi sredstvi.

(7)

Unija je potrdila cilje iz Agende 2030 Združenih narodov in njihove cilje trajnostnega razvoja, cilje iz Pariškega sporazuma iz leta 2015 ter Sendajski okvir za zmanjševanje tveganja nesreč za obdobje 2015–2030. Za uresničitev dogovorjenih ciljev, vključno s tistimi v okoljskih politikah Unije, je treba znatno okrepiti ukrepe za trajnostni razvoj. Zato bi morala imeti načela trajnostnega razvoja pomembno vlogo pri oblikovanju sklada InvestEU.

(8)

Program InvestEU bi moral prispevati k vzpostavitvi vzdržnega finančnega sistema v Uniji, ki bo podpiral preusmeritev zasebnega kapitala v trajnostne naložbe v skladu s cilji iz akcijskega načrta Komisije za financiranje trajnostne rasti (4).

(9)

Glede na to, kako pomembno je obvladovanje podnebnih sprememb v skladu z zavezami Unije za izvajanje Pariškega sporazuma in doseganje ciljev Združenih narodov za trajnostni razvoj, bo program InvestEU prispeval k vključevanju podnebnih ukrepov in doseganju skupnega cilja, da se v obdobju večletnega finančnega okvira 2021–2027 25 % proračunskih odhodkov EU nameni za podnebne cilje in da se čim prej, najpozneje pa do leta 2027, doseže letni cilj v višini 30 % . Za ukrepe v programu InvestEU se pričakuje, da bodo za doseganje podnebnih ciljev namenili vsaj 40 % skupnih finančnih sredstev programa InvestEU. Ustrezni ukrepi bodo opredeljeni med pripravo in izvajanjem programa InvestEU ter ponovno ocenjeni v okviru ustreznih ocen in pregledov.

(10)

Prispevek sklada InvestEU k doseganju podnebnih ciljev se bo spremljal prek sistema EU za spremljanje podnebnih ukrepov, ki ga bo razvila Komisija v sodelovanju s potencialnimi izvajalskimi partnerji, in z ustrezno uporabo meril, določenih v [uredbi o vzpostavitvi okvira za spodbujanje trajnostnih naložb (5)], da se ugotovi, ali je gospodarska aktivnost okoljsko trajnostna. Program InvestEU bi moral prispevati tudi k izvajanju drugih vidikov ciljev trajnostnega razvoja v politikah in pobudah EU.

(11)

V skladu s poročilom o svetovnih tveganjih za leto 2018, ki ga je izdal Svetovni gospodarski forum, je polovica najbolj kritičnih tveganj, ki ogrožajo svetovno gospodarstvo, povezanih z okoljem. Ta tveganja vključujejo onesnaženje zraka, tal, celinskih voda in oceanov , ekstremne vremenske pojave, izgubo biotske raznovrstnosti in neuspeh pri prilagajanju podnebnim spremembam in njihovi blažitvi. Okoljska načela so globoko zakoreninjena v pogodbah in številnih politikah Unije. Zato bi bilo treba pri operacijah, povezanih s skladom InvestEU, spodbujati vključevanje okoljskih ciljev. Pri pripravi in izvajanju naložb bi bilo treba upoštevati varstvo okolja in s tem povezano preprečevanje in obvladovanje tveganj. EU bi morala prav tako slediti odhodkom, povezanim z biotsko raznovrstnostjo in nadziranjem onesnaženosti zraka, da bi izpolnila obveznosti poročanja v skladu s konvencijo o biološki raznovrstnosti in Direktivo (EU) 2016/2284 Evropskega parlamenta in Sveta (6). Zato bi bilo treba naložbe v cilje okoljske trajnosti spremljati z uporabo skupnih metodologij, skladnih s tistimi, ki so bile razvite v drugih programih Unije za upravljanje podnebja, biotske raznovrstnosti in onesnaženosti zraka, da se omogoči ocena individualnega in skupnega učinka naložb na ključne sestavine naravnega kapitala, vključno z zrakom, vodo, zemljo in biotsko raznovrstnostjo.

(12)

Izvajalski partnerji bi se morali prepričati, ali imajo naložbeni projekti, ki prejmejo znatno podporo Unije, zlasti na področju infrastrukture, okoljske, podnebne ali socialne učinke, in če jih imajo, bi moralo biti zanje obvezno preverjanje trajnosti v skladu s smernicami, ki bi jih morala pripraviti Komisija v  tesnem sodelovanju s  potencialnimi izvajalskimi partnerji v programu InvestEU, z ustrezno uporabo meril, določenih v [uredbi o vzpostavitvi okvira za spodbujanje trajnostnih naložb], da se opredeli, ali je gospodarska dejavnost okoljsko trajnostna ter v skladu s smernicami, pripravljenimi za druge programe Unije. V skladu z načelom sorazmernosti bi morale takšne smernice vključevati ustrezne določbe, da bi se izognili nepotrebni upravni obremenitvi, projekte, ki ne dosegajo določene velikosti, opredeljene v smernicah, pa bi bilo treba iz preverjanja trajnosti izključiti . Če bi izvajalski partner ugotovil, da preverjanje ni potrebno, bi moral naložbenemu odboru predložiti utemeljitev. Operacije, ki niso skladne z doseganjem podnebnih ciljev, ne bi smele biti upravičene do podpore v skladu s to uredbo.

(13)

Nizke stopnje naložb v infrastrukturo v Uniji med finančno krizo so ogrozile sposobnost Unije za spodbujanje trajnostne rasti, konkurenčnosti in konvergence. Obsežne naložbe v evropsko infrastrukturo , zlasti v zvezi z medsebojno povezanostjo in energijsko učinkovitostjo ter oblikovanjem enotnega evropskega prometnega prostora, so bistvene za doseganje trajnostnih ciljev Unije, vključno z  zavezami Unije glede ciljev trajnostnega razvoja ter energetskimi in podnebnimi cilji za leto 2030. V skladu s tem bi se morala podpora sklada InvestEU usmeriti v naložbe v prometno, energetsko (tudi na področju energijske učinkovitosti in energije iz obnovljivih ter drugih varnih in trajnostnih nizkoemisijskih virov), okoljsko, podnebno, pomorsko in digitalno infrastrukturo. V programu InvestEU bi bilo treba dati prednost področjem, kjer je stopnja vlaganja nizka in so potrebne dodatne naložbe . Da bi čim bolj povečali učinek in dodano vrednost finančne podpore Unije, je primerno spodbujati racionaliziran naložbeni proces, ki bo omogočil opaznost nabora projektov in precej povečal sinergije v relevantnih programih Unije na področjih , kot so promet, energetika in digitalizacija . Pri naložbenih projektih, ki prejmejo podporo Unije, bi bilo treba zaradi varnostnih groženj zagotoviti odpornost infrastrukture, med drugim njeno vzdrževanje in varnost, ter upoštevati načela za zaščito državljanov na javnih mestih. To bi moralo dopolnjevati prizadevanja drugih skladov Unije, kot je Evropski sklad za regionalni razvoj, ki zagotavljajo podporo za varnostne elemente naložb v javne prostore, promet, energetiko in drugo ključno infrastrukturo.

(13a)

Program InvestEU bi moral po potrebi prispevati k doseganju ciljev [revidirane direktive o energiji iz obnovljivih virov] in [uredbe o upravljanju], pri odločitvah o vlaganju pa tudi spodbujati energetsko učinkovitost.

(13b)

Resnična večmodalnost je priložnost za vzpostavitev učinkovitega in okolju prijaznega prometnega omrežja, ki bo v celoti izkoristilo potencial vseh načinov prevoza in ustvarilo sinergije med njimi. Program InvestEU bi lahko podprl naložbe v večmodalna prometna vozlišča, ki kljub znatnemu ekonomskemu potencialu in poslovnemu modelu pomenijo precejšnje tveganje za zasebne vlagatelje. Prav tako bi lahko prispeval k razvoju in uvedbi inteligentnih prometnih sistemov. Prispevati bi moral k prizadevanjem za zasnovo in uporabo tehnologij, ki bodo izboljšale varnost vozil in cestne infrastrukture.

(13c)

Program InvestEU bi moral prispevati k politikam EU v zvezi z morji in oceani, in sicer z razvojem projektov in podjetij na področju modrega gospodarstva ter svojih načel financiranja. To lahko zajema ukrepe na področju pomorskega podjetništva in industrije, inovativnega in konkurenčnega pomorskega sektorja, pa tudi obnovljive pomorske energije in krožnega gospodarstva.

(14)

Čeprav raven skupnih naložb v Uniji narašča, so naložbe v dejavnosti z večjim tveganjem, kot so raziskave in inovacije, še vedno nezadostne. Posledične premajhne naložbe v raziskave in inovacije škodijo industrijski in gospodarski konkurenčnosti Unije ter kakovosti življenja njenih državljanov. Sklad InvestEU bi moral zagotoviti ustrezne finančne produkte za kritje različnih faz inovacijskega cikla in velikega razpona deležnikov, zlasti da se omogočita širitev in uporaba rešitev v komercialnem obsegu v Uniji, da bodo te rešitve konkurenčne na svetovnih trgih in da se spodbudi odličnost Unije na področju trajnostnih tehnologij na svetovni ravni, v sinergiji z Obzorjem Evropa, vključno z Evropskim svetom za inovacije . V zvezi s tem bi morale izkušnje s finančnimi instrumenti, uporabljenimi v programu Obzorje 2020, kot je InnovFin za lažji in hitrejši dostop inovativnih podjetij do financiranja, služiti kot trdna podlaga za zagotavljanje te usmerjene podpore.

(14a)

Ker je turizem pomemben gospodarski sektor Unije, bi moral program InvestEU prispevati k njegovi dolgoročni konkurenčnosti in v ta namen podpirati ukrepe za prehod na trajnostni, inovativni in digitalni turizem.

(15)

Nujno so potrebna znatna prizadevanja za naložbe v digitalno preobrazbo , njeno pospešitev ter za širjenje njenih koristih na vse državljane in podjetja v Uniji. Trdni okvir politike pri strategiji za enotni digitalni trg bi bilo zdaj treba dopolniti s podobno ambicioznimi naložbami, tudi v umetno inteligenco v skladu s programom Digitalna Evropa .

(16)

Mala in srednja podjetja (MSP) predstavljajo več kot 99 % podjetij v Uniji ter imajo znatno in bistveno gospodarsko vrednost , vendar se zaradi domnevnega visokega tveganja in nezadostnega zavarovanja s premoženjem soočajo z izzivi pri dostopu do financiranja. Dodatni izzivi izhajajo iz potrebe malih in srednjih podjetij ter podjetij socialnega gospodarstva , da ostanejo konkurenčna z izvajanjem dejavnosti na področju digitalizacije, internacionalizacije, preobrazbe v smislu krožnega gospodarstva in inovacij ter izpopolnjevanjem znanja svoje delovne sile. Poleg tega imajo v primerjavi z večjimi podjetji dostop do bolj omejenega nabora virov financiranja: običajno ne izdajajo obveznic ter imajo le omejen dostop do borz vrednostnih papirjev ali velikih institucionalnih vlagateljev. Za mala in srednja podjetja ter podjetja socialnega gospodarstva so vse bolj značilne tudi inovativne rešitve, kot je nakup podjetja ali udeležba zaposlenih v njem. Izziv pri dostopu do finančnih sredstev je še večji za tista MSP, katerih dejavnosti so osredotočene na neopredmetena sredstva. MSP v Uniji so močno odvisna od bank in dolžniškega financiranja v obliki prekoračitev stanja na bančnih računih, bančnih posojil ali zakupov. MSP, ki se soočajo z omenjenimi izzivi, je treba olajšati dostop do financiranja in jim ponuditi bolj razpršene vire financiranja, da bodo bolj sposobna financirati svojo ustanovitev, rast , inovacije in trajnostni razvoj , da bodo konkurenčna , da bodo prenesla gospodarsko recesijo, prispevala k odpornosti gospodarstva in finančnega sistema v času gospodarske recesije in pretresov ter da bodo sposobna ustvarjati delovna mesta in socialno blaginjo . To dopolnjuje tudi pobude, ki se že izvajajo v okviru unije kapitalskih trgov. Sklad InvestEU bi moral zato izhajati iz uspešnih programov, kot je COSME, ter zagotavljati delovni kapital in naložbe v celotnem življenjskem ciklu podjetja in financiranje za posle zakupa, prav tako pa ponuditi priložnost za osredotočanje na specifične in bolj usmerjene finančne produkte.

(17)

Kot je zapisano v razmisleku o socialni razsežnosti Evrope (7) in evropskem stebru socialnih pravic (8) ter okviru Unije o konvenciji OZN o pravicah invalidov , je vzpostavitev bolj vključujoče in poštene Unije ključna prednostna naloga Unije pri odpravljanju neenakosti in spodbujanju politik socialnega vključevanja v Evropi. Neenake možnosti otežujejo zlasti dostop do izobraževanja, usposabljanja, kulture, zaposlovanja ter zdravstvenih in socialnih storitev. Naložbe v gospodarstvo, povezane s socialo, spretnostmi in človeškimi viri ter vključevanjem ranljivih skupin prebivalstva v družbo, lahko povečajo gospodarske priložnosti, zlasti če so usklajene na ravni Unije. Sklad InvestEU bi bilo treba uporabiti za podporo naložbam v izobraževanje in usposabljanje, vključno s prekvalifikacijo in strokovnim izpopolnjevanjem delavcev, med drugim v regijah, ki so odvisne od ogljično intenzivnega gospodarstva in se soočajo s posledicami strukturnega prehoda v nizkoogljično gospodarstvo, povečanje zaposlenosti, zlasti med neusposobljenimi in dolgotrajno brezposelnimi, ter za izboljšanje razmer glede enakosti spolov, enakih možnosti, medgeneracijske solidarnosti, zdravstvenega sektorja in sektorja socialnih storitev, socialnih stanovanj , brezdomstva, digitalnega vključevanja, razvoja skupnosti, vloge in prostora mladih v družbi ter ranljivih skupin, vključno z državljani tretjih držav. Program InvestEU bi moral prispevati tudi k podpori evropske kulture in ustvarjalnosti. Da bi obvladali globoke spremembe v družbah Unije in na trgu dela v prihodnjem desetletju, je treba vlagati v človeški kapital, socialno infrastrukturo, mikrofinanciranje, financiranje etičnih in socialnih podjetij ter nove poslovne modele socialnega gospodarstva, vključno z naložbami v socialni učinek in sklepanjem pogodb z družbenimi učinki. Program InvestEU bi moral okrepiti nastajajoči ekosistem socialnega trga s povečanjem ponudbe in dostopa do financiranja za mikro- in socialna podjetja ter ustanove socialne solidarnosti , da se zadosti povpraševanju tistih, ki to najbolj potrebujejo. V poročilu skupine na visoki ravni o vlaganju v socialno infrastrukturo v Evropi (9) je za obdobje 2018–2030 opredeljena vrzel v višini najmanj 1,5 bilijona EUR pri vlaganju v socialno infrastrukturo in storitve, vključno z izobraževanjem, usposabljanjem, zdravstvom in stanovanji, ki zahtevajo podporo, tudi na ravni Unije. Zato bi bilo treba izkoristiti združeno moč javnega, komercialnega in človekoljubnega kapitala ter podporo alternativnih oblik ponudnikov financiranja , na primer tistih, ki podpirajo etične, socialne in trajnostne vidike, in fundacij za pomoč razvoju vrednostne verige socialnega trga in odpornejši Uniji.

(18)

Sklad InvestEU bi moral delovati v okviru štirih sklopov politike, ki odražajo ključne prednostne naloge politike Unije. To so trajnostna infrastruktura, raziskave, inovacije in digitalizacija, MSP ter socialne naložbe in spretnosti.

(18a)

Čeprav naj bi bil sklop za mala in srednja podjetja osredotočen predvsem na pomoč tem podjetjem, so do njega upravičena tudi mala podjetja s srednje veliko tržno kapitalizacijo. Podjetja s srednje veliko tržno kapitalizacijo so upravičena tudi do podpore iz preostalih treh sklopov.

(19)

Vsak sklop politike bi moral biti sestavljen iz dveh oddelkov, tj. oddelka za EU in oddelka za države članice. Oddelek za EU bi moral sorazmerno ukrepati za odpravo specifičnih primerov nedelovanja trga ali neoptimalnih naložbenih razmer na ravni Unije ali držav članic , podprte dejavnosti pa bi morale imeti jasno evropsko dodano vrednost. Oddelek za države članice bi moral državam članicam in tudi regionalnim organom prek njihovih držav članic omogočiti, da delež svojih sredstev iz skladov v okviru deljenega upravljanja prispevajo k oblikovanju rezervacij za jamstvo EU, da bi to jamstvo uporabili za operacije financiranja ali naložbene operacije, s katerimi bi na svojem ozemlju, tudi v manj razvitih regijah ter na ranljivih in oddaljenih območjih, kot so najbolj oddaljene regije Unije, v skladu s sporazumom o prispevku odpravili nedelovanje trga ali neoptimalne naložbene razmere, s tem pa dosegli cilje sklada v okviru deljenega upravljanja. Ukrepi, ki jih podpira sklad InvestEU prek oddelka za EU ali oddelka za države članice, ne bi smeli podvajati ali izrinjati zasebnega financiranja ali izkrivljati konkurence na notranjem trgu.

(20)

Oddelek za države članice bi moral biti zasnovan tako, da omogoča uporabo sredstev v okviru deljenega upravljanja za oblikovanje rezervacij za jamstvo, ki ga izda Unija. To bi povečalo dodano vrednost proračunskega jamstva, ki ga daje Unija, saj bi bilo na voljo širšemu krogu finančnih prejemnikov in projektov, sočasno pa bi se diverzificirala sredstva za doseganje ciljev sklada v okviru deljenega upravljanja, ob hkratnem doslednem obvladovanju tveganj pri pogojnih obveznostih, in sicer z izvajanjem jamstva, ki ga da Komisija v okviru posrednega upravljanja. Unija bi morala zagotoviti jamstvo za operacije financiranja in naložbene operacije, predvidene v sporazumih o jamstvu, sklenjenih med Komisijo in izvajalskimi partnerji v oddelku za države članice, skladi v okviru deljenega upravljanja bi morali zagotoviti oblikovanje rezervacij za jamstvo ob upoštevanju stopnje rezervacij, ki jo določi Komisija v sporazumu o prispevku, ki ga sklene z državami članicami, in na podlagi narave operacij in iz tega izhajajočih pričakovanih izgub, država članica pa bi z izdajo kritnega jamstva v korist Unije prevzela izgube, ki bi presegle pričakovane izgube. Ta ureditev bi morala biti določena v enem samem sporazumu o prispevku z vsako državo članico, ki prostovoljno izbere to možnost. Sporazum o prispevku bi moral zajemati enega ali več posebnih sporazumov o jamstvu, ki se bodo izvajali v zadevni državi članici , pa tudi regionalne omejitve na podlagi pravil sklada InvestEU . Določitev stopnje rezervacij za vsak primer posebej zahteva odstopanje od člena 211(1) Uredbe (EU, Euratom) št. 2018/1046  (10) (v nadaljnjem besedilu: finančna uredba). Takšna zasnova zagotavlja tudi enoten sklop pravil za proračunska jamstva, podprta s centralno upravljanimi sredstvi ali s sredstvi v okviru deljenega upravljanja, kar bi olajšalo njihovo kombiniranje.

(20a)

Vzpostaviti bi bilo treba partnerstvo med Komisijo in skupino EIB na osnovi relativnih prednosti vsakega partnerja, da se zagotovi čim večji učinek politike, učinkovita uporaba ter ustrezen nadzor nad upravljanjem proračuna in tveganj, in z njim podpreti učinkovit in vključujoč neposreden dostop.

(20b)

Komisija bi se morala s skupino EIB in drugimi potencialnimi izvajalskimi partnerji po potrebi posvetovati o naložbenih smernicah, dokumentih o spremljanju podnebnih ukrepov in usmerjanju na področju trajnosti ter skupnih metodologijah, da bi zagotovila vključevalnost in delovanje, dokler ne bodo ustanovljeni upravljavski organi, nato pa bi morali izvajalski partnerji sodelovati v svetovalnem in usmerjevalnem odboru.

(21)

Sklad InvestEU bi moral biti odprt za prispevke tretjih držav, ki so članice Evropskega združenja za prosto trgovino, držav pristopnic, držav kandidatk in potencialnih kandidatk, držav, ki jih zajema sosedska politika, ter drugih držav v skladu s pogoji, ki jih določijo Unija in omenjene države. To bi moralo omogočiti nadaljnje sodelovanje z zadevnimi državami, kjer je primerno, zlasti na področju raziskav in inovacij ter MSP.

(22)

Ta uredba določa finančna sredstva tudi za druge ukrepe programa InvestEU poleg oblikovanja rezervacij za jamstvo EU, ki za Evropski parlament in Svet pomeni prednostni referenčni znesek v letnem proračunskem postopku v smislu [sklic se ustrezno posodobi v skladu z novim medinstitucionalnim sporazumom: točke 17 Medinstitucionalnega sporazuma z dne 2. decembra 2013 med Evropskim parlamentom, Svetom in Komisijo o proračunski disciplini, sodelovanju v proračunskih zadevah in dobrem finančnem poslovodenju (11)].

(23)

Jamstvo EU v višini 40 817 500 000  EUR (v tekočih cenah) na ravni Unije bo po pričakovanjih mobiliziralo več kot 698 194 079 000  EUR dodatnih naložb po vsej Uniji in bi ga bilo treba ▌razporediti med sklope politik.

(23a)

Komisija je [datum] zapisala, da bi bilo treba „[b]rez poseganja v pristojnosti Sveta glede izvajanja pakta za stabilnost in rast […] enkratne prispevke, ki jih v EFSI ali v tematske ali večdržavne naložbene platforme, vzpostavljene za izvajanje naložbenega načrta, vplačajo države članice – in sicer bodisi država članica bodisi nacionalne spodbujevalne banke, ki so razvrščene v vladni sektor ali delujejo v imenu države članice – načeloma obravnavati kot enkratne ukrepe v smislu člena 5 Uredbe Sveta (ES) št. 1466/97 in člena 3 Uredbe Sveta (ES) št. 1467/97. Poleg tega bo Komisija brez poseganja v pristojnosti Sveta glede izvajanja pakta za stabilnost in rast preučila, do katere mere bi bilo mogoče v kontekstu njenih sporočil o prilagodljivosti InvestEU kot instrument, ki je nasledil EFSI, obravnavati enako kot EFSI, kar zadeva enkratne gotovinske prispevke držav članic za financiranje dodatnega jamstva EU za namene oddelka za države članice“.

(24)

Jamstvo EU, ki podpira sklad InvestEU, bi morala posredno izvajati Komisija z opiranjem na izvajalske partnerje, ki lahko dosežejo končne posrednike, kjer je to ustrezno, oziroma končne prejemnike. Izvajalski partnerji bi morali biti izbrani na pregleden način in brez nasprotja interesov. Komisija bi morala z vsakim izvajalskim partnerjem skleniti sporazum o jamstvu, s katerim se dodeli ustrezna jamstvena zmogljivost sklada InvestEU, da bi podprla operacije financiranja in naložbene operacije tega izvajalskega partnerja, ki izpolnjujejo cilje in merila za upravičenost sklada InvestEU. Obvladovanje tveganj v zvezi z jamstvom izvajalskih partnerjev ne bi smelo ovirati pri neposrednem dostopu do jamstva. Potem ko se v oddelku EU da jamstvo EU izvajalskim partnerjem, bi morali biti slednji povsem odgovorni za celoten naložbeni proces in primerno skrbnost pri operacijah financiranja in naložbenih operacijah. Sklad InvestEU bi moral podpirati projekte, ki imajo običajno višji profil tveganja kot projekti, ki jih izvajalski partnerji podpirajo z običajnimi operacijami, in ki jih z drugimi javnimi ali zasebnimi viri brez podpore iz sklada InvestEU v obdobju, v katerem je mogoče uporabiti jamstvo EU, ne bi bilo mogoče izvesti ali pa jih ne bi bilo mogoče izvesti v enakem obsegu .

(24a)

Sklad InvestEU bi moral imeti upravljavsko strukturo, katere naloga bi morala biti skladna z njenim edinim namenom, tj. skrbjo za primerno uporabo jamstva EU ob zagotavljanju politične neodvisnosti pri naložbenih odločitvah. Sestavljati bi jo morali svetovalni odbor, usmerjevalni odbor in povsem neodvisen naložbeni odbor. Pri sestavi te upravljavske strukture bi si morali prizadevati za uravnoteženo zastopanost spolov. Upravljavska struktura ne bi smela posegati v odločitve skupine EIB in drugih izvajalskih partnerjev oziroma jih ovirati, prav tako pa ne bi smela nadomestiti njihovih upravljavskih organov.

(25)

Ustanoviti bi bilo treba svetovalni odbor, ki bi ga sestavljali predstavniki izvajalskih partnerjev in držav članic , strokovnjak, ki bi ga imenoval Evropski ekonomsko-socialni odbor, in strokovnjak, ki bi ga imenoval Odbor regij, in ki bi se redno sestajal, da bi si izmenjeval informacije, razpravljal o uporabi finančnih produktov, ki se izvajajo v okviru sklada InvestEU, ter se pogovarjal o nastajajočih potrebah in novih produktih, vključno s tržnimi vrzelmi na specifičnih ozemljih.

(25a)

Usmerjevalni odbor, sestavljen iz predstavnikov Komisije, izvajalskih partnerjev in strokovnjaka brez glasovalne pravice, ki ga imenuje Evropski parlament, bi moral določiti strateške in operativne smernice za sklad InvestEU.

(26)

Komisija bi morala oceniti združljivost operacij financiranja in naložbenih operacij, ki jih predložijo izvajalski partnerji, s pravom in politikami Unije, odločitve o teh operacijah pa bi moral nazadnje sprejeti izvajalski partner.

(27)

Naložbenemu odboru bi moral pomagati neodvisen sekretariat v sklopu Komisije , odgovoren predsedniku tega odbora .

(28)

O dodelitvi podpore iz jamstva EU za operacije financiranja in naložbene operacije, ki izpolnjujejo merila za upravičenost, bi moral odločati naložbeni odbor, ki bi bil sestavljen iz neodvisnih strokovnjakov in bi tako zagotavljal zunanje strokovno znanje pri ocenah naložb v zvezi s projekti. Da bi čim bolje pokrili različna področja in sektorje politike, bi se moral naložbeni odbor sestajati v različnih sestavah.

(29)

Komisija bi morala pri izbiri izvajalskih partnerjev za uporabo sklada InvestEU upoštevati zmožnost kandidata, da izpolni cilje sklada InvestEU in prispeva lastna sredstva, da se zagotovita ustrezna geografska pokritost in razpršenost, vključijo zasebni vlagatelji ter zagotovijo zadostna razpršenost tveganja in ▌rešitve za odpravljanje nedelovanja trga in neoptimalnih naložbenih razmer. Skupina Evropske investicijske banke (v nadaljnjem besedilu: EIB) bi morala glede na vlogo v skladu s pogodbama, zmožnost delovanja v vseh državah članicah ter obstoječe izkušnje v okviru sedanjih finančnih instrumentov in EFSI ostati privilegiran izvajalski partner v oddelku za EU. Poleg skupine EIB bi morale imeti nacionalne spodbujevalne banke ali institucije možnost ponuditi dopolnilno paleto finančnih produktov, saj bi lahko njihove izkušnje in zmogljivosti na nacionalni in regionalni ravni koristile pri doseganju največjega možnega učinka javnih sredstev na celotnem ozemlju Unije , dosegla pa bi se tudi pravična geografska uravnoteženost projektov . Program InvestEU bi bilo treba izvajati tako, da se spodbudijo enaki konkurenčni pogoji za manjše in novejše spodbujevalne banke in institucije. Poleg tega bi bilo treba omogočiti, da so lahko izvajalski partnerji tudi druge mednarodne finančne institucije, zlasti kadar imajo primerjalno prednost v smislu posebnega strokovnega znanja in izkušenj v določenih državah članicah in kadar imajo delničarji iz EU večinski delež . Prav tako bi bilo treba omogočiti, da kot izvajalski partnerji delujejo tudi drugi subjekti, ki izpolnjujejo merila iz finančne uredbe.

(30)

Za spodbujanje boljše geografske razpršenosti se lahko vzpostavijo naložbene platforme, ki prizadevanja in strokovno znanje izvajalskih partnerjev združujejo z drugimi nacionalnimi spodbujevalnimi bankami, ki imajo omejene izkušnje z uporabo finančnih instrumentov. Te strukture bi bilo treba spodbujati tudi z razpoložljivo podporo svetovalnega vozlišča InvestEU. Primerno bi bilo združiti sovlagatelje, javne organe, strokovnjake, ustanove za izobraževanje, usposabljanje in raziskave, relevantne socialne partnerje, predstavnike civilne družbe in druge ustrezne akterje na ravni Unije ter nacionalni in regionalni ravni, da se spodbudi uporaba naložbenih platform v ustreznih sektorjih.

(31)

Jamstvo EU v okviru oddelka za države članice bi bilo treba dodeliti vsakemu izvajalskemu partnerju, ki je upravičen v skladu s členom 62(1)(c) finančne uredbe, vključno z nacionalnimi in regionalnimi spodbujevalnimi bankami ali institucijami, EIB, Evropskim investicijskim skladom in drugimi mednarodnimi finančnimi institucijami . Komisija bi morala pri izbiri izvajalskih partnerjev v okviru oddelka za države članice upoštevati predloge posameznih držav članic , kot so podani v sporazumu o prispevku . V skladu s členom 154 finančne uredbe mora Komisija oceniti pravila in postopke izvajalskega partnerja, da se prepriča, da zagotavljajo enako raven zaščite finančnih interesov Unije, kot jo zagotavlja sama.

(32)

O operacijah financiranja in naložbenih operacijah bi moral nazadnje odločati izvajalski partner v svojem imenu, izvedene bi morale biti v skladu z njegovimi notranjimi pravili , politikami in postopki ter prikazane v njegovih računovodskih izkazih oziroma razkrite v opombah k računovodskim izkazom, kjer je to primerno . Zato bi morala Komisija prevzeti izključno finančne obveznosti, ki izhajajo iz jamstva EU, in razkriti najvišji znesek jamstva, vključno z vsemi relevantnimi informacijami o zagotovljenem jamstvu.

(33)

Sklad InvestEU bi moral, kjer je primerno, omogočiti nemoteno , nepretrgano in učinkovito kombiniranje nepovratnih sredstev ali finančnih instrumentov, ki se financirajo iz proračuna Unije ali drugih skladov, kot je inovacijski sklad sistema EU za trgovanje z emisijami (ETS), ali obojih s tem jamstvom v primerih, ko je to potrebno za najboljšo podporo naložbam za odpravo določenega nedelovanja trga ali neoptimalnih naložbenih razmer.

(34)

Projekti, ki jih izvajalski partnerji predložijo za podporo iz programa InvestEU in vključujejo kombiniranje s podporo iz drugih programov Unije, bi morali biti kot celota skladni tudi s cilji in merili za upravičenost, ki jih vsebujejo pravila zadevnih programov Unije. O uporabi jamstva EU bi se bilo treba odločiti v skladu s pravili programa InvestEU.

(35)

Svetovalno vozlišče InvestEU bi moralo podpirati razvoj trdnega nabora naložbenih projektov v vsakem sklopu politike prek svetovalnih pobud, ki jih uresničijo skupina EIB, drugi svetovalni partnerji ali neposredno Komisija . Svetovalno vozlišče InvestEU bi se moralo zavzemati za geografsko razpršenost, da bi prispevalo k doseganju ciljev Unije glede ekonomske, socialne in teritorialne kohezije ter zmanjševanja regionalnih razlik. Posebno pozornost bi moralo nameniti povezovanju majhnih projektov in njihovemu združevanju v večje portfelje. Komisija, skupina EIB in drugi svetovalni partnerji bi morali tesno sodelovati, da bi zagotovili učinkovitost, sinergije in učinkovito geografsko pokritost podpore po vsej Uniji, ter pri tem upoštevati strokovno znanje in lokalne zmogljivosti lokalnih izvajalskih partnerjev, pa tudi svetovalno vozlišče za evropske naložbe. Poleg tega bi moralo svetovalno vozlišče InvestEU ponuditi osrednjo vstopno točko za pomoč pri razvoju projektov , ki se v njegovem okviru ponuja organom in nosilcem projektov.

(35a)

Svetovalno vozlišče InvestEU bi morala ustanoviti Komisija skupaj s skupino EIB kot glavno partnerico, pri tem pa se opreti predvsem na izkušnje s svetovalnim vozliščem za evropske naložbe. Komisija bi morala biti odgovorna za usmerjanje politik svetovalnega vozlišča InvestEU in za upravljanje osrednje vstopne točke. Skupina EIB bi morala uresničevati svetovalne pobude v sklopih politike. Poleg tega bi morala opravljati operativne storitve za Komisijo, med drugim prispevati k strateškim in političnim smernicam, evidentirati obstoječe in nove svetovalne pobude, ocenjevati potrebe po svetovanju in svetovati Komisiji o optimalnih načinih za zadostitev teh potreb z obstoječimi ali novimi svetovalnimi pobudami.

(36)

Da bi zagotovili široko geografsko pokritost s svetovalnimi storitvami po vsej Uniji in uspešno izkoristili lokalno znanje o skladu InvestEU, bi bilo treba po potrebi in ob upoštevanju obstoječih podpornih shem ter prisotnosti lokalnih partnerjev zagotoviti lokalno prisotnost svetovalnega vozlišča InvestEU, da bi lahko omogočili konkretno, proaktivno in prilagojeno podporo na kraju samem. Da bi olajšali svetovalno podporo na lokalni ravni ter zagotovili učinkovitost, sinergije in zadostno geografsko pokritost podpore po vsej Uniji, bi moralo svetovalno vozlišče InvestEU sodelovati z nacionalnimi spodbujevalnimi bankami ali institucijami, pa tudi uporabiti in izkoristiti njihovo strokovno znanje.

(36a)

Svetovalno vozlišče InvestEU bi moralo zagotavljati svetovalno podporo za majhne projekte in projekte za zagonska podjetja, zlasti kadar želijo zagonska podjetja zaščititi svoje naložbe v raziskave in inovacije s pridobitvijo pravic intelektualne lastnine, kot so patenti, pri tem pa izkoristiti obstoječe sinergije z drugimi storitvami, ki lahko krijejo takšne ukrepe, in iskati nove.

(37)

V okviru sklada InvestEU je treba podpreti razvoj projektov in gradnjo zmogljivosti, da bi se razvile organizacijske zmogljivosti in dejavnosti razvoja trga, ki so potrebne za pripravljanje kakovostnih projektov. Poleg tega je cilj ustvariti pogoje za razširitev možnega števila upravičenih prejemnikov v nastajajočih tržnih segmentih, zlasti kadar majhen obseg posameznih projektov znatno poveča stroške poslovanja na ravni projekta, kot velja za ekosistem socialnega financiranja, vključno s človekoljubnimi organizacijami, ter kulturni in ustvarjalni sektor . Zato bi morala podpora za gradnjo zmogljivosti ukrepe, sprejete v okviru drugih programov Unije, ki zajemajo specifično področje politike, ▌dopolnjevati in se izvajati vzporedno z njimi. Prizadevati bi si bilo treba tudi za podporo gradnji zmogljivosti potencialnih nosilcev projektov, zlasti lokalnih organizacij in organov.

(38)

Treba bi bilo vzpostaviti Portal InvestEU, ki bi zagotavljal zlahka dostopno in uporabniku prijazno podatkovno zbirko projektov za spodbujanje opaznosti naložbenih projektov, ki iščejo financiranje, z večjim poudarkom na zagotavljanju morebitnega nabora naložbenih projektov, ki so združljivi s pravom in politikami Unije, izvajalskim partnerjem.

(39)

V skladu z odstavkoma 22 in 23 Medinstitucionalnega sporazuma z dne 13. aprila 2016 o boljši pripravi zakonodaje (12) je treba program InvestEU oceniti na podlagi informacij, zbranih na podlagi specifičnih zahtev glede spremljanja, pri čemer se je treba izogibati pretiranemu urejanju in upravnim bremenom, zlasti za države članice. Te zahteve lahko po potrebi vključujejo merljive kazalnike, ki so podlaga za ocenjevanje učinkov programa InvestEU na terenu.

(40)

Za spremljanje napredka pri doseganju ciljev Unije bi bilo treba izvajati trden okvir za spremljanje, ki temelji na kazalnikih izložkov, rezultatov in učinka. Za zagotovitev odgovornosti do evropskih državljanov bi morala Komisija Evropskemu parlamentu in Svetu vsako leto poročati o napredku, učinku in operacijah programa InvestEU.

(41)

Za to uredbo se uporabljajo horizontalna finančna pravila, ki sta jih sprejela Evropski parlament in Svet na podlagi člena 322 Pogodbe o delovanju Evropske unije. Ta pravila so določena v finančni uredbi, pri čemer določajo zlasti postopek za pripravo in izvrševanje proračuna prek nepovratnih sredstev, javnih naročil, nagrad in posrednega izvrševanja ter urejajo nadzor odgovornosti finančnih udeležencev. Pravila, sprejeta na podlagi člena 322 PDEU, se nanašajo tudi na zaščito proračuna Unije v primeru splošnih pomanjkljivosti v zvezi z načelom pravne države v državah članicah, saj je spoštovanje tega načela bistven pogoj za dobro finančno poslovodenje in učinkovito financiranje EU.

(42)

Za program InvestEU se uporablja Uredba (EU, Euratom) št. [nova finančna uredba]. Določa pravila za izvrševanje proračuna Unije, kar vključuje pravila o proračunskih jamstvih.

(43)

V skladu z  Uredbo (EU, Euratom) 2018/1046 Evropskega parlamenta in Sveta  (13) (finančna uredba), Uredbo (EU, Euratom) št. 883/2013 Evropskega parlamenta in Sveta (14), Uredbo Sveta (Euratom, ES) št. 2988/95 (15), Uredbo Sveta (Euratom, ES) št. 2185/96 (16) in Uredbo Sveta (EU) 2017/1939 (17) bi bilo treba finančne interese Unije zaščititi s […] sorazmernimi ukrepi, ki vključujejo preprečevanje, odkrivanje, odpravljanje in preiskovanje nepravilnosti, med drugim goljufij, povračilo izgubljenih, neupravičeno izplačanih ali nepravilno porabljenih sredstev ter po potrebi naložitev upravnih sankcij. Zlasti lahko Evropski urad za boj proti goljufijam (OLAF) v skladu z Uredbo (EU, Euratom) št. 883/2013 in Uredbo (Euratom, ES) št. 2185/96 izvaja upravne preiskave, vključno s pregledi in inšpekcijami na kraju samem, da bi ugotovil, ali je prišlo do goljufije, korupcije ali drugega nezakonitega ravnanja, ki škoduje finančnim interesom Unije. V skladu z Uredbo (EU) 2017/1939 lahko Evropsko javno tožilstvo (v nadaljnjem besedilu: EJT) preiskuje in preganja ▌kazniva dejanja zoper finančne interese Unije, kot je določeno v Direktivi (EU) 2017/1371 Evropskega parlamenta in Sveta (18). V skladu s finančno uredbo mora vsaka oseba ali subjekt, ki prejema sredstva Unije, v celoti sodelovati pri zaščiti finančnih interesov Unije, podeliti ustrezne pravice in dostop Komisiji, OLAF, EJT – za tiste države članice, ki so vključene v okrepljeno sodelovanje v skladu z Uredbo (EU) 2017/1939 – in Evropskemu računskemu sodišču (ERS) ter zagotoviti, da vse tretje osebe, ki so vključene v izvrševanje sredstev Unije, podelijo enakovredne pravice.

(44)

Tretje države, ki so članice Evropskega gospodarskega prostora (EGP), lahko sodelujejo v programih Unije v okviru sodelovanja, vzpostavljenega s sporazumom o EGP, ki določa, da se programi izvajajo s sklepom na podlagi tega sporazuma. Tretje države lahko sodelujejo tudi na podlagi drugih pravnih instrumentov. V to uredbo bi bilo treba uvesti posebno določbo, s katero bi zagotovili potrebne pravice in dostop odgovornemu odredbodajalcu, Evropskemu uradu za boj proti goljufijam (OLAF) in Evropskemu računskemu sodišču, da bodo lahko nemoteno izvajali svoje pristojnosti.

(45)

V skladu s [sklic se posodobi po potrebi v skladu z novim sklepom o čezmorskih državah in ozemljih: členom 88 Sklepa Sveta 2013/755/EU] so osebe in subjekti s sedežem v čezmorskih državah in ozemljih (v nadaljnjem besedilu: ČDO) upravičeni do financiranja v skladu s pravili in cilji programa InvestEU ter ureditvami, ki se uporabljajo v državi članici, s katero je zadevni ČDO povezan.

(46)

Da bi nebistvene elemente te uredbe dopolnili z naložbenimi smernicami in preglednico kazalnikov , olajšali hitro in prožno prilagajanje kazalnikov uspešnosti ter prilagodili stopnjo rezervacij, bi bilo treba na Komisijo prenesti pooblastilo, da v skladu s členom 290 PDEU sprejme akte v zvezi s pripravo naložbenih smernic za operacije financiranja in naložbene operacije v okviru različnih sklopov politike, preglednico kazalnikov , spremembo Priloge III k tej uredbi, da se pregledajo ali dopolnijo kazalniki, ter prilagoditvijo stopnje rezervacij. V skladu z načelom sorazmernosti bi morale te naložbene smernice vključevati ustrezne določbe, da bi se izognili nepotrebni upravni obremenitvi. Zlasti je pomembno, da se Komisija pri pripravljalnem delu ustrezno posvetuje, tudi na ravni strokovnjakov, in da se to posvetovanje izvede v skladu z načeli, določenimi v Medinstitucionalnem sporazumu z dne 13. aprila 2016 o boljši pripravi zakonodaje. Za zagotovitev enakopravnega sodelovanja pri pripravi delegiranih aktov Evropski parlament in Svet zlasti prejmeta vse dokumente sočasno s strokovnjaki iz držav članic, njuni strokovnjaki pa se sistematično lahko udeležujejo sestankov strokovnih skupin Komisije, ki zadevajo pripravo delegiranih aktov.

(47)

Program InvestEU bi moral odpravljati specifične primere nedelovanja trga in neoptimalnih naložbenih razmer v celotni Uniji in/ali državah članicah ter pri zapletenih primerih nedelovanja trga zagotoviti tržno preskušanje inovativnih finančnih produktov in sisteme za njihovo širjenje v celotni EU. Zato so upravičeni ukrepi na ravni Unije –