Choose the experimental features you want to try

This document is an excerpt from the EUR-Lex website

Document 52019AP0373

    P8_TA(2019)0373 Vrednostni papirji, kriti z državnimi obveznicami ***I Zakonodajna resolucija Evropskega parlamenta z dne 16. aprila 2019 o predlogu uredbe Evropskega parlamenta in Sveta o vrednostnih papirjih, kritih z državnimi obveznicami (COM(2018)0339 – C8-0206/2018 – 2018/0171(COD)) P8_TC1-COD(2018)0171 Stališče Evropskega parlamenta, sprejeto v prvi obravnavi dne 16. aprila 2019 z namenom sprejetja Uredbe (EU) 2019/… Evropskega parlamenta in Sveta o vrednostnih papirjih, kritih z državnimi obveznicami (Besedilo velja za EGP)

    UL C 158, 30.4.2021, p. 64–82 (BG, ES, CS, DA, DE, ET, EL, EN, FR, HR, IT, LV, LT, HU, MT, NL, PL, PT, RO, SK, SL, FI, SV)

    30.4.2021   

    SL

    Uradni list Evropske unije

    C 158/64


    P8_TA(2019)0373

    Vrednostni papirji, kriti z državnimi obveznicami ***I

    Zakonodajna resolucija Evropskega parlamenta z dne 16. aprila 2019 o predlogu uredbe Evropskega parlamenta in Sveta o vrednostnih papirjih, kritih z državnimi obveznicami (COM(2018)0339 – C8-0206/2018 – 2018/0171(COD))

    (Redni zakonodajni postopek: prva obravnava)

    (2021/C 158/22)

    Evropski parlament,

    ob upoštevanju predloga Komisije Evropskemu parlamentu in Svetu (COM(2018)0339),

    ob upoštevanju člena 294(2) in člena 114 Pogodbe o delovanju Evropske unije, na podlagi katerih je Komisija podala predlog Parlamentu (C8-0206/2018),

    ob upoštevanju člena 294(3) Pogodbe o delovanju Evropske unije,

    po posvetovanju z Evropsko centralno banko,

    ob upoštevanju mnenja Evropskega ekonomsko-socialnega odbora z dne 17. oktobra 2018 (1),

    ob upoštevanju člena 59 Poslovnika,

    ob upoštevanju poročila Odbora za ekonomske in monetarne zadeve (A8-0180/2019),

    1.

    sprejme stališče v prvi obravnavi, kakor je določeno v nadaljevanju;

    2.

    poziva Komisijo, naj mu zadevo ponovno predloži, če svoj predlog nadomesti, ga bistveno spremeni ali ga namerava bistveno spremeniti;

    3.

    naroči svojemu predsedniku, naj stališče Parlamenta posreduje Svetu in Komisiji ter nacionalnim parlamentom.

    (1)  UL C 62, 15.2.2019, str. 113.


    P8_TC1-COD(2018)0171

    Stališče Evropskega parlamenta, sprejeto v prvi obravnavi dne 16. aprila 2019 z namenom sprejetja Uredbe (EU) 2019/… Evropskega parlamenta in Sveta o vrednostnih papirjih, kritih z državnimi obveznicami

    (Besedilo velja za EGP)

    EVROPSKI PARLAMENT IN SVET EVROPSKE UNIJE STA –

    ob upoštevanju Pogodbe o delovanju Evropske unije in zlasti člena 114 Pogodbe,

    ob upoštevanju predloga Evropske komisije,

    po posredovanju osnutka zakonodajnega akta nacionalnim parlamentom,

    ob upoštevanju mnenja Evropske centralne banke (1),

    ob upoštevanju mnenja Evropskega ekonomsko-socialnega odbora (2),

    v skladu z rednim zakonodajnim postopkom (3),

    ob upoštevanju naslednjega:

    (1)

    Z vrednostnimi papirji, kritimi z državnimi obveznicami (Sovereign Bond-Backed Securities, v nadaljnjem besedilu: SBBS), bi lahko odpravili nekatere pomanjkljivosti, ki so bile izpostavljene ali so posledica finančne krize v letih 2007–2008. Natančneje, s SBBS bi morda lahko bankam in drugim finančnim institucijam pomagali bolje razpršiti njihove izpostavljenosti do državnih vrednostnih papirjev, nadalje zmanjšati negativne povratne učinke med državami in bankami ter razširiti ponudbo sredstev z nizkim tveganjem, denominiranih v eurih , s čimer bi olajšali izvajanje monetarne politike . SBBS bi lahko poleg tega povzročili, da bi bile obveznice, izdane na malih in manj likvidnih nacionalnih trgih, bolj privlačne za mednarodne vlagatelje, kar lahko spodbudi delitev in zmanjšanje tveganj v zasebnem sektorju ter podpira učinkovitejšo razporeditev tveganj med finančnimi subjekti.

    (2)

    V obstoječem pravnem okviru bi se SBBS obravnavali kot listinjenja in bi zato zanje veljale dodatne kapitalske zahteve in diskonti v primerjavi s kapitalskimi zahtevami in diskonti za državne obveznice euroobmočja v osnovnem portfelju. Te dodatne kapitalske zahteve in diskonti bi ovirali sestavo in uporabo SBBS s strani zasebnega sektorja kljub dejstvu, da SBBS ▌nosijo manjša tveganja od tistih, povezanih z drugimi vrstami listinjenj ▌. Vendar pa nekatera tveganja, kot so „skladiščna tveganja“ (warehouse risks) ali goljufivo ravnanje zaposlenih SPN, ostajajo. Zaradi tega bi bilo treba določiti regulativni okvir za SBBS, ki bolje upošteva posebnosti in lastnosti SBBS, da bi se lahko ta produkt dal na trg.

    (2a)

    SBBS so kot listinjenja izpostavljeni posebnim tveganjem, povezanim s SPE, ki je pravno ločen, samostojen subjekt, ki je bil ustanovljen za namen izdaje SBBS. Tranša prve izgube, ki bo zunaj bančnega sistema, bo ključna za zmanjšanje negativnih povratnih učinkov med državami in bankami. Zato bi bilo treba prednostno regulativno obravnavo, ki velja za sredstva, ki so osnova SBBS, razširiti na deleže bank v nadrejeni tranši SBBS.

    (3)

    Omogočanje tržno usmerjenega razvoja SBBS je del prizadevanj Komisije za zmanjšanje tveganj za finančno stabilnost in dokončanje bančne unije. SBBS bi lahko podprli nadaljnjo razpršenost portfeljev v bančnem sektorju, hkrati pa ustvarjali nov vir visokokakovostnega finančnega zavarovanja, še posebej primernega za uporabo pri čezmejnih finančnih transakcijah ter za poslovanje centralnih bank Eurosistema in centralnih nasprotnih strank . Poleg tega bi omogočanje SBBS povečalo nabor instrumentov, na voljo za čezmejno vlaganje in delitev tveganj v zasebnem sektorju , kar bi prispevalo k prizadevanjem Komisije za dokončanje bančne unije ter poglobitev in nadaljnje povezovanje evropskih kapitalskih trgov v okviru unije kapitalskih trgov.

    (4)

    SBBS ne vključujejo vzajemnega prevzemanja tveganj in izgub med državami članicami, ker države članice ne bodo vzajemno jamčile za svoje zadevne obveznosti v portfelju državnih obveznic, ki so osnova za SBBS. Omogočanje SBBS prav tako ne vključuje spremembe sedanje regulativne obravnave izpostavljenosti do državnih vrednostnih papirjev.

    (5)

    Za doseganje ciljev geografske razpršenosti tveganj v okviru bančne unije in notranjega trga bi moral biti osnovni portfelj SBBS sestavljen iz državnih obveznic držav članic, katerih valuta je euro. Za preprečevanje valutnega tveganja bi moralo biti v osnovni portfelj SBBS dovoljeno vključiti samo državne obveznice, denominirane v eurih, ki so jih izdale države članice, katerih valuta je euro. Za zagotovitev, da državne obveznice vsake države članice euroobmočja prispevajo k sestavi SBBS v skladu z deležem, ki ga posamezna država članica prispeva k stabilnosti celotnega euroobmočja, bi morala biti sorazmerna utež nacionalnih državnih obveznic v osnovnem portfelju SBBS zelo blizu sorazmerni uteži posameznih držav članic v ključu za vpis kapitala evropske centralne banke s strani nacionalnih centralnih bank držav članic.

    (6)

    Za zagotovitev visokokakovostnih sredstev z nizkim tveganjem in hkrati zaradi različne ravni nagnjenosti vlagateljev k tveganju bi morala biti izdaja SBBS sestavljena iz nadrejene tranše in ene ali več podrejenih tranš. Nadrejena tranša, ki ustreza sedemdesetim odstotkom nominalne vrednosti izdaje SBBS, bi morala ohraniti stopnjo pričakovanih izgub izdaje SBBS v skladu s stopnjo najvarnejših državnih obveznic euroobmočja ob upoštevanju tveganja in korelacije državnih obveznic v osnovnem portfelju SBBS državnih obveznic. Podrejene tranše bi morale zagotoviti zaščito za nadrejeno tranšo. ▌Da bi se omejilo tveganje tranše prve izgube (tranša, ki krije izgube pred vsemi drugimi tranšami), bi morala biti nominalna vrednost tranše prve izgube najmanj pet odstotkov neporavnane nominalne vrednosti celotne izdaje SBBS. Glede na posebno kompleksnost produkta bi bilo treba zagotoviti, da lahko mali vlagatelji pridobijo le nadrejene tranše, ne pa podrejenih.

    (7)

    Za zagotovitev integritete izdaje SBBS in čim večjo omejitev morebitnih tveganj v zvezi s posedovanjem in upravljanjem osnovnega portfelja državnih obveznic, bi morale biti zapadlosti osnovnih državnih obveznic tesno usklajene z zapadlostjo SBBS, sestava osnovnega portfelja državnih obveznic pa bi morala ostati nespremenjena v celotnem življenjskem ciklu SBBS.

    (8)

    Standardizirana sestava osnovnega portfelja SBBS lahko otežuje ali ovira izdajo SBBS, kadar državne obveznice ene ali več držav članic niso na voljo na trgu. Državne obveznice določene države članice bi moralo biti zato mogoče izključiti iz bodočih izdaj SBBS, če in dokler je izdaja državnih obveznic te države članice precej omejena zaradi zmanjšane potrebe po javnem dolgu ali slabšega dostopa do trgov.

    (9)

    Za zagotovitev, da so SBBS dovolj homogeni, bi moralo biti državne obveznice določene države članice dovoljeno izključiti iz osnovnega portfelja državnih obveznic in jih vanj ponovno vključiti le na podlagi odločitve Komisije, da se zagotovi, da imajo vsi istočasno izdani SBBS isti osnovni portfelj državnih obveznic. SBBS so nov produkt in da bi v primerih, ko država članica nima več dostopa do trga, zagotovili nadaljnje izdajanje SBBS na trgu, je zagotovljen mehanizem za pravočasno odločanje glede prilagoditve osnovnega portfelja SBBS. Poleg tega so komentatorji in deležniki so opozorili na možnost negativnih učinkov na likvidnost trgov z osnovnimi državnimi obveznicami, ki jo je treba resno obravnavati. Zato je v tej uredbi Evropskemu nadzornemu organu (Evropski organ za vrednostne papirje in trge), ustanovljenemu z Uredbo (EU) št. 1095/2010 Evropskega parlamenta in Sveta  (4) (ESMA), dodeljena dolžnost, da za namene odkrivanja znakov motenj spremlja trge SBBS in osnovnih državnih obveznic.

    (9a)

    Na Komisijo bi bilo treba prenesti pooblastilo, da za namene te uredbe na podlagi ugotovitev in poročil ESMA jasno opredeli „likvidnosti trga“ in določi metodo za njen izračun, pa tudi merila, s katerimi bi moral ESMA oceniti, ali država članica morebiti nima več dostopa do trga. Na Komisijo bi bilo treba prenesti pooblastilo, da v skladu s členom 290 Pogodbe o delovanju Evropske unije sprejme delegirani akt. Komisija bi morala pri pripravi in oblikovanju delegiranega akta zagotoviti, da so ustrezni dokumenti predloženi Evropskemu parlamentu in Svetu sočasno, pravočasno in na ustrezen način.

    (10)

    Fiksna vrednost nadrejene tranše za vsako izdajo SBBS se lahko zmanjša za prihodnje izdaje SBBS, kadar mora biti zaradi neugodnih gibanj na trgu, ki močno ovirajo delovanje trgov državnih vrednostnih papirjev v državi članici ali Uniji, velikost manjša, da se zagotovita stalna visoka kreditna kakovost in nizko tveganje za nadrejeno tranšo. Ko se takšna neugodna gibanja na trgu končajo, se mora velikost nadrejene tranše za prihodnje izdaje SBBS vrniti na začetno vrednost sedemdesetih odstotkov. ▌

    (11)

    Vlagatelji bi morali biti kolikor je mogoče zaščiteni pred tveganjem insolventnosti institucije, ki pridobi državne obveznice („prvotni kupec“), da bi sestavila osnovni portfelj SBBS. Zato lahko SBBS izdajajo le subjekti za posebne namene (v nadaljnjem besedilu: SPN), ki so namenjeni izključno izdajanju in upravljanju SBBS ter ne izvajajo drugih dejavnosti, kot je posojanje. Iz istega razloga bi morale za SPN veljati stroge zahteve za ločevanje sredstev.

    (12)

    Za upravljanje omejenih neusklajenosti zapadlosti v času med prejemom prihodkov od servisiranja dolga iz osnovnega portfelja in datumi izplačil vlagateljem SBBS, bi moralo biti SPN dovoljeno, da vlagajo prihodke od servisiranja dolga iz osnovnega portfelja državnih obveznic SBBS le v denarna sredstva in visoko likvidne finančne instrumente z nizkim tržnim in kreditnim tveganjem.

    (12a)

    Države članice bi morale zagotoviti, da bodo državne obveznice v lasti SPN deležne enake obravnave kot enake ali druge državne obveznice, izdane pod istimi pogoji, v kateri koli drugi lasti.

    (13)

    Regulativno obravnavo, ▌določeno v tej uredbi , bi bilo treba zagotoviti samo produktom, ki izpolnjujejo zahteve o sestavi in zapadlosti osnovnega portfelja ter velikosti nadrejenih in podrejenih tranš iz te uredbe in katerih izdaja izpolnjuje zahteve nadzorne ureditve .

    (14)

    Sistem za certificiranje ESMA bi moral zagotavljati, da izdaja SBBS izpolnjuje zahteve iz te uredbe. ESMA bi moral zato pripraviti seznam certificiranih SBBS in s tem vlagateljem omogočiti, da preverijo, ali je produkt, ki se prodaja kot SBBS, dejansko SBBS. Iz istega razloga bi moral ESMA na tem seznamu navesti, ali je bila naložena kakršna koli sankcija v zvezi s SBBS, in s seznama odstraniti vse produkte, za katere se ugotovi, da kršijo to uredbo.

    (15)

    Vlagatelji bi morali imeti možnost, da se zanesejo na certifikacijo SBBS, ki ga izda ESMA, in na informacije, ki jih zagotovi SPN. Informacije o SBBS in državnih obveznicah iz osnovnega portfelja SBBS bi morale vlagatelje omogočiti, da razumejo, ocenjujejo in primerjajo transakcije s SBBS ter se ne zanašajo samo na tretje osebe, vključno z bonitetnimi agencijami. Ta možnost bi morala vlagateljem omogočiti, da ravnajo preudarno in opravijo učinkovit skrbni pregled. Informacije o SBBS bi morale biti zato vlagateljem prosto na voljo, in sicer prek standardiziranih obrazcev na spletnem mestu, ki zagotavlja stalno dostopnost.

    (16)

    Da bi preprečili zlorabe in zagotovili ohranjanje zaupanja v SBBS, bi moral ESMA v primerih malomarnosti ali namernih kršitev v zvezi z obvestilom ali zahtevami za produkte SBBS zagotoviti ustrezne upravne sankcije in popravne ukrepe.

    (17)

    Vlagatelji v različnih finančnih sektorjih bi morali imeti možnost vlagati v SBBS pod enakimi pogoji, kot veljajo za vlaganje v državne obveznice euroobmočja, ki so njihova osnova , razen v primeru naložb v bančne deleže v podrejenih tranšah SBBS . Direktivo 2009/65/ES Evropskega parlamenta in Sveta (5), Uredbo (EU) št. 575/2013 Evropskega parlamenta in Sveta (6), Direktivo 2009/138/ES Evropskega parlamenta in Sveta (7) in Direktivo (EU) 2016/2341 Evropskega parlamenta in Sveta (8) bi bilo zato treba spremeniti, da se za SBBS zagotovi enaka regulativna obravnava kot za sredstva, ki so njihova osnova, v različnih reguliranih finančnih sektorjih.

    (18)

    Za ohranjanje finančne stabilnosti, zagotavljanje zaupanja vlagateljev in spodbujanje likvidnosti je bistvenega pomena ustrezen in učinkovit nadzor trgov SBBS. V ta namen bi moral biti ESMA obveščen o izdaji SBBS in od SPN prejeti vse ustrezne informacije, potrebne za opravljanje njegovih nadzornih nalog. Zlasti bi bilo treba nadzirati skladnost s to uredbo, da se zagotovi zaščita vlagateljev in, kadar je to primerno, vidike, ki so lahko povezani z izdajo in posedovanjem SBBS s strani reguliranih finančnih subjektov.

    (19)

    Nacionalni pristojni organi subjektov, ki sestavijo SBBS ali ki so prisotni na trgu SBBS, in ESMA bi morali tesno usklajevati svoje nadzorne dejavnosti in zagotoviti, da so njihove odločitve dosledne. ▌

    (20)

    Glede na to, da so SBBS nov produkt in ni znano, kako bo učinkoval na trge z osnovnimi državnimi dolžniškimi vrednostnimi papirji , je ustrezno, da Evropski odbor za sistemska tveganja (ESRB) ter nacionalni pristojni in imenovani organi za makrobonitetne instrumente nadzorujejo trg SBBS. Zato bi moral odbor ESRB uporabiti pristojnosti, ki so mu podeljene z Uredbo (EU) št. 1092/2010 Evropskega parlamenta in Sveta  (9) , ter po potrebi pristojnim organom izdati opozorila in priporočila za popravne ukrepe.

    (21)

    Primerno bi bilo, da se ESMA kot visoko specializiranemu organu na področju trgov vrednostnih papirjev zaupa priprava osnutkov regulativnih tehničnih standardov, ki se nanašajo na vrste naložb, ki jih SPN lahko izvaja s prihodki od plačil glavnice ali obresti iz osnovnega portfelja SBBS, informacije, ki jih mora SPN predložiti, da ESMA obvesti o izdajah SBBS za namene certificiranja , informacije, ki jih je treba navesti pred prenosom SBBS, in obveznosti sodelovanja ter izmenjave informacij med pristojnimi organi. Komisija bi morala biti pooblaščena za sprejetje teh standardov v skladu s členom 290 Pogodbe o delovanju Evropske unije (PDEU) in členi 10 do 14 Uredbe (EU) št. 1095/2010.

    (22)

    Na Komisijo bi bilo treba prenesti tudi pooblastilo za sprejetje izvedbenih tehničnih standardov z izvedbenimi akti na podlagi člena 291 PDEU in v skladu s členom 15 Uredbe (EU) št. 1095/2010 v zvezi z zahtevami glede obveščanja za SPN pred izdajo SBBS.

    (23)

    Za zagotovitev enotnih pogojev za izvajanje te uredbe bi bilo treba na Komisijo prenesti izvedbena pooblastila za odločanje o tem, ali bi bilo treba državne obveznice države članice odstraniti iz osnovnega portfelja SBBS ali jih vanj vključiti in ali bi bilo treba spremeniti velikost nadrejene tranše prihodnjih izdaj SBBS. Ta pooblastila bi bilo treba izvajati v skladu z Uredbo (EU) št. 182/2011 Evropskega parlamenta in Sveta (10).

    (24)

    Ker države članice ne morejo zadovoljivo doseči cilja te uredbe, to je določitve okvira za SBBS, ker je nastanek trga SBBS odvisen od odprave ovir, nastalih na podlagi izvajanja zakonodaje Unije, in ker je enake konkurenčne pogoje na notranjem trgu za vse institucionalne vlagatelje in osebe, ki se ukvarjajo s SBBS, mogoče doseči le na ravni Unije, lahko Unija sprejme ukrepe v skladu z načelom subsidiarnosti, kot je določeno v členu 5 Pogodbe o Evropski uniji. V skladu z načelom sorazmernosti iz navedenega člena ta uredba ne presega tistega, kar je potrebno za doseganje navedenega cilja –

    SPREJELA NASLEDNJO UREDBO:

    Poglavje 1

    Predmet urejanja, področje uporabe in opredelitev pojmov

    Člen 1

    Predmet urejanja

    Ta uredba določa splošni okvir za vrednostne papirje, krite z državnimi obveznicami (v nadaljnjem besedilu: SBBS).

    Člen 2

    Področje uporabe

    Ta uredba se uporablja za prvotne kupce, subjekte za posebne namene, vlagatelje in vse druge subjekte, vključene v izdajo ali posedovanje SBBS.

    Člen 3

    Opredelitev pojmov

    V tej uredbi se uporabljajo naslednje opredelitve pojmov:

    (1)

    „pristojni organ“ pomeni javni organ ali telo, ki je uradno priznan v skladu z nacionalno zakonodajo in v skladu z nacionalno zakonodajo ali zakonodajo Unije pooblaščen za izvajanje nalog, določenih v tej uredbi;

    (2)

    „državna obveznica“ pomeni dolžniški instrument, ki ga izda enota centralne ravni države članice, je denominiran in financiran v domači valuti te države članice in ima originalno zapadlost eno leto ali več;

    (3)

    „vrednostni papir, krit z državnimi obveznicami“ ali „SBBS“ pomeni finančni instrument, denominiran v eurih, katerega kreditno tveganje je povezano z izpostavljenostmi do portfelja državnih obveznic in ki izpolnjuje zahteve iz te uredbe;

    (4)

    „subjekt za posebne namene“ ali „SPN“ pomeni pravno osebo, ki ni prvotni kupec, ki izdaja SBBS in izvaja dejavnosti v zvezi z osnovnim portfeljem državnih obveznic v skladu s členoma 7 in 8 te uredbe;

    (5)

    „prvotni kupec“ pomeni pravno osebo, ki kupi državne obveznice za svoj račun in nato te državne obveznice prenese na SPN za namen izdaje SBBS;

    (6)

    „vlagatelj“ pomeni fizično ali pravno osebo, ki poseduje SBBS;

    (7)

    „tranša“ pomeni pogodbeno določen segment kreditnega tveganja, povezan z osnovnim portfeljem državnih obveznic SBBS, ki nosi tveganje kreditne izgube, ki je večja ali manjša kot pri poziciji v istem znesku v drugem segmentu tega kreditnega tveganja;

    (8)

    „nadrejena tranša“ pomeni tranšo v izdaji SBBS, ki krije izgube po tem, ko so to storile vse podrejene tranše tega SBBS;

    (9)

    „podrejena tranša“ pomeni vsako tranšo v izdaji SBBS, ki krije izgube pred nadrejeno tranšo;

    (10)

    „tranša prve izgube“ pomeni tranšo v izdaji SBBS, ki krije izgube pred vsako drugo tranšo.

    Poglavje 2

    Sestava, zapadlost in struktura SBBS

    Člen 4

    Sestava osnovnega portfelja

    1.   Osnovni portfelj izdaje SBBS vsebuje samo naslednje:

    (a)

    državne obveznice držav članic, katerih valuta je euro;

    (b)

    prihodke od odkupa teh državnih obveznic.

    2.   Utež državnih obveznic vsake države članice v osnovnem portfelju SBBS („izhodiščna utež“) je enaka sorazmerni uteži prispevka v Evropsko centralno banko (ECB) te države članice v skladu s ključem za vpis vplačanega kapitala ECB s strani nacionalnih centralnih bank držav članic v skladu s členom 29 Protokola o Statutu Evropskega sistema centralnih bank in Evropske centralne banke, ki je priloga k Pogodbi o Evropski uniji in Pogodbi o delovanju Evropske unije.

    SPN lahko odstopajo od nominalne vrednosti državnih obveznic vsake države članice, določene z uporabo izhodiščne uteži, in sicer za največ deset odstotkov.

    3.    ESMA po certificiranju prvega SBBS začne brez nepotrebnega odlašanja stalno spremljati in ocenjevati, ali obstajajo katere od naslednjih okoliščin:

    (a)

    v predhodnih dvanajstih mesecih („referenčno obdobje“) je država članica izdala manj kot polovico zneska državnih obveznic, ki izhaja iz njene relativne uteži, določene v skladu z odstavkom  2 , pomnožene s skupnim zneskom SBBS, izdanih v dvanajstih mesecih pred referenčnim obdobjem;

    (aa)

    izdaja SBBS ima znaten negativni učinek na likvidnost trga z obveznicami države članice, vključenimi v osnovni portfelj;

    (b)

    v predhodnih dvanajstih mesecih je država članica financirala vsaj polovico svojih letnih potreb po financiranju prek uradne finančne pomoči v podporo izvajanju programa za makroekonomsko prilagoditev, kot je določeno v členu 7 Uredbe (EU) št. 472/2013 Evropskega parlamenta in Sveta (11) , ali pa država članica iz katerega koli razloga nima več dostopa na trg .

    Za namene točke (aa) prvega pododstavka se pri ugotavljanju „likvidnosti trga“ kot minimalna merila upoštevajo dokazi zadnjih treh mesecev o obsegu in razvitosti trga, kot ju dokazujejo majhni razmiki med nakupno in prodajno ceno, velik obseg trgovanja ter veliko število udeležencev na trgu.

    Za namene točke (aa) prvega pododstavka Komisija … [šest mesecev po začetku veljavnosti te uredbe] sprejme delegirani akt v skladu s členom 24a, da bi za namene te uredbe jasno opredelila „likvidnost trga“ in določila metodo za njen izračun.

    Za namene točke (b) prvega pododstavka Komisija … [šest mesecev po začetku veljavnosti te uredbe] sprejme delegirani akt v skladu s členom 24a za dopolnitev te uredbe z določitvijo meril, s katerimi naj bi ESMA ocenil, ali država članica nima več dostopa do trga.

    3a.     ESMA stalno spremlja in ocenjuje, ali država članica, katere obveznice so vključene v osnovni portfelj zadevnega SBBS, morebiti nima več dostopa do trga izdaja SBBS, ali je začela program makroekonomskega prilagajanja, ali ima izdaja SBBS znaten negativni učinek na likvidnost trga in ali izhodiščne uteži držav članic z omejeno razpoložljivostjo državnih obveznic onemogočajo izdaj novih SBBS ter ali so katere od teh okoliščin prenehale obstajati.

    Kadar ESMA po posvetovanju z ESRB ugotovi okoliščine iz točke (a) ali (aa) prvega pododstavka odstavka 3, lahko od Komisije zahteva, da prilagodi izhodiščne uteži obveznic držav članic, vključenih v osnovni portfelj.

    Če ESMA po posvetovanju z ESRB ugotovi okoliščine iz točke (b) prvega pododstavka odstavka 3, lahko od Komisije zahteva, da bodisi zadevno državo članico izključi iz osnovnega portfelja SBBS bodisi prilagodi izhodiščne uteži obveznic držav članic, vključenih v osnovni portfelj.

    Kadar ESMA po posvetovanju z ESRB ugotovi, do so katere od okoliščin iz točk (a) do (b) prvega pododstavka odstavka 3 prenehale obstajati, lahko od Komisije zahteva, da obveznice zadevne države članice ponovno vključi v osnovni portfelj SBBS in prilagodi izhodiščne uteži obveznic držav članic, vključenih v osnovni portfelj.

    Komisija v 48 urah od zahteve iz drugega, tretjega ali četrtega pododstavka ter na podlagi obrazložitve in dokazov, ki jih predloži ESMA, stori eno od naslednjega:

    (a)

    sprejme izvedbeni akt, s katerim iz osnovnega portfelja SBBS izključi obveznice države članice ali prilagodi izhodiščne uteži zadevnih držav članic;

    (b)

    sprejme izvedbeni akt, s katerim zavrne zahtevano izključitev ali prilagoditev izhodiščnih uteži ustreznih držav članic, ali

    (c)

    sprejme izvedbeni akt, s katerim obveznice zadevne države članice ponovno vključi v osnovni portfelj SBBS in ustrezno prilagodi izhodiščne uteži obveznic držav članic, vključenih v osnovni portfelj.

    3b.     Vsi izvedbeni akti, sprejeti na podlagi odstavka 3a tega člena, se sprejmejo v skladu s postopkom pregleda iz člena 26(2).

    Kadar je država članica izključena iz osnovnega portfelja SBBS v skladu z izvedbenim aktom iz odstavka 3a, se izhodiščne uteži obveznic preostalih držav članic določijo tako, da se izključijo obveznice države članice iz odstavka 3a in se uporabi metoda izračuna iz odstavka 2. Kadar se uporabi izvedbeni akt iz odstavka 3a in se v njem prilagodijo izhodiščne uteži, se uporabijo izhodiščne uteži v skladu z izvedbenim aktom.

    Izključitev ali prilagoditev velja za začetno obdobje enega meseca. Komisija lahko po posvetovanju z ESMA z izvedbenim aktom podaljša izključitev ali prilagoditev izhodiščnih uteži iz tega člena za dodatna enomesečna obdobja. Kadar se izključitev ali prilagoditev do izteka začetnega obdobja ali naknadnega obnovitvenega obdobja ne podaljša, samodejno preneha veljati.

    3c.     ECB se pravočasno obvesti o vsaki odločitvi, sprejeti v skladu z odstavkoma 3a in 3b.

    Člen 5

    Zapadlost sredstev, ki so osnova

    1.   Tranše SBBS, ki spadajo v isto izdajo, imajo enoten prvotni datum zapadlosti. Ta datum zapadlosti je enak ali največ en dan daljši od preostale zapadlosti državne obveznice z najdaljšo preostalo zapadlostjo v osnovnem portfelju.

    2.   Preostala zapadlost vsake državne obveznice v osnovnem portfelju SBBS ne sme biti za več kot šest mesecev krajša od preostale zapadlosti državne obveznice z najdaljšo preostalo zapadlostjo v tem portfelju.

    Člen 6

    Struktura tranš, plačil in izgub

    1.   Izdaja SBBS je sestavljena iz ene nadrejene tranše in ene ali več podrejenih tranš. Neporavnana nominalna vrednost nadrejene tranše znaša sedemdeset odstotkov neporavnane nominalne vrednosti celotne izdaje SBBS. Število in neporavnane nominalne vrednosti podrejenih tranš določi SPN ob upoštevanju omejitve, da nominalna vrednost tranše prve izgube znaša najmanj pet odstotkov neporavnane nominalne vrednosti celotne izdaje SBBS.

    2.   Kadar neugodne razmere močno ovirajo delovanje trgov državnih dolgov v državi članici ali Uniji in kadar Komisija te motnje potrdi v skladu z odstavkom 4, SPN zniža neporavnano nominalno vrednost nadrejene tranše na šestdeset odstotkov za vsako izdajo SBBS, izdano po tej potrditvi.

    Če Komisija v skladu z odstavkom 4 potrdi, da je motnja prenehala obstajati, se odstavek 1 uporablja za vse izdaje SBBS, izdane po tej potrditvi.

    3.   ESMA spremlja in ocenjuje, ali obstajajo ali so prenehale obstajati okoliščine iz odstavka 2, in o tem obvesti Komisijo.

    4.   Komisija lahko sprejme izvedbeni akt, s katerim ugotovi, ali motnja iz odstavka 2 obstaja ali je prenehala obstajati. Ta izvedbeni akt se sprejme v skladu s postopkom pregleda iz člena 26(2).

    5.   Plačila v okviru SBBS so odvisna od plačil osnovnega portfelja državnih obveznic.

    6.   Porazdelitev izgub in vrstni red plačil se določita glede na tranšo izdaje SBBS in ostaneta nespremenjena v celotnem življenjskem ciklu izdaje SBBS.

    Izgube se pripoznajo in se razporedijo, ko nastanejo.

    Člen 7

    Izdaja SBBS in obveznosti SPN

    1.   SPN izpolnjujejo vse naslednje zahteve:

    (a)

    imajo sedež v Uniji;

    (b)

    njihove dejavnosti so omejene na izdajanje in servisiranje izdaj SBBS ter upravljanje osnovnega portfelja teh izdaj SBBS v skladu s členi 4, 5, 6 in 8;

    (c)

    odgovorni so izključno za opravljanje storitev in dejavnosti iz točke (b).

    2.   SPN ima v lasti celoten osnovni portfelj izdaje SBBS.

    Osnovni portfelj izdaje SBBS predstavlja dogovor o finančnem zavarovanju z vrednostnimi papirji, kot je opredeljen v členu 2(c) Direktive 2002/47/ES Evropskega parlamenta in Sveta (12), ki zavaruje finančne obveznosti SPN do vlagateljev v izdajo SBBS.

    Posedovanje SBBS določene izdaje SBBS ne zagotavlja nobenih pravic ali terjatev do sredstev tega SPN, ki izda to izdajo SBBS, ki presegajo osnovni portfelj te izdaje in prihodke od posedovanja tega SBBS.

    V primeru zmanjšanja vrednosti ali prihodkov iz osnovnega portfelja državnih obveznic vlagatelji niso upravičeni do odškodninskih zahtevkov.

    3.   SPN vodi evidence in račune tako, da:

    (a)

    svoja sredstva in finančne vire loči od sredstev in finančnih virov osnovnega portfelja izdaje SBBS in s tem povezanih prihodkov;

    (b)

    loči osnovne portfelje in prihodke od različnih izdaj SBBS;

    (c)

    loči pozicije, ki jih imajo različni vlagatelji ali posredniki;

    (d)

    preveri, da je ob vsakem času število SBBS ene izdaje enako vsoti SBBS, ki jih posedujejo vsi vlagatelji ali posredniki v tej izdaji;

    (e)

    preveri, da je neporavnana nominalna vrednost SBBS ene izdaje enaka neporavnani nominalni vrednosti osnovnega portfelja državnih obveznic te izdaje.

    4.   SPN hrani državne obveznice iz člena 4(1)(a), kot je to dovoljeno v skladu s točko (1) oddelka B Priloge I k Direktivi 2014/65/EU Evropskega parlamenta in Sveta (13) in točko (2) oddelka A Priloge k Uredbi (EU) št. 909/2014 Evropskega parlamenta in Sveta (14), samo v centralnih bankah, centralnih depotnih družbah, kreditnih institucijah z dovoljenjem ali investicijskih podjetjih z dovoljenjem.

    4a.     Države članice zagotovijo, da so državne obveznice v lasti SPN deležne enake obravnave kot enake ali druge državne obveznice, izdane pod istimi pogoji, v kateri koli drugi lasti.

    Člen 8

    Naložbena politika

    1.   SPN vlaga plačila glavnice ali obresti za državne obveznice iz člena 4(1)(a), ki zapadejo v plačilo pred plačilom glavnice ali obresti za SBBS, samo v denarna sredstva ali njihove ustreznike , denominirane v eurih, ki se lahko unovčijo v enem dnevu z minimalnim negativnim učinkom na ceno.

    SPN hrani plačila iz prvega pododstavka, kot je to dovoljeno v skladu s točko (1) oddelka B Priloge I k Direktivi 2014/65/EU in točko (2) oddelka A Priloge k Uredbi (EU) št. 909/2014, samo v centralnih bankah, centralnih depotnih družbah, kreditnih institucijah z dovoljenjem ali investicijskih podjetjih z dovoljenjem.

    2.   SPN ne spremenijo osnovnega portfelja SBBS do zapadlosti tega SBBS.

    3.   ESMA pripravi osnutek regulativnih tehničnih standardov, ki podrobneje določajo finančne instrumente, ki se lahko štejejo za visoko likvidne z minimalnim tržnim in kreditnim tveganjem, iz odstavka 1. ESMA te osnutke regulativnih tehničnih standardov predloži Komisiji do [6 mesecev od dneva začetka veljavnosti te uredbe].

    Na Komisijo se prenese pooblastilo za sprejetje regulativnih tehničnih standardov iz prvega pododstavka v skladu s postopkom iz členov 10 do 14 Uredbe (EU) št. 1095/2010.

    Poglavje 3

    Uporaba oznake SBBS in zahteve glede obveščanja, preglednosti in informacij

    Člen 9

    Uporaba oznake „vrednostni papirji, kriti z državnimi obveznicami“

    Oznaka „vrednostni papirji, kriti z državnimi obveznicami“ ali „SBBS“ se uporablja le za finančne produkte, ki izpolnjujejo vse naslednje pogoje:

    (a)

    finančni produkt stalno izpolnjuje zahteve iz členov 4, 5 in 6;

    (aa)

    SPN stalno izpolnjuje zahteve iz členov 7 in 8;

    (b)

    ESMA je certificiral ta finančni produkt v skladu s členom 10(1) in finančni produkt je bil vključen na seznam iz člena 10(2).

    Člen 10

    Zahteve za obvestilo o SBBS

    1.   SPN odda vlogo za certifikacijo izdaje SBBS, tako da vsaj en teden pred izdajo SBBS s predlogo iz odstavka 5 tega člena obvesti ESMA, da izdaja SBBS izpolnjuje zahteve iz členov 4, 5 in 6. ESMA o tem brez nepotrebnega odlašanja obvesti pristojni organ SPN.

    1a.     SPE v obvestilo iz odstavka 1 tega člena vključi pojasnilo, kako izpolnjuje vsako od zahtev iz členov 4, 5, 6, 7 in 8.

    1b.     ESMA certificira izdajo SBBS le, kadar meni, da SPE, ki je oddal vlogo, in izdaja SBBS izpolnjujeta vse zahteve iz te uredbe. ESMA brez nepotrebnega odlašanja obvesti SPN, ki je oddal vlogo, ali je certifikacija podeljena ali zavrnjena.

    2.   ESMA na svojem uradnem spletnem mestu vzdržuje seznam vseh SBBS, ki jih je certificiral . ESMA ta seznam takoj posodobi in odstrani vse izdaje SBBS, ki se na podlagi odločitve ESMA v skladu s členom 15 ne štejejo več za izdaje SBBS.

    3.    Vsakič ko ESMA v zvezi z zadevnimi SBBS naloži upravne sankcije iz člena 16 , na katere se ni več mogoče pritožiti, to nemudoma navede na seznamu iz odstavka 2 tega člena.

    3a.     ESMA prekliče certifikacijo za izdajo SBBS, kadar je izpolnjen kateri od naslednjih pogojev:

    (a)

    SPN se je izrecno odpovedal certifikaciji ali je v šestih mesecih po pridobitvi ni uporabil;

    (b)

    SPN je pridobil certifikacijo na podlagi navajanja neresnic ali na drug nedovoljen način;

    (c)

    izdaja SBBS ne izpolnjuje več pogojev, pod katerimi je bila certificirana.

    Odvzem certifikacije začne veljati takoj po vsej Uniji.

    4.   ESMA pripravi osnutke regulativnih tehničnih standardov, v katerih so podrobneje določene informacije iz odstavka 1.

    ESMA te osnutke regulativnih tehničnih standardov predloži Komisiji do … [šest mesecev od dneva začetka veljavnosti te uredbe].

    Na Komisijo se v skladu s členi 10 do 14 Uredbe (EU) št. 1095/2010 prenese pooblastilo za sprejetje regulativnih tehničnih standardov iz tega odstavka.

    5.   ESMA pripravi osnutke izvedbenih tehničnih standardov, da se določijo predloge, ki se uporabijo za posredovanje informacij iz odstavka 1.

    ESMA te osnutke izvedbenih tehničnih standardov predloži Komisiji do [šest mesecev od dneva začetka veljavnosti te uredbe].

    Na Komisijo se prenese pooblastilo za sprejetje izvedbenih tehničnih standardov iz tega odstavka v skladu s členom 15 Uredbe (EU) št. 1095/2010.

    Člen 11

    Zahteve glede preglednosti

    1.   SPN vlagateljem in ESMA brez nepotrebnega odlašanja posreduje naslednje informacije:

    (a)

    informacije o osnovnem portfelju, ki so bistvene za oceno, ali je finančni produkt v skladu s členi 4, 5 in 6;

    (b)

    podroben opis vrstnega reda plačil tranš izdaje SBBS;

    (c)

    kadar se prospekt v primerih iz členov 1(4), 1(5) ali 3(2) Uredbe (EU) 2017/1129 Evropskega parlamenta in Sveta (15) ne pripravi, pregled glavnih značilnosti SBBS, po potrebi vključno s podatki v zvezi z značilnostmi izpostavljenosti, denarnimi tokovi in kaskadno ureditvijo za izgube;

    (d)

    obvestilo in certifikacijo iz člena 10(1) oziroma člena 10(1b) .

    Informacije iz točke (a) tega odstavka se dajo na voljo najpozneje en mesec po datumu zapadlosti plačila obresti za SBBS.

    2.   SPN da informacije iz odstavka 1 na voljo na spletnem mestu, ki:

    (a)

    ima dobro delujoč sistem za nadzor kakovosti podatkov;

    (b)

    je v skladu z ustreznimi standardi upravljanja ter se vzdržuje in deluje v skladu z organizacijsko strukturo, ki zagotavlja neprekinjeno in urejeno delovanje spletnega mesta;

    (c)

    je predmet sistemov, kontrol in postopkov, ki zagotavljajo identifikacijo vseh zadevnih virov operativnega tveganja;

    (d)

    vključuje sisteme, ki zagotavljajo zaščito in celovitost prejetih informacij ter sprotno beleženje teh informacij;

    (e)

    omogoča hranjenje informacij najmanj pet let po datumu zapadlosti vsake izdaje SBBS.

    SPN navede informacije iz odstavka 1 in mesto, kjer so informacije na voljo, v dokumentaciji v zvezi s SBBS, ki se zagotovi vlagateljem.

    Člen 12

    Zahteve glede informacij

    1.   Pred prenosom SBBS prenosnik prevzemniku zagotovi vse naslednje informacije:

    (a)

    postopek za dodelitev prihodkov iz osnovnega portfelja državnih obveznic različnim tranšam izdaje SBBS, vključno po ali v pričakovanju neplačila v zvezi s sredstvi, ki so osnova;

    (b)

    kako se vlagateljem dodelijo volilne pravice za ponudbo za zamenjavo po ali v pričakovanju neplačila v zvezi s katero koli državno obveznico v osnovnem portfelju in kako se morebitne izgube zaradi neplačila dolga razporedijo na različne tranše izdaje SBBS.

    2.   ESMA pripravi osnutke regulativnih tehničnih standardov, v katerih so podrobneje določene informacije iz odstavka 1.

    ESMA te osnutke regulativnih tehničnih standardov predloži Komisiji do [šest mesecev od dneva začetka veljavnosti te uredbe].

    Na Komisijo se prenese pooblastilo za sprejetje regulativnih tehničnih standardov iz prvega pododstavka v skladu s postopkom iz členov 10 do 14 Uredbe (EU) št. 1095/2010.

    Poglavje 4

    Nadzor nad produktom

    Člen 13

    Nadzor s strani ESMA

    1.    Pristojni organ za nadzor skladnosti SPN z zahtevami te uredbe je ESMA .

    2.   ESMA ima vsa nadzorna, preiskovalna in sankcijska pooblastila za opravljanje nalog na podlagi te uredbe.

    ESMA je pooblaščen vsaj, da:

    (a)

    zahteva dostop do vseh dokumentov v kakršni koli obliki v obsegu, v katerem se nanašajo na SBBS, in da prejme ali si priskrbi njihov izvod;

    (b)

    zahteva , da SPN brez odlašanja zagotovijo informacije;

    (c)

    zahteva informacije od vsake osebe, ki je povezana z dejavnostmi SPN;

    (d)

    izvaja inšpekcijske preglede na kraju samem s predhodno najavo ali brez nje;

    (e)

    izvaja ustrezne ukrepe za zagotovitev, da SPN še naprej ravna v skladu z zahtevami te uredbe;

    (f)

    izda odredbo za zagotovitev, da SPN ravna v skladu z zahtevami te uredbe in ne ponovi nobenega ravnanja, s katerim krši to uredbo.

    Člen 14

    Sodelovanje med pristojnimi organi in ESMA

    1.   Pristojni organi , odgovorni za nadzor subjektov, ki sestavljajo SBBS ali ki so drugače prisotni na trgu SBBS, in ESMA tesno sodelujejo med seboj in izmenjujejo informacije za opravljanje svojih dolžnosti. Zlasti tesno usklajujejo nadzor za odkrivanje in odpravljanje kršitev te uredbe, razvijajo in spodbujajo najboljše prakse, lajšajo sodelovanje, spodbujajo doslednost razlage ter v primeru morebitnih nesoglasij pripravljajo ocene, ki zajemajo več jurisdikcij.

    Zaradi lažje uporabe pooblastil za pristojne organe ter zagotavljanja doslednega izvajanja in izvrševanja obveznosti iz te uredbe ESMA deluje v okviru pooblastil iz Uredbe (EU) št. 1095/2010.

    2.   Pristojni organ, ki na podlagi jasnih in dokazljivih razlogov meni, da SPN krši to uredbo, o tem nemudoma podrobno obvesti ESMA. ESMA izvede ustrezne ukrepe, vključno z odločitvijo iz člena 15.

    3.   Če SPN še naprej deluje na način, ki je jasno v nasprotju s to uredbo, kljub ukrepom, ki jih sprejme ▌ESMA, lahko ESMA sprejme vse ustrezne ukrepe za zaščito vlagateljev, med drugim lahko SPN prepove kakršno koli nadaljnje trženje SBBS na njegovem ozemlju in sprejme odločitev iz člena 15.

    Člen 15

    Zloraba oznake SBBS

    1.   Če obstajajo razlogi za domnevo, da SPN krši člen 9 in je oznako „SBBS“ uporabil za trženje produkta, ki ne izpolnjuje zahtev iz tega člena, ESMA uporabi postopek iz odstavka 2.

    2.    ESMA se v 15 dneh po tem, ko izve za morebitne kršitve iz odstavka 1, odloči, ali je bil kršen člen 9, ter o tem obvesti ▌druge ustrezne pristojne organe, vključno s pristojnimi organi vlagateljev, kadar so znani. ▌

    Če ESMA ugotovi , da je kršitev s strani SPN povezana z neskladnostjo s členom 9 v dobri veri, se lahko odloči SPN odobriti obdobje največ enega meseca za odpravo ugotovljene kršitve, ki začne teči na dan, ko ESMA SPN obvesti o kršitvi. V tem obdobju se SBBS s seznama, ki ga ESMA vzdržuje v skladu s členom 10(2), še naprej obravnava kot SBBS in ostane na tem seznamu.

    3.   ESMA pripravi osnutke regulativnih tehničnih standardov, da določi obveznosti glede sodelovanja in informacije, ki se izmenjajo v skladu z odstavkoma 1 in 2.

    ESMA te osnutke regulativnih tehničnih standardov predloži Komisiji do … [šest mesecev od dneva začetka veljavnosti te uredbe].

    Na Komisijo se prenese pooblastilo za sprejetje regulativnih tehničnih standardov iz tega odstavka v skladu s členi 10 do 14 Uredbe (EU) št. 1095/2010.

    Člen 16

    Popravni ukrepi in upravne sankcije

    1.   Brez poseganja v pravico držav članic, da določijo kazenske sankcije v skladu s členom 17, ESMA odredi SPN ali fizični osebi, ki upravlja SPN, ustrezne popravne ukrepe, vključno z odločitvijo iz člena 15, in ustrezne upravne kazni iz odstavka 3, kadar SPN:

    (a)

    ne izpolnjujejo obveznosti iz členov 7 in 8;

    (b)

    ne izpolnjujejo zahtev iz člena 9, tudi kadar ESMA ne obvestijo v skladu s členom 10(1) ali posredujejo zavajajoče obvestilo;

    (c)

    ne izpolnjujejo zahtev glede preglednosti iz člena 11.

    2.   Upravne sankcije iz odstavka 1 vključujejo vsaj:

    (a)

    javno izjavo, v kateri je navedena identiteta fizične ali pravne osebe, ki je storila kršitev, in narava kršitve;

    (b)

    odredbo, ki od fizične ali pravne osebe, ki je storila kršitev, zahteva, da preneha z ravnanjem in da tega ravnanja več ne ponovi;

    (c)

    začasno prepoved, ki vsakemu članu organa upravljanja SPN ali kateri koli drugi fizični osebi, odgovorni za kršitev, preprečuje opravljanje upravljavske funkcije v SPN;

    (d)

    v primeru kršitve iz točke (b) odstavka 1 začasno prepoved za SPN, da posreduje obvestilo iz člena 10(1);

    (e)

    upravno denarno kazen v višini največ 5 000 000 EUR ali, v državah članicah, katerih valuta ni euro, ustrezne vrednosti v nacionalni valuti na … [datum začetka veljavnosti te uredbe], ali največ 10 % celotnega letnega neto prometa SPN, ugotovljenega v zadnjih razpoložljivih računovodskih izkazih, ki jih odobri organ upravljanja SPN;

    (f)

    upravno denarno kazen v višini največ dvakratnega zneska koristi, pridobljene s kršitvijo, kadar je slednjo mogoče opredeliti, tudi če ta korist presega najvišja zneska iz točke (e).

    3.    ESMA pri določanju vrste in ravni upravnih sankcij upošteva , v kolikšnem obsegu je bila kršitev storjena namerno ali iz malomarnosti, in vse druge zadevne okoliščine, po potrebi tudi:

    (a)

    pomembnost, resnost in trajanje kršitve;

    (b)

    stopnjo odgovornosti fizične ali pravne osebe, odgovorne za kršitev;

    (c)

    finančno trdnost odgovorne fizične ali pravne osebe;

    (d)

    pomembnost dobičkov, ki jih je odgovorna fizična ali pravna oseba pridobila, ali izgub, ki jih je preprečila, če jih je mogoče določiti;

    (e)

    izgube, ki so jih zaradi kršitve imele tretje osebe;

    (f)

    stopnjo sodelovanja odgovorne fizične ali pravne osebe s pristojnim organom;

    (g)

    prejšnje kršitve odgovorne fizične ali pravne osebe.

    4.    ESMA zagotovi , da je vsaka odločitev o naložitvi popravnih ukrepov ali upravnih sankcij ustrezno utemeljena in da v zvezi z njo velja pravica do pritožbe.

    Člen 17

    Medsebojno učinkovanje s kazenskimi sankcijami

    Države članice, ki so določile kazenske sankcije za kršitev iz člena 16(1), omogočijo , da ESMA sodeluje s sodnimi organi, organi pregona ali pravosodnimi organi v njihovi jurisdikciji ter da od ustreznih pristojnih organov prejema in jim zagotavlja specifične informacije v zvezi s preiskavami kaznivih dejanj ali kazenskimi postopki, ki se začnejo v zvezi s kršitvami iz člena 16(1).

    Člen 18

    Objava upravnih sankcij

    1.    ESMA na svoji spletni strani objavi vse odločitve, s katerimi naloži upravno sankcijo, na katero se ni več mogoče pritožiti in ki je naložena zaradi kršitve iz člena 16(1), brez nepotrebnega odlašanja in po tem, ko je bila zadevna oseba o tem obveščena.

    Objava iz pododstavka 1 vsebuje informacije o vrsti in naravi kršitve ter identiteti fizične ali pravne osebe, kateri je bila naložena upravna sankcija.

    2.    ESMA upravno sankcijo objavi na anonimni podlagi ▌v katerem koli od naslednjih primerov:

    (a)

    kadar se upravna sankcija naloži fizični osebi in se po predhodni oceni izkaže, da objava osebnih podatkov ni sorazmerna;

    (b)

    kadar bi objava ogrozila stabilnost finančnih trgov ali kazensko preiskavo v teku;

    (c)

    kadar bi objava povzročila nesorazmerno škodo SPN ali udeleženim fizičnim osebam.

    Alternativno se lahko, kadar je verjetno, da bodo okoliščine iz prvega pododstavka prenehale obstajati v razumnem obdobju, objava v skladu z odstavkom 1 preloži za to obdobje.

    3.    ESMA zagotovi , da informacije, objavljene v skladu z odstavkom 1 ali 2, ostanejo na njegovi uradni spletni strani pet let. Osebni podatki ostanejo na uradnem spletnem mestu ESMA le toliko časa, kot je potrebno.

    Člen 18a

    Pristojbine za nadzor

    1.     ESMA SPN zaračuna pristojbine v skladu s to uredbo in v skladu z delegiranimi akti, sprejetimi na podlagi odstavka 2 tega člena. Te pristojbine so sorazmerne s prometom zadevnega SPN in v celoti pokrivajo nujne stroške ESMA v zvezi s certificiranjem SBBS in nadzorom SPN.

    2.     Na Komisijo se prenese pooblastilo za sprejetje delegiranega akta v skladu s členom 24a, s katerim to uredbo dopolni s podrobnejšo določitvijo vrst pristojbin, zadev, za katere jih je treba plačati, višine pristojbin in načina njihovega plačila.

    Člen 19

    Makrobonitetni nadzor trga SBBS

    ESRB je v mejah svojih pooblastil iz Uredbe (EU) št. 1092/2010 Evropskega parlamenta in Sveta 26 odgovoren za makrobonitetni nadzor trga SBBS v Uniji in deluje v skladu s pooblastili, določenimi v navedeni uredbi. Če ugotovi, da trgi s SBBS predstavljajo resno tveganje za pravilno delovanje trgov z dolžniškimi vrednostnimi papirji držav članic, katerih valuta je euro, ESRB po potrebi uporabi pristojnosti, ki so mu dodeljene s členi 16, 17 in 18 Uredbe (EU) št. 1092/2010.

    Poglavje 4

    Izvedbena pooblastila in končne določbe

    Člen 21

    Sprememba Direktive 2009/65/ES

    V Direktivi 2009/65/ES se vstavi naslednji člen 54a:

    „Člen 54a

    1.   V primerih, ko države članice uporabijo odstopanje iz člena 54 ali odobrijo opustitev iz člena 56(3), pristojni organi matične države članice KNPVP:

    (a)

    uporabijo isto odstopanje ali odobrijo isto opustitev za KNPVP, da vloži do 100 % svojih sredstev v SBBS, kot so opredeljeni v členu 3(3) Uredbe [vstaviti sklic na uredbo SBBS], v skladu z načelom razpršitve tveganj, če ti pristojni organi menijo, da imajo imetniki enot premoženja v KNPVP zaščito, ki je enakovredna zaščiti imetnikov enot premoženja v KNPVP, ki izpolnjujejo omejitve iz člena 52;

    (b)

    opustijo uporabo odstavkov 1 in 2 člena 56.

    2.   Države članice do … [šest mesecev po datumu začetka veljavnosti uredbe SBBS] sprejmejo, objavijo ter sporočijo Komisiji in ESMA potrebne ukrepe za izpolnjevanje zahtev iz odstavka 1.“

    Člen 22

    Sprememba Direktive 2009/138/ES

    V členu 104 Direktive 2009/138/ES se doda naslednji odstavek 8:

    „8.   Pri izračunu osnovnega zahtevanega solventnostnega kapitala se izpostavljenosti do vrednostnih papirjev, kritih z državnimi obveznicami, kot so opredeljeni v členu 3(3) Uredbe [vstaviti sklic na uredbo SBBS], obravnavajo kot izpostavljenosti do enot centralne ravni držav ali centralnih bank držav članic, ki so denominirane in financirane v njihovih domačih valutah.

    Države članice do … [šest mesecev po datumu začetka veljavnosti uredbe SBBS] sprejmejo, objavijo ter sporočijo Komisiji in ESMA potrebne ukrepe za izpolnjevanje zahtev iz prvega pododstavka.“

    Člen 23

    Spremembe Uredbe (EU) št. 575/2013

    Uredba (EU) št. 575/2013 se spremeni:

    (1)

    v členu 268 se doda naslednji odstavek 5:

    „5.   Z odstopanjem od prvega odstavka se lahko nadrejena tranša vrednostnih papirjev, kritih z državnimi obveznicami, kot je opredeljena v členu  3(8) Uredbe [vstaviti sklic na uredbo SBBS], vedno obravnava v skladu s prvim odstavkom tega člena.“;

    (2)

    v členu 325 se doda naslednji odstavek 4:

    „4.   Za namene tega naslova institucije obravnavajo izpostavljenosti v obliki nadrejene tranše vrednostnih papirjev, kritih z državnimi obveznicami, kot je opredeljena v členu  3(8) Uredbe [vstaviti sklic na uredbo SBBS], kot izpostavljenosti do enot centralne ravni države članice.“;

    (3)

    v členu 390(7) se doda naslednji pododstavek:

    „Prvi pododstavek se uporablja za izpostavljenosti do vrednostnih papirjev, kritih z državnimi obveznicami, kot so opredeljeni v členu 3(3) Uredbe [vstaviti sklic na uredbo SBBS].“

    Člen 24

    Spremembe Direktive (EU) 2016/2341

    V Direktivi (EU) 2016/2341 se vstavi naslednji člen 18a:

    „Člen 18a

    Vrednostni papirji, kriti z državnimi obveznicami

    1.   Države članice v svojih nacionalnih pravilih v zvezi z vrednotenjem sredstev institucij za poklicno pokojninsko zavarovanje, izračunavanjem lastnih virov sredstev institucij za poklicno pokojninsko zavarovanje in izračunavanjem minimalnega kapitala za institucije za poklicno pokojninsko zavarovanje obravnavajo vrednostne papirje, krite z državnimi obveznicami, kot so opredeljeni v členu 3(3) Uredbe [vstaviti sklic na uredbo SBBS], na enak način kot državne dolžniške vrednostne papirje v euroobmočju.

    2.   Države članice do … [šest mesecev po datumu začetka veljavnosti uredbe SBBS] sprejmejo, objavijo ter sporočijo Komisiji in ESMA potrebne ukrepe za izpolnjevanje zahtev iz odstavka 1.“

    Člen 24a

    Izvajanje prenosa pooblastila

    1.     Pooblastilo za sprejemanje delegiranih aktov je preneseno na Komisijo pod pogoji, določenimi v tem členu.

    2.     Pooblastilo za sprejemanje delegiranih aktov iz tretjega in četrtega pododstavka člena 4(3) in člena 18a(2) se prenese na Komisijo za obdobje petih let od … [datum začetka veljavnosti te uredbe]. Komisija pripravi poročilo o prenosu pooblastila najpozneje devet mesecev pred koncem petletnega obdobja. Prenos pooblastila se samodejno podaljšuje za enako dolga obdobja, razen če Evropski parlament ali Svet nasprotuje temu podaljšanju najpozneje tri mesece pred koncem vsakega obdobja.

    3.     Prenos pooblastila iz tretjega in četrtega pododstavka člena 4(3) in člena 18a(2) lahko kadar koli prekliče Evropski parlament ali Svet. S sklepom o preklicu preneha veljati prenos pooblastila iz navedenega sklepa. Sklep začne učinkovati dan po njegovi objavi v Uradnem listu Evropske unije ali na poznejši dan, ki je določen v navedenem sklepu. Sklep ne vpliva na veljavnost že veljavnih delegiranih aktov.

    4.     Komisija se pred sprejetjem delegiranega akta posvetuje s strokovnjaki, ki jih imenujejo države članice, v skladu z načeli, določenimi v Medinstitucionalnem sporazumu z dne 13. aprila 2016 o boljši pripravi zakonodaje.

    5.     Komisija takoj po sprejetju delegiranega akta o njem sočasno uradno obvesti Evropski parlament in Svet.

    6.     Delegirani akt, sprejet na podlagi tretjega ali četrtega pododstavka člena 4(3) ali člena 18a(2), začne veljati le, če mu niti Evropski parlament niti Svet ne nasprotuje v roku treh mesecev od uradnega obvestila Evropskemu parlamentu in Svetu o tem aktu ali če pred iztekom tega roka tako Evropski parlament kot Svet obvestita Komisijo, da mu ne bosta nasprotovala. Ta rok se na pobudo Evropskega parlamenta ali Sveta podaljša za [dva meseca].

    Člen 25

    Klavzula o oceni

    Komisija po ne prej kot petih letih od datuma začetka veljavnosti te uredbe in potem, ko je na voljo dovolj podatkov, oceni, ali je ta uredba dosegla svoje cilje za odpravo nepotrebnih regulativnih ovir, ki preprečujejo razvoj SBBS.

    Člen 26

    Postopek v odboru

    1.   Komisiji pomaga Evropski odbor za vrednostne papirje, ustanovljen s Sklepom Komisije 2001/528/ES (16). Navedeni odbor je odbor v smislu Uredbe (EU) št. 182/2011.

    2.   Pri sklicevanju na ta odstavek se uporablja člen 5 Uredbe (EU) št. 182/2011.

    Člen 27

    Začetek veljavnosti

    Ta uredba začne veljati dvajseti dan po objavi v Uradnem listu Evropske unije.

    Ta uredba je v celoti zavezujoča in se neposredno uporablja v vseh državah članicah.

    V …,

    Za Evropski parlament

    Predsednik

    Za Svet

    Predsednik


    (1)  UL C, , str. .

    (2)  UL C 62, 15.2.2019, str. 113.

    (3)  Stališče Evropskega parlamenta z dne 16. aprila 2019.

    (4)   Uredba (EU) št. 1095/2010 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 24. novembra 2010 o ustanovitvi Evropskega nadzornega organa (Evropski organ za vrednostne papirje in trge) in o spremembi Sklepa št. 716/2009/ES ter razveljavitvi Sklepa Komisije 2009/77/ES (UL L 331, 15.12.2010, str. 84).

    (5)  Direktiva 2009/65/ES Evropskega parlamenta in Sveta z dne 13. julija 2009 o usklajevanju zakonov in drugih predpisov o kolektivnih naložbenih podjemih za vlaganja v prenosljive vrednostne papirje (KNPVP) (UL L 302, 17.11.2009, str. 32).

    (6)  Uredba (EU) št. 575/2013 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 26. junija 2013 o bonitetnih zahtevah za kreditne institucije in investicijska podjetja ter o spremembi Uredbe (EU) št. 648/2012 (CRR) (UL L 176, 27.6.2013, str. 1).

    (7)  Direktiva 2009/138/ES Evropskega parlamenta in Sveta z dne 25. novembra 2009 o začetku opravljanja in opravljanju dejavnosti zavarovanja in pozavarovanja (Solventnost II) (UL L 335, 17.12.2009, str. 1).

    (8)  Direktiva (EU) 2016/2341 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 14. decembra 2016 o dejavnostih in nadzoru institucij za poklicno pokojninsko zavarovanje (UL L 354, 23.12.2016, str. 37).

    (9)   Uredba (EU) št. 1092/2010 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 24. novembra 2010 o makrobonitetnem nadzoru nad finančnim sistemom Evropske unije in ustanovitvi Evropskega odbora za sistemska tveganja (UL L 331, 15.12.2010, str. 1).

    (10)  Uredba (EU) št. 182/2011 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 16. februarja 2011 o določitvi splošnih pravil in načel, na podlagi katerih države članice nadzirajo izvajanje izvedbenih pooblastil Komisije (UL L 55, 28.2.2011, str. 13).

    (11)  Uredba (EU) št. 472/2013 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 21. maja 2013 o okrepitvi gospodarskega in proračunskega nadzora v državah članicah euroobmočja, ki so jih prizadele ali jim grozijo resne težave v zvezi z njihovo finančno stabilnostjo (UL L 140, 27.5.2013, str. 1).

    (12)  Direktiva 2002/47/ES Evropskega parlamenta in Sveta z dne 6. junija 2002 o dogovorih o finančnem zavarovanju (UL L 168, 27.6.2002, str. 43).

    (13)  Direktiva 2014/65/EU Evropskega parlamenta in Sveta z dne 15. maja 2014 o trgih finančnih instrumentov ter spremembi Direktive 2002/92/ES in Direktive 2011/61/EU (UL L 173, 12.6.2014, str. 349).

    (14)  Uredba (EU) št. 909/2014 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 23. julija 2014 o izboljšanju ureditve poravnav vrednostnih papirjev v Evropski uniji in o centralnih depotnih družbah ter o spremembi direktiv 98/26/ES in 2014/65/EU ter Uredbe (EU) št. 236/2012 (UL L 257, 28.8.2014, str. 1).

    (15)  Uredba (EU) 2017/1129 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 14. junija 2017 o prospektu, ki se objavi ob ponudbi vrednostnih papirjev javnosti ali njihovi uvrstitvi v trgovanje na reguliranem trgu, in razveljavitvi Direktive 2003/71/ES (UL L 168, 30.6.2017, str. 12).

    (16)  Sklep Komisije 2001/528/ES z dne 6. junija 2001 o ustanovitvi Evropskega odbora za vrednostne papirje (UL L 191, 13.7.2001, str. 45).


    Top