Povzetek

Ocena učinka o predlogu uredbe o vzpostavitvi programa Carina za sodelovanje na področju carine

A. Nujnost ukrepanja

Zakaj? V čem je težava?

V zadnjih letih so na uspešno delovanje carine vplivali trendi, kot so globalizacija, ki je povzročila eksponentno rast količin blaga – in z njim povezanih podatkov – ter vse več groženj varnosti in nadnacionalnega kriminala. V odgovor na te izzive se je začelo posodabljanje carinske unije prek carinskega zakonika Unije 1 , ki zahteva več novih evropskih elektronskih sistemov. Hitro spreminjajoče se tehnologije (digitalizacija, povezanost, internet stvari, blokovna veriga), novi poslovni modeli (e-trgovina, optimizacija dobavne verige) ter zmanjšanje javnih sredstev ustvarjajo dodatne nove izzive za carinsko upravo.

Zaradi tega se delovanje carinske unije sooča s težavami nezadostne enotnosti in pomanjkanja učinkovitosti carinskih uprav. Razlogi za te težave so trije: neenaka zmogljivost carinskih uprav; neenotna razlaga in izvajanje zakonodaje (carinskega zakonika Unije in druge zakonodaje); ovire za sodelovanje med carinskimi upravami in drugimi zainteresiranimi stranmi.

Zaradi teh težav z uspešnostjo carinska unija ni dosegla svojega celotnega potenciala, kar ogroža delovanje notranjega trga, uničuje socialno pravičnost in ogroža konkurenčnost EU.

Kaj naj bi prinesla ta pobuda?

1. Splošni cilj programa je podpora carinski uniji in carinskim organom pri zaščiti finančnih in gospodarskih interesov Unije in njenih držav članic, zagotavljanju varnosti in zaščite v Uniji ter zaščiti Unije pred nepravično in nezakonito trgovino ter hkrati olajšati zakonite poslovne dejavnosti.

2. Specifični cilj programa je podpora pri pripravi in enotnemu izvajanju carinske zakonodaje in politike ter pri carinskem sodelovanju in izboljšanju upravnih zmogljivosti, vključno z usposobljenostjo ljudi ter razvojem in delovanjem evropskih elektronskih sistemov.

Kakšna je dodana vrednost ukrepanja na ravni EU? 

Čeprav je carina področje izključne pristojnosti z visoko stopnjo usklajene zakonodaje EU, ostaja izvajanje v celoti v rokah posameznih držav članic, zato je lahko carinska unija le toliko močna kot njen najšibkejši člen. EU ali države članice se ne morejo posamezno soočiti z globalnimi in vseevropskimi izzivi na učinkovit in skladen način po vsej Evropi. Potrebno je sodelovanje in operativno povezovanje med nacionalnimi carinskimi upravami. Dodana vrednost je najbolj prisotna na področju informacijske tehnologije, kjer program omogoča razvoj in delovanje sklopa skupno opredeljenih evropskih elektronskih sistemov po nižjih stroških, kot bi nastali v primeru nacionalnega razvoja in izvajanja.

B. Rešitve

Katere zakonodajne in nezakonodajne možnosti politike so se upoštevale? Ali ima katera od njih prednost? Zakaj? 

Obravnavane so bile različne možnosti politike, ki so v večinoma odvisne od ravni politične ambicije za program. Ključni možnosti sta „možnost 2 – kritična masa“ in „možnost 3 – kontinuiteta z nadgradnjo“ (prednostna možnost):

-Možnost 2 – kritična masa: ta možnost si prizadeva za financiranje vseh elektronskih sistemov v okviru carinskega zakonika Unije in nekaterih novih (ki niso vključeni v carinski zakonik Unije), s čimer bi se zagotovila kontinuiteta carinskih dejavnosti EU in izpolnjevanje novih obveznosti iz carinske zakonodaje EU. Ker ta scenarij nima drugih ciljev, razen doseganja izvajanja carinskega zakonika Unije in že predlagane zakonodaje, bi zahteval temeljito ponovno proučitev ciljev EU na področju carine.

-Možnost 3 – „kontinuiteta z nadgradnjo“: ta možnost predlaga učinkovito obravnavanje sedanjih in prihodnjih izzivov carinske unije. Njej cilj je omogočiti ukrepe, ki so potrebni za krepitev uspešnosti carinskih uprav EU. Konkretno bi krepitev zmogljivosti na področju informacijske tehnologije zagotovila, da se lahko novi informacijski projekti na področju carine (ki niso vključeni v carinski zakonik Unije) začnejo čim prej izvajati, poleg tega bi omogočila inovacije. Povečalo in izboljšalo bi se sodelovanje za okrepitev zmogljivosti carinskih uprav na področjih sodelovanja z drugimi organi, zagotavljanja skladnosti, boja proti goljufijam in izboljšanja varnosti, več dela bi se opravilo na podlagi tematskih ali geografskih grozdov, poleg tega bi ta prizadevanja pospremila globlje povezovanje, ki ga prinaša novo informacijsko okolje. Ta možnost bi z omejenimi dodatnimi sredstvi znatno povečala skupno vrednost EU programa.

Kdo podpira katero možnost? 

Vse zainteresirane strani so naklonjene možnosti 3. Evropski parlament, Svet in Računsko sodišče so izrazili podporo ambicioznemu carinskemu programu EU, ki bi prispeval k boljšemu in enotnejšemu izvajanju carinske unije. Posvetovanja z zainteresiranimi stranmi so bila osredotočena predvsem na carinske uprave kot neposredne upravičenke programa. Zainteresirane strani so prav tako močno podprle nadaljevanje tega dobro delujočega programa in predlagale, da se izkoristijo eksponentne koristi, ki bi nastale, če bi se le nekoliko okrepili ukrepi iz možnosti 3.

C. Učinki prednostne možnosti

Kakšne so koristi prednostne možnosti (če obstaja, sicer glavnih možnosti)? 

Carinske uprave so neposredne upravičenke programa. Program jim bo v okviru možnosti 3 zagotovil potreben (operativni, organizacijski, metodološki in proračunski) okvir za sodelovanje. Krepitev upravnih zmogljivosti, vključno s človeškimi zmogljivostmi in zmogljivostmi na področju informacijske tehnologije, bo pripomogla k nadaljnjemu razvoju sodobnih uprav, ki bodo sposobne obravnavati vse večje število ključnih nalog, za katere so zadolžene. Prednostna možnost bi izboljšala delovanje carinske unije in carinskih organov, s tem ko bi znatno okrepila sodelovanje med državami članicami in s tretjimi državami ter izboljšala uspešnost carinskih uprav po vsej EU. Ta možnost bi sčasoma tudi omogočila razvoj zmogljivosti na področju informacijske tehnologije v skladu s carinsko politiko EU. Izboljšanje uspešnosti carinskih organov s skupnimi informacijskimi rešitvami in sodelovanjem neposredno vpliva na nemotene tokove zakonite trgovine z blagom, ki vstopa na ozemlje Unije ali iz njega izstopa, saj bodo carinski organi na meji bolje in hitreje odkrivali in ustavili nevarno in nezakonito blago. Državljani in podjetja imajo predvsem posredne koristi od ukrepov, izvedenih v okviru programa, in sicer zaradi komunikacijskih omrežij in evropskih elektronskih sistemov, ki omogočajo izmenjavo informacij in sodelovanje med carinskimi upravami. Zaradi pomanjkanja celostnih kvantitativnih podatkov so bile koristi ocenjene predvsem na podlagi zbranih kvalitativnih informacij.

Kakšni so stroški prednostne možnosti (če obstaja, sicer glavnih možnosti)? 

Posebnih gospodarskih, socialnih in okoljskih negativnih učinkov se ne pričakuje.

Kakšen bo vpliv na podjetja, MSP ter mikropodjetja?

Program ne vključuje nobenih ukrepov, neposredno namenjenih podjetjem, MSP in mikropodjetjem. Nekatere posredne koristi za podjetja bodo izhajale iz skupnih portalov, razpoložljivih orodij za usposabljanje in doseženega napredka za vzpostavitev enotnega okenca.

Ali bo prišlo do znatnih učinkov na nacionalne proračune in uprave?

Program je namenjen financiranju ukrepov v korist carinskih uprav. Glavni odhodki bodo namenjeni javnim naročilom za razvoj in delovanje evropskih elektronskih sistemov. Ti sistemi niso v celoti centralizirani, zato so za njihovo vzpostavitev potrebne tudi naložbe na nacionalni ravni.

Bo imela pobuda druge pomembnejše učinke? 

Pobuda nima drugih pomembnejših učinkov. 

D. Spremljanje

Kdaj se bo politika pregledala?

Za lažje ocenjevanje programa bo vzpostavljen okvir za spremljanje rezultatov, ki jih doseže program. Zagotovljena bo popolna preglednost z rednim poročanjem Evropskemu parlamentu in Svetu o spremljanju in ocenjevanju. Pripravljena bo vmesna ocena uresničevanja ciljev programa, njegove učinkovitosti in dodane vrednosti na evropski ravni. Poleg tega bodo v končni oceni zajeti dolgoročni učinek in vplivi programa na trajnost.