Povzetek

Ocena učinka pobude za izboljšanje verige preskrbe s hrano – nepoštene trgovinske prakse

A. Nujnost ukrepanja

V čem je težava in zakaj je to težava na ravni EU?

Pogajalska moč udeležencev v verigi preskrbe s hrano je različna; šibkejše stranke (npr. kmetje) so žrtve nepoštenih trgovinskih praks. Nacionalne ureditve nepoštenih trgovinskih praks se razlikujejo, med državami članicami pa je le malo usklajevanja. Zaradi tega so udeleženci v nekaterih državah članicah premalo zaščiteni, po državah članicah veljajo različni pogoji poslovanja, v čezmejni trgovini pa se ustvarja negotovost.

Kaj bi bilo treba doseči?

Obravnavanje nepoštenih trgovinskih praks prispeva k zagotavljanju enakih konkurenčnih pogojev in omogoča učinkovito pravno varstvo za udeležence, ki se srečujejo z nepoštenimi trgovinskimi praksami; to prispeva k ciljem SKP glede primerne življenjske ravni za osebe, ki se ukvarjajo s kmetijstvom, večji odpornosti šibkejših udeležencev in boljšemu delovanju verige preskrbe s hrano.

Kakšna je dodana vrednost ukrepanja na ravni EU (subsidiarnost)?

Ukrepanje na ravni EU zagotavlja minimalni skupni okvir, izboljšuje zaščito pred nepoštenimi trgovinskimi praksami in zmanjšuje posledice vzdolž verige preskrbe s hrano. Prispeva tudi k primerni življenjski ravni kmetijske skupnosti (člen 39 PDEU) ter usklajevanju in izmenjavi dobrih praks med državami članicami; brez ukrepanja na ravni EU bi bilo to težko doseči.

B. Rešitve

Katere so različne možnosti za dosego ciljev? Ali ima katera od njih prednost?

Možnosti so razčlenjene po stopnji harmonizacije, obsegu prepovedi nepoštenih trgovinskih praks, zajetih proizvodih, zajetih udeležencih v verigi, izvrševanju in usklajevanju med državami članicami. Prednostna možnost: delna harmonizacija pravil o nepoštenih trgovinskih praksah, ki zajemajo kmetijske in predelane proizvode, zaščito MSP, minimalne zahteve za izvrševanje in mehanizem izvrševanja na ravni EU.

Kakšna so stališča različnih zainteresiranih strani? Kdo podpira katero možnost?

Večina zainteresiranih strani, ki so sodelovale v odprtem javnem posvetovanju, močno podpira ukrepanje na ravni EU, tudi v zvezi z izvrševanjem. (Veliki) trgovci na drobno se ne strinjajo, da so nepoštene trgovinske prakse zelo razširjene, in nasprotujejo ukrepom EU.

C. Učinki prednostne možnosti

Kakšne so koristi prednostne možnosti (če obstaja, sicer glavnih možnosti)?

Majhni udeleženci v verigi so zaščiteni z zakonodajo o nepoštenih trgovinskih praksah, zaradi česar se poveča njihova učinkovitost. Te koristi bi morale imeti pozitivne socialne in ekonomske učinke na družbo.

Kakšni so stroški prednostne možnosti (če obstaja, sicer glavnih možnosti)?

Podjetja naj ne bi imela večjih stroškov z uskladitvijo. Pričakuje se, da bodo socialni in okoljski učinki nevtralni ali celo pozitivni; lahko bi nastali stroški za nacionalne uprave (spodaj).

Kakšni so učinki na mala in srednja podjetja ter konkurenčnost?

MSP bi bila bolje zaščitena, konkurenčnost naj bi se na splošno povečala.

Ali bo prišlo do znatnih učinkov na nacionalne proračune in uprave?

Večina držav članic že ima neko obliko pravil o nepoštenih trgovinskih praksah; zanje bodo upravni stroški omejeni. Za druge države članice naj bi bili stroški nekoliko višji, vendar izkušnje držav članic z zakonodajo o nepoštenih trgovinskih praksah kažejo, da so stroški izvajanja na splošno nizki in jih lahko absorbirajo obstoječe strukture.

Ali bo prišlo do drugih znatnih učinkov?

Zajeti bodo tudi dobavitelji iz tretjih držav.

Sorazmernost?

Zajeti so samo MSP, najškodljivejše nepoštene trgovinske prakse in področja, na katerih države članice ciljev ne morejo doseči same. Pričakovani stroški so minimalni. Države članice lahko ohranijo svoje ureditve in sprejmejo predpise, ki presegajo področje uporabe politike.

D. Spremljanje

Kdaj bo politika pregledana?

Politiko bo letno spremljala ad hoc skupina strokovnjakov na podlagi poročil držav članic. Celovit pregled bo opravljen po štirih letih.