EVROPSKA KOMISIJA

Strasbourg, 12.6.2018

COM(2018) 474 final

2018/0258(COD)

Predlog

UREDBA EVROPSKEGA PARLAMENTA IN SVETA

o vzpostavitvi instrumenta za finančno podporo za opremo za carinske kontrole v okviru Sklada za integrirano upravljanje meja

{SWD(2018) 347}
{SWD(2018) 348}
{SEC(2018) 315}

OBRAZLOŽITVENI MEMORANDUM

1.OZADJE PREDLOGA

•Razlogi za predlog in njegovi cilji

•Skladnost z veljavnimi predpisi s področja zadevne politike

•Skladnost z drugimi politikami Unije

2.PRAVNA PODLAGA, SUBSIDIARNOST IN SORAZMERNOST

•Pravna podlaga

–člen 33 Pogodbe o delovanju Evropske unije (PDEU), v katerem se poziva k ukrepanju Unije na področju carinskega sodelovanja in carinske unije EU,

–člen 114 PDEU, v katerem se poziva k ukrepanju Unije v zvezi z notranjim trgom, in

–člen 207 PDEU, v katerem se poziva k ukrepanju Unije v zvezi s skupno trgovinsko politiko.

•Subsidiarnost (za neizključno pristojnost)

•Sorazmernost

•Izbira instrumenta

3.REZULTATI NAKNADNIH OCEN, POSVETOVANJ Z ZAINTERESIRANIMI STRANMI IN OCEN UČINKA

•Posvetovanja z zainteresiranimi stranmi

•Ocena učinka

Prednostna možnost je zato neposredno upravljanje, in sicer z zagotavljanjem nepovratnih sredstev nacionalnim organom. Cilj te nove pobude EU je obravnavati trenutna neravnovesja med državami članicami in zagotoviti enakovrednost pri izvajanju carinskih kontrol v vsej carinski uniji. Očitno je, da takšen cilj zahteva usklajevanje prek nacionalnih meja, za kar je najprimernejši centraliziran pristop z neposrednim upravljanjem. Ker bi morali nacionalni organi – in ne Unija – še naprej sami neposredno posedovati opremo, ki jo uporabljajo za izvajanje svojih nalog na mejah EU, bi bilo posredovanje EU v obliki nepovratnih sredstev za države članice za podporo pri nakupu, vzdrževanju in razvoju opreme za carinske kontrole, ki bi moralo biti skladno s predhodno opredeljenimi standardi glede na tip meje. Poleg tega je neposredno upravljanje mehanizem za izvajanje obstoječih ukrepov na področju carine, bodisi v okviru programa Carina bodisi v okviru programa Herkul III. Ustrezen pristop je tudi zato, ker bo vključevalo le omejeno število upravičencev, tj. 27 držav članic.

•Poenostavitev

•Temeljne pravice

4.PRORAČUNSKE POSLEDICE

Čeprav je v absolutnem smislu znaten, ta znesek predstavlja samo del ocenjene naložbene vrzeli. Glede na informacije, zbrane od držav članic v letih 2014–2015, je bila naložbena vrzel ocenjena na okrog 2,3 milijarde EUR v obdobju petih let. Vendar posredovanje Unije ne bi smelo nujno zapolniti celotne ocenjene naložbene vrzeli, ker bi bilo treba raven posredovanja Unije analizirati v širšem kontekstu carinskih dajatev kot vira lastnih sredstev, od katerega države članice trenutno zadržijo 20 % 11 , kar je leta 2015 znašalo 4,7 milijarde EUR, za kritje carinskih stroškov in naložb.

Poleg tega bi bilo treba raven posredovanja Unije oceniti glede na delež skupnega obsega zunanje trgovine Unije, ki jo carinske kontrole pomagajo spremljati, pa tudi olajšujejo. Pri izvajanju trgovinske politike Unije carinski organi vsak dan obdelajo ogromne količine blaga: skupna statistična vrednost trgovinskega toka EU-28 je leta 2016 znašala 3,46 bilijona EUR (1,75 bilijona EUR izvoza in 1,71 bilijona EUR uvoza) oziroma 9,5 milijarde EUR na dan. Predlagano posredovanje Unije bi tako predstavljalo manj kot 0,01 % obsega zunanje trgovine.

Instrument se bo izvajal z neposrednim upravljanjem in prednostno naravnano. V sodelovanju z zainteresiranimi stranmi bodo na podlagi ocene potreb oblikovani programi dela, v katerih bodo opredeljene prednostne naloge za določeno obdobje.

Instrument za opremo za carinske kontrole bo vplival na prihodke Unije in držav članic. Čeprav tega vpliva ni mogoče kvantitativno opredeliti, naj bi po pričakovanjih olajšal in poenostavil delo carinskih organov pri pobiranju carinskih dajatev ter DDV in trošarin ob uvozu. S povečanjem kakovosti kontrol bodo carinske uprave uspešnejše pri zaščiti finančnih in ekonomskih interesov Unije in njenih držav članic.

5.DRUGI ELEMENTI

•Načrti za izvedbo ter ureditev spremljanja, ocenjevanja in poročanja

Ker gre za novo področje posredovanja EU bo nadvse pomembno, da se zagotovijo osredotočenost in zadostni rezultati instrumenta za opremo za carinske kontrole. Poleg tega bo treba izbrati politike, preden se bodo ukrepi izvedli: medtem ko so potekajoče dejavnosti v okviru programa Carina 2020 omogočale povzetek stanja na zunanji kopenski meji EU in shematski pregled v smislu prisotnosti carinskih uslužbencev ter razpoložljive opreme na vseh zadevnih mejnih prehodih, so za morske in zračne meje ter poštna vozlišča trenutno na voljo le omejene informacije.

Glede na to je bil zasnovan poseben model, prilagojen specifičnim okoliščinam in potrebam instrumenta. Temelji na zahtevi po centraliziranem usklajevanju – prek nacionalnih meja za zagotovitev enakih konkurenčnih pogojev – ki črpa iz nacionalnega strokovnega znanja in izkušenj. Pri doseganju določenih splošnih in specifičnih ciljev bodo pomagali štirje gradniki, ki ustrezajo štirim opredeljenim korakom:

V Prilogi 6 k oceni učinka so navedene podrobnosti o teh štirih gradnikih. Postopek bo na kratko potekal takole:

–Prvi korak bo zajemal oceno potreb pri vsakem tipu meje: na kopnem, morju, v zraku in v poštnih vozliščih. Konkretno to pomeni, da bo posnemal uspešno delo skupine CELBET 12 – skupine strokovnjakov za carino na vzhodni in jugovzhodni kopenski meji – tj. projekta, pri katerem se je popisala oprema na kopenski meji EU z obdelavo več kot 9200 podatkovnih polj s 172 mejnih prehodov, opredelile glavne značilnosti teh mejnih prehodov in predlagala tipologija mejnih prehodov (npr. cestni ali železniški prehodi, tovorni promet ali samo nekomercialni promet), določili priporočeni standardi opreme za vsako kategorijo in na koncu opravila analiza vrzeli med popisano opremo in določenimi standardi, ki je omogočila oceno potrebnih sredstev.

–Drugi korak bo osredotočen na načrtovanje, pri čemer bosta glavna rezultata program dela in ustrezni sporazumi o dodelitvi nepovratnih sredstev. Ker bo na voljo ena ločena ocena za vsako vrsto meje, delo ne bo omejeno na preverjanje upravičenosti, temveč se bo razširilo na organizacijo dodeljevanja sredstev v skladu s prioritetami in grožnjami na področju carine ter količinami, ki prehajajo meje. Poleg tega bo treba ob sprejetju programa dela tudi izbrati med možnostmi politike.

–Tretji korak bo izvajanje: ko bodo podpisani sporazumi o dodelitvi nepovratnih sredstev, bodo države članice nabavile opremo v skladu s pogoji sporazumov.

–Četrti in zadnji korak bo vključeval spremljanje in nadzor.

Za zagotovitev rednega spremljanja in poročanja predlog vzpostavlja poseben okvir za spremljanje rezultatov, doseženih z instrumentom in ukrepov iz instrumenta. Tako spremljanje in poročanje bosta temeljila na kazalnikih, s katerimi se učinki ukrepov iz instrumenta merijo glede na vnaprej določena izhodišča. Sorazmerne zahteve glede poročanja bodo vključevale nekatere minimalne zahtevane informacije o opremi nad določenim cenovnim pragom.

Poleg tega bo Komisija izvedla vmesno in končno ocenjevanje. Ocenjevanje bo opravljeno v skladu z odstavkoma 22 in 23 Medinstitucionalnega sporazuma z dne 13. aprila 2016 13 , v katerem so vse tri institucije potrdile, da bi moralo biti ocenjevanje obstoječe zakonodaje in politik podlaga za oceno učinka glede možnosti za nadaljnje ukrepanje. Z ocenjevanjem se bodo na podlagi kazalnikov in ciljev ter podrobne analize, v kolikšni meri se lahko instrument šteje za ustreznega, učinkovitega, uspešnega ter ali zagotavlja dovolj veliko dodano vrednost EU in ali je usklajen z drugimi politikami EU, ocenili učinki instrumenta na terenu. Pri ocenjevanju se bodo upoštevale pridobljene izkušnje, da se opredelijo morebitne pomanjkljivosti/težave ali možnosti za nadaljnje izboljšanje ukrepov ali njihov rezultatov ter prispeva k izboljšanju njihovega učinka. Prav tako bo vključevalo določitev in kvantitativno opredelitev regulativnih stroškov, koristi in prihrankov.

•Natančnejša pojasnitev posameznih določb predloga

S to uredbo se ustanavlja Sklad za integrirano upravljanje meja skupaj z Uredbo (EU) [2018/XXX] o vzpostavitvi instrumenta za finančno podporo za upravljanje meja in vizume 14 . Instrumenta sta tesno povezana: tisti, ki ga zajema ta predlog, podpira opremo za nadzor blaga na mejah Unije, nakup opreme v okviru drugega instrumenta (ki podpira tudi druge ukrepe, povezane z integriranim upravljanjem meja) pa bo osredotočen izključno na kontrole v zvezi z upravljanjem meja in vizumi. Sklad za integrirano upravljanje meja je treba ustanoviti kot celovit okvir financiranja, ki zajema dva sektorsko specifična predloga zaradi različnih podlag v Pogodbah, ki se uporabljajo zaradi širokega nabora ciljev, ki naj bi bili zajeti.

Na Komisijo se prenese pooblastilo za sprejemanje delegiranih aktov za:

–pregled namenov kontrol, tj. bistvenih meril za upravičenost, saj se lahko sčasoma znatno razvijejo glede na prioritete, grožnje in tehnologijo na področju carine, ter

–spremembo Priloge 2, da se pregledajo ali dopolnijo kazalniki, kjer je potrebno, in dopolni ta uredba z določbami o vzpostavitvi okvira za spremljanje in ocenjevanje.

Komisiji bo pomagal odbor. Da bi zagotovili povezanost in horizontalno usklajevanje vseh carinskih dejavnosti v okviru tega instrumenta in programa Carina, se predlaga ustanovitev enega samega odbora. Ker v okviru obstoječega programa Carina 2020 že obstaja odbor in se predlaga njegova potrditev v novem programu Carina, se predlaga, da je ta odbor za program Carina pristojen tudi za ta instrument.

Zagotovljene bodo skladne, učinkovite in sorazmerne ciljne informacije več ciljnim skupinam, tudi medijem in javnosti.

2018/0258 (COD)

Predlog

UREDBA EVROPSKEGA PARLAMENTA IN SVETA

o vzpostavitvi instrumenta za finančno podporo za opremo za carinske kontrole v okviru Sklada za integrirano upravljanje meja

EVROPSKI PARLAMENT IN SVET EVROPSKE UNIJE STA –

ob upoštevanju Pogodbe o delovanju Evropske unije in zlasti členov 33, 114 ter 207 Pogodbe,

ob upoštevanju predloga Evropske komisije,

po posredovanju osnutka zakonodajnega akta nacionalnim parlamentom,

ob upoštevanju mnenja Evropskega ekonomsko-socialnega odbora 16 ,

v skladu z rednim zakonodajnim postopkom,

ob upoštevanju naslednjega:

(1)Na zunanjih mejah Evropske unije prisotnih 2 140 carinskih uradov 17 mora biti ustrezno opremljenih za zagotovitev delovanja carinske unije. Potreba po zadostnih in enakovrednih carinskih kontrolah je še nujnejša ne samo zaradi tradicionalne vloge carinskih organov pri pobiranju prihodkov, temveč vedno pogosteje tudi zaradi potrebe po znatni okrepitvi nadzora blaga, ki vstopa in izstopa na zunanjih mejah Unije, da se zagotovita varnost in zaščita. Vendar hkrati te kontrole pretoka blaga prek zunanjih meja ne bi smele ovirati zakonite trgovine s tretjimi državami, temveč jo poenostavljati.

(2)Trenutno obstaja neravnovesje pri opravljanju carinskih kontrol v državah članicah. To neravnovesje je posledica geografskih razlik med državami članicami in njihovih zmogljivosti ter virov. Sposobnost držav članic za odzivanje na izzive, ki jih ustvarjajo nenehno spreminjajoči se svetovni poslovni modeli in dobavne verige, ni odvisna le od človeškega dejavnika, ampak tudi od razpoložljivosti sodobne in zanesljive opreme za carinske kontrole. Zagotavljanje enakovredne opreme za carinske kontrole je zato pomemben element pri odpravljanju obstoječih neravnovesij. Povečalo bo enakovrednost carinskih kontrol v državah članicah in s tem preprečilo preusmerjanje tokov blaga proti najšibkejšim točkam.

(3)Države članice so večkrat izrazile potrebo po finančni podpori in zahtevale poglobljeno analizo potrebne opreme. V svojih sklepih 18 o financiranju carine z dne 23. marca 2017 je Svet Komisijo pozval, naj „oceni možnost financiranja potreb po tehnični opremi v okviru prihodnjih finančnih programov Komisije in izboljša usklajevanje ter [...] sodelovanje med carinskimi organi in drugimi organi kazenskega pregona za namene financiranja.“

(4)V skladu z Uredbo (EU) št. 952/2013 Evropskega parlamenta in Sveta 19 carinske kontrole ne pomenijo samo nadzora carinske zakonodaje, ampak tudi druge zakonodaje, ki ureja vstop, izstop, tranzit, gibanje, hrambo in posebno rabo blaga, ki se giblje med carinskim območjem Unije in državami ali ozemlji zunaj njega, ter prisotnost in gibanje neunijskega blaga in blaga, danega v postopek posebne rabe, znotraj carinskega območja Unije. Taka druga zakonodaja, ki carinske organe pooblašča za posebne naloge nadzora, vključuje določbe o obdavčitvi, zlasti kar zadeva trošarine in davek na dodano vrednost, o zunanjih vidikih notranjega trga, o skupni trgovinski politiki in drugih skupnih politikah Unije, ki vplivajo na trgovino, o splošni varnosti dobavne verige in o zaščiti finančnih ter gospodarskih interesov Unije in njenih držav članic.

(5)Podpora pri vzpostavitvi zadostne in enakovredne ravni carinskih kontrol na zunanjih mejah Unije omogoča večje koristi carinske unije. Posebno posredovanje Unije na področju opreme za carinske kontrole, ki bi odpravilo sedanja neravnovesja, bi poleg tega prispevalo k splošni koheziji med državami članicami. Zaradi izzivov, s katerimi se sooča svet, zlasti stalne potrebe po zaščiti finančnih in gospodarskih interesov Unije ter njenih držav članic in hkratnem olajšanju zakonitih trgovinskih tokov, je razpoložljivost moderne in zanesljive opreme za kontrole na zunanjih mejah nujna.

(6)Zato je primerno ustanoviti nov instrument za finančno podporo za opremo za carinske kontrole.

(7)Carinski organi držav članic prevzemajo vse več nalog, ki pogosto segajo tudi na področje varnosti in se izvajajo na zunanji meji, zato je treba z ustrezno finančno podporo Unije državam članicam zagotoviti enakovrednost pri izvajanju nadzora meja in carinskih kontrol na zunanjih mejah. Enako pomembno je tudi spodbujati medagencijsko sodelovanje na mejah Unije v zvezi z nadzorom blaga in oseb med nacionalnimi organi v vsaki državi članici, odgovornimi za nadzor meja ali druge naloge, ki se izvajajo na meji.

(8)Zato je treba vzpostaviti Sklad za integrirano upravljanje meja (v nadaljnjem besedilu: Sklad).

(9)Zaradi pravnih posebnosti, ki veljajo za naslov V PDEU, in zaradi različnih pravnih podlag, ki se uporabljajo za politike na področju zunanjih meja in carinskega nadzora, vzpostavitev Sklada kot enega samega instrumenta pravno ni mogoča.

(10)Sklad bi bilo torej treba vzpostaviti v obliki celovitega okvira za finančno podporo Unije na področju upravljanja meja, ki zajema instrument za finančno podporo za opremo za carinske kontrole (v nadaljnjem besedilu: instrument), vzpostavljen s to uredbo, in instrument za finančno podporo za upravljanje meja in vizume, vzpostavljen z Uredbo (EU) ..../.... Evropskega parlamenta in Sveta 20 .

(11)Ta uredba določa finančna sredstva za instrument, ki za Evropski parlament in Svet pomenijo prednostni referenčni znesek v letnem proračunskem postopku v smislu točke 17 Medinstitucionalnega sporazuma z dne 2. decembra 2013 med Evropskim parlamentom, Svetom in Komisijo o proračunski disciplini, sodelovanju v proračunskih zadevah in dobrem finančnem poslovodenju 21 .

(12)Za ta instrument velja Uredba (EU, Euratom) [2018/XXX] Evropskega parlamenta in Sveta 22 (v nadaljnjem besedilu: finančna uredba). Določa pravila za izvrševanje proračuna Unije, vključno s pravili o nepovratnih sredstvih.

(13)Uredba (EU) [2018/XXX] Evropskega parlamenta in Sveta 23 vzpostavlja program Carina za sodelovanje na področju carine za podporo carinski uniji in carinskim organom. Za ohranitev povezanosti in horizontalnega usklajevanja ukrepov sodelovanja je primerno, da se vsi izvajajo v okviru enega samega pravnega akta in sklopa pravil. Zato se bo s tem instrumentom podpiral samo nakup, vzdrževanje in posodabljanje upravičene opreme za carinske kontrole, medtem ko se bodo s programom Carina za sodelovanje na področju carine podpirali vsi povezani ukrepi, kot so ukrepi sodelovanja za oceno potreb po opremi ali usposabljanju v zvezi z zadevno opremo.

(14)Poleg tega bi moral instrument po potrebi podpirati tudi nakup ali posodobitev opreme za carinske kontrole za preskušanje novih naprav ali novih funkcij v delovnih pogojih, preden začnejo države članice izvajati obsežne nakupe take nove opreme. Preskušanje v delovnih pogojih bi moralo zlasti upoštevati rezultate raziskav opreme za carinske kontrole v okviru Uredbe (EU) [2018/XXX] 24 .

(15)Večina opreme za carinske kontrole je lahko enako primerna, včasih tudi zgolj slučajno, za nadzor skladnosti z drugo zakonodajo, kot so določbe o upravljanju meja, vizumih ali sodelovanju policije. Sklad za integrirano upravljanje meja je bil zato zasnovan v obliki dveh dopolnjujočih se instrumentov z ločenima, vendar povezanima področjema uporabe za nakup opreme. Na eni strani bo instrument za upravljanje meja in vizume, vzpostavljen z Uredbo [2018/XXX] 25 , izključeval opremo, ki se lahko uporablja tako za upravljanje meja kot za carinske kontrole. Na drugi strani pa instrument za finančno podporo za opremo za carinske kontrole, vzpostavljen s to uredbo, ne bo samo finančno podpiral opreme, katere glavni namen so carinske kontrole, ampak bo dopuščal njeno uporabo tudi za dodatne namene, kot sta nadzor meja in varnost. Ta razdelitev vlog bo spodbujala medagencijsko sodelovanje v okviru evropskega integriranega upravljanja meja, kot je navedeno v členu 4(e) Uredbe (EU) 2016/1624 26 , s čimer bo omogočeno sodelovanje med carinskimi in mejnimi organi ter dosežen največji možen učinek proračuna Unije z deljenjem in interoperabilnostjo opreme za kontrole.

(16)Z odstopanjem od finančne uredbe bi moralo biti možno financiranje ukrepa s strani več programov ali instrumentov Unije, da se omogoči in podpre, kjer je primerno, sodelovanje in interoperabilnost med področji. Vendar pa v takih primerih prispevki v skladu z načelom prepovedi dvojnega financiranja iz finančne uredbe ne smejo kriti istih stroškov.

(17)Glede na hiter razvoj prioritet, groženj in tehnologije na področju carine programi dela ne bi smeli zajemati daljših časovnih obdobij. Hkrati potreba po pripravi letnih programov dela povečuje upravno breme za Komisijo in države članice, pri čemer to ni potrebno za izvajanje instrumenta. Glede na navedeno bi morali programi dela načeloma zajemati več kot eno proračunsko leto.

(18)Za zagotovitev enotnih pogojev izvajanja programa dela v okviru te uredbe bi bilo treba na Komisijo prenesti izvedbena pooblastila. Navedena pooblastila bi bilo treba izvajati v skladu z Uredbo (EU) št. 182/2011 Evropskega parlamenta in Sveta 27 .

(19)Čeprav je centralno izvajanje nujno za doseganje specifičnega cilja zagotavljanja enakovrednih carinskih kontrol, so zaradi tehnične narave tega instrumenta potrebna pripravljalna dela na tehnični ravni. Zato bi bilo treba izvajanje podpirati z ocenami potreb, ki so odvisne od lokalnega strokovnega znanja in izkušenj držav članic, prek sodelovanja njihovih carinskih uprav. Te ocene potreb bi morale temeljiti na jasni metodologiji, vključno z minimalnim številom korakov za zbiranje potrebnih informacij.

(20)Za zagotovitev rednega spremljanja in poročanja bi bilo treba vzpostaviti ustrezen okvir za spremljanje rezultatov, ki jih dosegajo instrument in njegovi ukrepi. Tako spremljanje in poročanje bi moralo temeljiti na kazalnikih, s katerimi se merijo učinki ukrepov iz instrumenta. Zahteve glede poročanja bi morale vključevati nekatere informacije o opremi za carinske kontrole nad določenim cenovnim pragom.

(21)V skladu z odstavkoma 22 in 23 Medinstitucionalnega sporazuma o boljši pripravi zakonodaje z dne 13. aprila 2016 28 je treba oceniti ta instrument na podlagi informacij, zbranih prek posebnih zahtev za spremljanje, pri čemer bi se bilo treba izogniti pretiranemu urejanju in nalaganju upravnih bremen, zlasti za države članice. Te zahteve lahko po potrebi vključujejo merljive kazalnike, ki bodo podlaga za oceno učinkov instrumenta na terenu.

(22)Za ustrezen odziv na razvijajoče se prioritete, grožnje in tehnologije na tem področju politike bi bilo treba Komisiji podeliti pooblastilo za sprejemanje aktov v skladu s členom 290 Pogodbe o delovanju Evropske unije v zvezi s spremembami namenov opreme za carinske kontrole za dejavnosti, upravičene v okviru instrumenta, in seznama kazalnikov za merjenje uresničevanja posameznih ciljev. Zlasti je pomembno, da se Komisija pri svojem pripravljalnem delu ustrezno posvetuje, vključno na ravni strokovnjakov, in da se ta posvetovanja izvedejo v skladu z načeli, določenimi v Medinstitucionalnem sporazumu o boljši pripravi zakonodaje z dne 13. aprila 2016. Za zagotovitev enakopravnega sodelovanja pri pripravi delegiranih aktov Evropski parlament in Svet zlasti prejmeta vse dokumente sočasno s strokovnjaki iz držav članic, njuni strokovnjaki pa se sistematično lahko udeležujejo sestankov strokovnih skupin Komisije, ki zadevajo pripravo delegiranih aktov.

(23)V skladu s finančno uredbo, Uredbo (EU, Euratom) št. 883/2013 Evropskega parlamenta in Sveta 29 , Uredbo Sveta (Euratom, ES) št. 2988/95 30 , Uredbo Sveta (Euratom, ES) št. 2185/96 31 in Uredbo Sveta (EU) 2017/1939 32 bi bilo treba finančne interese Unije zaščititi s sorazmernimi ukrepi, ki vključujejo preprečevanje, odkrivanje, odpravljanje in preiskovanje nepravilnosti in goljufij, povračilo izgubljenih, neupravičeno izplačanih ali nepravilno porabljenih sredstev ter po potrebi naložitev upravnih sankcij. Zlasti lahko v skladu z Uredbo (EU, Euratom) št. 883/2013 in Uredbo (Euratom, ES) št. 2185/96 Evropski urad za boj proti goljufijam (OLAF) izvaja upravne preiskave, vključno s pregledi in inšpekcijami na kraju samem, da bi ugotovil, ali je prišlo do goljufije, korupcije ali drugih kaznivih dejanj, ki škodijo finančnim interesom Unije. V skladu z Uredbo (EU) 2017/1939 lahko Evropsko javno tožilstvo (v nadaljnjem besedilu: EJT) preiskuje in preganja goljufije ter druga nezakonita ravnanja, ki škodijo finančnim interesom Unije, kot je določeno v Direktivi (EU) 2017/1371 Evropskega parlamenta in Sveta 33 . V skladu s finančno uredbo mora vsaka oseba ali subjekt, ki prejema sredstva Unije, v celoti sodelovati pri zaščiti finančnih interesov Unije ter Komisiji, uradu OLAF, EJT in Evropskemu računskemu sodišču podeliti potrebne pravice in dostop ter zagotoviti, da vse tretje osebe, ki so vključene v izvrševanje sredstev Unije, podelijo enakovredne pravice.

(24)Za to uredbo se uporabljajo horizontalna finančna pravila, ki sta jih sprejela Evropski parlament in Svet na podlagi člena 322 Pogodbe o delovanju Evropske unije. Ta pravila so določena v finančni uredbi, pri čemer določajo zlasti postopek za pripravo in izvrševanje proračuna prek nepovratnih sredstev, javnih naročil, nagrad in posrednega izvrševanja ter urejajo nadzor odgovornosti finančnih akterjev. Pravila, sprejeta na podlagi člena 322 PDEU, se nanašajo tudi na zaščito proračuna Unije v primeru splošnih pomanjkljivosti v zvezi z načelom pravne države v državah članicah, saj je spoštovanje tega načela bistven predpogoj za dobro finančno poslovodenje in učinkovito financiranje EU.

(25)Vrste financiranja in načine izvajanja na podlagi te uredbe bi bilo treba izbrati na podlagi tega, v kolikšnem obsegu se lahko z njimi dosežejo specifični cilji ukrepov in rezultati ob upoštevanju zlasti stroškov nadzora, upravnega bremena in pričakovanega tveganja neizpolnjevanja obveznosti. Pri tem bi bilo treba upoštevati tudi možnost uporabe pavšalnih zneskov, pavšalnih stopenj in stroškov na enoto ter financiranje, ki ni povezano s stroški, kot je navedeno v členu 125(1) finančne uredbe.

(26)Ker cilja te uredbe, namreč vzpostavitve instrumenta, ki podpira carinsko unijo in carinske organe, države članice ne morejo zadovoljivo doseči same zaradi objektivnih neravnovesij, ki obstajajo med njimi na geografski ravni, temveč se lahko zaradi zagotavljanja enakovredne ravni in kakovosti carinskih kontrol, ki ju bosta pomagala doseči usklajen pristop in centralizirano financiranje, lažje doseže na ravni Unije, lahko Unija sprejme ukrepe v skladu z načelom subsidiarnosti, kot je določeno v členu 5 Pogodbe o Evropski uniji. V skladu z načelom sorazmernosti iz navedenega člena ta uredba ne presega tistega, kar je potrebno za doseganje navedenega cilja –

SPREJELA NASLEDNJO UREDBO:

POGLAVJE I

SPLOŠNE DOLOČBE

Člen 1

Predmet urejanja

1.S to uredbo se vzpostavi instrument za finančno podporo za opremo za carinske kontrole (v nadaljnjem besedilu: instrument) v okviru Sklada za integrirano upravljanje meja (v nadaljnjem besedilu: Sklad) za zagotavljanje finančne podpore za nakup, vzdrževanje in posodabljanje opreme za carinske kontrole.

2.S to uredbo se skupaj z Uredbo [2018/XXX], ki v okviru Sklada za integrirano upravljanje meja vzpostavlja instrument za finančno podporo za upravljanje meja in vizumov 34 , vzpostavi Sklad.

3.V Uredbi so določeni cilji instrumenta, proračun za obdobje 2021–2027, oblike financiranja Unije in pravila za zagotavljanje takega financiranja.

Člen 2

Opredelitev pojmov

V tej uredbi se uporabljajo naslednje opredelitve pojmov:

(1)„carinski organi“ pomenijo organe, opredeljene v točki (1) člena 5 Uredbe (EU) št. 952/2013;

(2)„carinske kontrole“ pomenijo določena dejanja, opredeljena v točki (3) člena 5 Uredbe (EU) št. 952/2013;

(3)„oprema za carinske kontrole“ pomeni opremo, namenjeno predvsem opravljanju carinskih kontrol;

(4)„mobilna oprema za carinske kontrole“ pomeni vsako prevozno sredstvo, ki poleg tega, da je premično, predstavlja kos opreme za carinske kontrole ali je popolnoma opremljeno z opremo za carinske kontrole;

(5)„vzdrževanje“ pomeni izvajanje preventivnih, korektivnih in napovednih posegov, vključno z operativnimi in funkcijskimi pregledi, servisiranjem, popravili in remontom, vendar izključuje posodobitve, potrebne za ohranjanje ali povrnitev kosa opreme za carinske kontrole v specificirano stanje, v katerem je primerna za uporabo, da doseže najdaljšo možno življenjsko dobo;

(6)„posodobitev“ pomeni razvojne posege, ki so potrebni, da se obstoječi kos opreme za carinske kontrole iz zastarelega stanja spravi v najsodobnejše specificirano stanje, v katerem je primeren za uporabo.

Člen 3

Cilji instrumenta

1.V okviru Sklada za integrirano upravljanje meja je splošni cilj instrumenta podpirati carinsko unijo in carinske organe pri varovanju finančnih in gospodarskih interesov Unije in njenih držav članic, zagotoviti zaščito in varstvo v Uniji ter zaščititi Unijo pred nepravično in nezakonito trgovino ob hkratnem omogočanju zakonite poslovne dejavnosti.

2.Specifični cilj programa je prispevati k ustreznim in enakovrednim carinskim kontrolam z nabavo, vzdrževanjem in posodabljanjem ustrezne, najnovejše in zanesljive opreme za carinske kontrole.

Člen 4

Proračun

1.Finančna sredstva za izvajanje instrumenta za obdobje 2021–2027 znašajo 1 300 000 000 EUR v tekočih cenah.

2.Znesek iz odstavka 1 lahko krije tudi odhodke za dejavnosti pripravljanja, spremljanja, kontrole, revizije, ocenjevanja in druge dejavnosti za upravljanje instrumenta ter ocenjevanje doseganja njegovih ciljev. Poleg tega lahko krije odhodke, povezane s študijami, srečanji strokovnjakov, ukrepi informiranja in komuniciranja, kolikor so povezane s cilji instrumenta, ter odhodke, povezane z informacijskotehnološkimi omrežji, ki se osredotočajo na obdelavo in izmenjavo podatkov, vključno s korporativnimi informacijskotehnološkimi orodji ter drugo tehnično in upravno pomočjo, potrebno v zvezi z upravljanjem instrumenta.

Člen 5

Izvajanje in oblike financiranja EU

1.Instrument se izvaja z neposrednim upravljanjem v skladu s finančno uredbo.

2.Z instrumentom se lahko zagotovi financiranje v kateri koli obliki iz finančne uredbe, zlasti v obliki nepovratnih sredstev.

3.Kadar podprt ukrep vključuje nakup ali posodobitev opreme, Komisija vzpostavi mehanizem usklajevanja, ki zagotavlja učinkovitost in interoperabilnost vse opreme, kupljene s podporo programov in instrumentov Unije.

POGLAVJE II

UPRAVIČENOST

Člen 6

Upravičeni ukrepi

1.Da bi bili ukrepi upravičeni do financiranja v okviru tega instrumenta, morajo izpolnjevati naslednje zahteve:

(a)izvajajo cilje iz člena 3;

(b)podpirajo nakup, vzdrževanje in posodobitev opreme za carinske kontrole, ki je namenjena za enega ali več naslednjih namenov carinskih kontrol:

(1)neinvazivni pregledi;

(2)odkrivanje skritih predmetov na ljudeh;

(3)zaznavanje sevanja in odkrivanje nuklidov;

(4)analiza vzorcev v laboratorijih;

(5)vzorčenje in analiza vzorcev na terenu;

(6)pregledi z ročno opremo.

V Prilogi 1 je določen okvirni seznam opreme za carinske kontrole, ki se lahko uporablja za doseganje namenov carinskih kontrol iz točk (1) do (6).

2.Z odstopanjem od odstavka 1 lahko ukrepi v ustrezno utemeljenih primerih krijejo tudi nakup, vzdrževanje in posodobitev opreme za carinske kontrole za preskušanje novih naprav ali novih funkcij v delovnih pogojih.

3.Na Komisijo se prenese pooblastilo za sprejemanje delegiranih aktov v skladu s členom 14 za spremembo namenov carinskih kontrol iz točke (b) odstavka 1 ter Priloge 1, kadar se smatra, da je takšen pregled potreben.

4.Oprema za carinske kontrole, ki se financira v okviru tega instrumenta, se lahko poleg carinskih kontrol uporabi tudi za druge namene, vključno z nadzorom oseb v podporo nacionalnim organom za upravljanje meja in preiskavami.

Člen 7

Upravičeni subjekti

Z odstopanjem od člena 197 finančne uredbe so upravičeni subjekti carinski organi držav članic, kadar predložijo informacije, potrebne za oceno potreb, kot je določeno v členu 11(3).

Člen 8

Stopnje sofinanciranja

1.Z instrumentom se lahko financira do 80 % skupnih upravičenih stroškov ukrepa.

2.Finančna sredstva, ki presegajo to zgornjo mejo, se odobrijo samo v ustrezno utemeljenih izjemnih okoliščinah.

Člen 9

Upravičeni stroški

Naslednji stroški niso upravičeni do financiranja v okviru instrumenta:

(a)stroški, povezani z nakupom zemljišč;

(b)stroški v zvezi z infrastrukturo, kot so stavbe ali zunanji objekti ter pohištvo;

(c)stroški, povezani z elektronskimi sistemi, razen programske opreme, ki je neposredno potrebna za uporabo opreme za carinske kontrole;

(d)stroški omrežij, kot so zavarovani ali nezavarovani komunikacijski kanali ali naročnine;

(e)stroški prevoznih sredstev, kot so vozila, letala ali ladje, razen mobilne opreme za carinske kontrole;

(f)stroški potrošnega materiala, vključno z referenčnim materialom ali materialom za kalibracijo opreme za carinske kontrole;

(g)stroški v zvezi z osebno zaščitno opremo.

POGLAVJE III

NEPOVRATNA SREDSTVA

Člen 10

Dodelitev, dopolnjevanje in kombinirano financiranje

1.Nepovratna sredstva v okviru instrumenta se dodeljujejo in upravljajo v skladu z naslovom VIII finančne uredbe.

2.V skladu s členom 195(f) finančne uredbe se nepovratna sredstva upravičenim subjektom iz člena 7 dodelijo brez razpisa za zbiranje predlogov.

3.Z odstopanjem od člena 191 finančne uredbe lahko ukrep, ki je prejel prispevek v okviru programa Carina za sodelovanje na področju carin, ki je bil vzpostavljen z Uredbo (EU) [2018/XXX] 35 , ali katerega koli drugega programa Unije, prejme tudi prispevek v okviru instrumenta pod pogojem, da prispevki ne krijejo istih stroškov. Pravila vsakega programa Unije, iz katerega se prispeva, se uporabljajo za njegov prispevek k ukrepu. Kumulativno financiranje ne presega skupnih upravičenih stroškov ukrepa, podpora iz različnih programov Unije pa se lahko izračuna sorazmerno v skladu z dokumenti, v katerih so določeni pogoji za podporo.

POGLAVJE IV

NAČRTOVANJE, SPREMLJANJE IN OCENJEVANJE

Člen 11

Program dela

1.Instrument se izvaja s programi dela iz člena 110(2) finančne uredbe.

2.Komisija sprejme programe dela z izvedbenim aktom. Ta izvedbeni akt se sprejme v skladu s postopkom pregleda iz člena 15.

3.Pri pripravo programov dela iz odstavka 1 se uporabi ocena potreb, ki zajema najmanj naslednje:

(a)skupno kategorizacijo mejnih prehodov;

(b)izčrpen seznam razpoložljive opreme za carinske kontrole;

(c)skupno opredelitev minimalnega in optimalnega standarda opreme za carinske kontrole glede na kategorijo mejnih prehodov in

(d)podrobno oceno finančnih potreb.

Ocena potreb temelji na ukrepih, ki se izvajajo v okviru programa Carina 2020, vzpostavljenega z Uredbo (EU) št. 1294/2013 Evropskega parlamenta in Sveta 36 , ali v okviru programa Carina za sodelovanje na področju carin, vzpostavljenega z Uredbo (EU) [2018/XXX] 37 , in se redno posodablja, in sicer najmanj vsaka tri leta.

Člen 12

Spremljanje in poročanje

1.Kazalniki za poročanje o napredku instrumenta pri doseganju splošnih in specifičnih ciljev iz člena 3 so določeni v Prilogi 2.

2.Za zagotovitev učinkovite ocena napredka instrumenta pri doseganju ciljev se na Komisijo prenese pooblastilo za sprejemanje delegiranih aktov v skladu s členom 14 za spremembo Priloge 2, pregled ali dopolnitev kazalnikov, kadar je to potrebno, ter dopolnitev te uredbe z določbami o vzpostavitvi okvira za spremljanje in ocenjevanje. 

3.Sistem za poročanje o smotrnosti zagotavlja, da se podatki za spremljanje izvajanja in rezultatov instrumenta zbirajo uspešno, učinkovito in pravočasno. V ta namen se prejemnikom finančnih sredstev Unije naložijo sorazmerne zahteve glede poročanja.

4.Zahteve glede poročanja iz odstavka 3 vključujejo vsaj letno sporočanje naslednjih informacij Komisiji, kadar stroški kosa opreme za carinske kontrole presegajo 10 000 EUR brez davkov:

(a)datuma začetka in prenehanja uporabe opreme za carinske kontrole;

(b)statističnih podatkov o uporabi opreme za carinske kontrole;

(c)informacij o rezultatih uporabe opreme za carinske kontrole.

Člen 13

Ocenjevanje

1.Ocene se opravijo pravočasno, da prispevajo k postopku odločanja.

2.Vmesna ocena instrumenta se opravi, ko je na voljo dovolj informacij o izvajanju instrumenta, vendar najpozneje v štirih letih od začetka izvajanja instrumenta.

3.Na koncu izvajanja instrumenta, vendar ne pozneje kot v štirih letih po zaključku obdobja iz člena 1, Komisija opravi končno oceno instrumenta.

4.Komisija zaključke teh ocen skupaj s svojimi pripombami predloži Evropskemu parlamentu, Svetu, Evropskemu ekonomsko-socialnemu odboru in Odboru regij.

POGLAVJE V

IZVAJANJE PRENOSA POOBLASTILA IN POSTOPEK V ODBORU

Člen 14

Izvajanje prenosa pooblastila

1.Pooblastilo za sprejemanje delegiranih aktov je preneseno na Komisijo pod pogoji, določenimi v tem členu.

2.Pooblastilo za sprejemanje delegiranih aktov iz členov 6(3) in 12(2) se prenese na Komisijo za obdobje do 31. decembra 2028.

3.Prenos pooblastila iz členov 6(3) in 12(2) lahko kadar koli prekliče Evropski parlament ali Svet. S sklepom o preklicu preneha veljati prenos pooblastila iz navedenega sklepa. Sklep začne učinkovati dan po njegovi objavi v Uradnem listu Evropske unije ali na poznejši dan, ki je določen v navedenem sklepu. Sklep ne vpliva na veljavnost že veljavnih delegiranih aktov.

4.Komisija se pred sprejetjem delegiranega akta posvetuje s strokovnjaki, ki jih imenujejo države članice, v skladu z načeli, določenimi v Medinstitucionalnem sporazumu z dne 13. aprila 2016 o boljši pripravi zakonodaje.

5.Komisija takoj po sprejetju delegiranega akta o njem sočasno uradno obvesti Evropski parlament in Svet.

6.Delegirani akt, sprejet na podlagi členov 6(3) in 12(2), začne veljati, če mu niti Evropski parlament niti Svet ne nasprotuje v roku dveh mesecev od uradnega obvestila Evropskemu parlamentu in Svetu o tem aktu ali če pred iztekom tega roka tako Evropski parlament kot Svet obvestita Komisijo, da mu ne bosta nasprotovala. Ta rok se na pobudo Evropskega parlamenta ali Sveta podaljša za dva meseca.

Člen 15

Postopek v odboru

1.Komisiji pomaga Odbor za program Carina iz člena 18 Uredbe (EU) [2018/XXX] 38 .

2.Pri sklicevanju na ta odstavek se uporablja člen 5 Uredbe (EU) št. 182/2011.

POGLAVJE VI

PREHODNE IN KONČNE DOLOČBE

Člen 16

Informiranje, komuniciranje in oglaševanje

1.Prejemniki finančnih sredstev Unije potrdijo izvor in zagotovijo prepoznavnost financiranja Unije (zlasti pri promoviranju ukrepov in njihovih rezultatov) z zagotavljanjem jasnih, učinkovitih in sorazmernih ciljno usmerjenih informacij različnemu občinstvu, vključno z mediji in javnostjo.

2.Komisija izvaja ukrepe informiranja in komuniciranja v zvezi s instrumentom ter njegovimi ukrepi in rezultati. Finančna sredstva, dodeljena instrumentu, prispevajo tudi k institucionalnemu komuniciranju o političnih prednostnih nalogah Unije, kolikor so povezane s cilji iz člena 3.

Člen 17

Prehodne določbe

Po potrebi se lahko v proračun po letu 2027 knjižijo odobritve za kritje odhodkov iz člena 4(2), da se omogoči upravljanje ukrepov, ki ne bodo zaključeni do 31. decembra 2027.

Člen 18

Začetek veljavnosti

Ta uredba začne veljati dvajseti dan po objavi v Uradnem listu Evropske unije.

Ta uredba je v celoti zavezujoča in se neposredno uporablja v vseh državah članicah.

V Strasbourgu,

OCENA FINANČNIH POSLEDIC ZAKONODAJNEGA PREDLOGA

1.OKVIR PREDLOGA/POBUDE

1.1.Naslov predloga/pobude

1.2.Zadevna področja v strukturi ABM/ABB

1.3.Vrsta predloga/pobude

1.4.Cilji

1.5.Utemeljitev predloga/pobude

1.6.Trajanje ukrepa in finančnih posledic

1.7.Načrtovani načini upravljanja

2.UKREPI UPRAVLJANJA

2.1.Pravila o spremljanju in poročanju

2.2.Upravljavski in kontrolni sistemi

2.3.Ukrepi za preprečevanje goljufij in nepravilnosti

3.OCENA FINANČNIH POSLEDIC PREDLOGA/POBUDE

3.1.Zadevni razdelki večletnega finančnega okvira in odhodkovne proračunske vrstice

3.2.Ocenjene posledice za odhodke 

3.2.1.Povzetek ocenjenih posledic za odhodke

3.2.2.Ocenjene posledice za odobritve za poslovanje

3.2.3.Ocenjene posledice za odobritve za upravne zadeve

3.2.4.Skladnost z veljavnim večletnim finančnim okvirom

3.2.5.Udeležba tretjih oseb pri financiranju

3.3.Ocenjene posledice za prihodke

OCENA FINANČNIH POSLEDIC ZAKONODAJNEGA PREDLOGA

1.OKVIR PREDLOGA/POBUDE

1.1.Naslov predloga/pobude

1.2.Zadevna področja (programski sklop)

1.3.Predlog/pobuda se nanaša na:

X nov ukrep. 

◻ nov ukrep na podlagi pilotnega projekta / pripravljalnega ukrepa 39 . 

◻ podaljšanje obstoječega ukrepa. 

◻ združitev ali preusmeritev enega ali več ukrepov v drug/nov ukrep. 

1.4.Utemeljitev predloga/pobude

1.4.1.Potrebe, ki jih je treba zadovoljiti kratkoročno ali dolgoročno, vključno s podrobno časovnico za uvajanje ustreznih ukrepov za izvajanje pobude

1.4.2.Dodana vrednost ukrepanja Unije (ki je lahko posledica različnih dejavnikov, npr. boljšega usklajevanja, pravne varnosti, večje učinkovitosti ali dopolnjevanja). Za namene te točke je „dodana vrednost ukrepanja Unije“ vrednost, ki izhaja iz ukrepanja Unije in predstavlja dodatno vrednost poleg tiste, ki bi jo sicer ustvarile države članice same.

1.4.3.Spoznanja iz podobnih izkušenj v preteklosti

1.4.4.Skladnost in možnosti sinergij z drugimi ustreznimi instrumenti

1.5.Trajanje ukrepa in finančnih posledic

X Časovno omejeno

–X    traja od 1. januarja 2021 do 31. decembra 2027.

–X    finančne posledice med letoma 2021 in 2027 za odobritve za prevzem obveznosti ter med letoma 2021 in 2030 za odobritve plačil.

◻ Časovno neomejeno

–izvajanje z obdobjem uvajanja med letoma LLLL in LLLL,

–ki mu sledi izvajanje v celoti.

1.6.Načrtovani načini upravljanja 40  

X Neposredno upravljanje – Komisija:

–X z lastnimi službami, vključno z zaposlenimi v delegacijah Unije,

–◻    prek izvajalskih agencij.

◻ Deljeno upravljanje z državami članicami.

◻ Posredno upravljanje s poverjanjem nalog izvrševanja proračuna:

–◻ tretjim državam ali organom, ki jih te imenujejo,

–◻ mednarodnim organizacijam in njihovim agencijam (navedite),

–◻ EIB in Evropskemu investicijskemu skladu,

–◻ organom iz členov 70 in 71 finančne uredbe,

–◻ subjektom javnega prava,

–◻ subjektom zasebnega prava, ki opravljajo javne storitve, kolikor ti subjekti zagotavljajo ustrezna finančna jamstva,

–◻ subjektom zasebnega prava države članice, ki so pooblaščeni za izvajanje javno-zasebnih partnerstev in ki zagotavljajo ustrezna finančna jamstva,

–◻ osebam, pooblaščenim za izvajanje določenih ukrepov SZVP v skladu z naslovom V PEU in opredeljenim v zadevnem temeljnem aktu.

–Pri navedbi več kot enega načina upravljanja je treba to natančneje obrazložiti v oddelku „opombe“.

Opombe

2.UKREPI UPRAVLJANJA

2.1.Pravila o spremljanju in poročanju

Navedite pogostost in pogoje.

2.2.Upravljavski in kontrolni sistemi

2.2.1.Utemeljitev načinov upravljanja, mehanizmov financiranja, načinov plačevanja in predlagane strategije kontrol

2.2.2.Podatki o ugotovljenih tveganjih in vzpostavljenih sistemih notranjih kontrol za njihovo zmanjševanje

2.2.3.

2.2.4.Ocena in utemeljitev stroškovne učinkovitosti kontrol (razmerje „stroški kontrol ÷ vrednost z njo povezanih upravljanih sredstev“) ter ocena pričakovane stopnje tveganja napake (ob plačilu in ob zaključku)

2.3.Ukrepi za preprečevanje goljufij in nepravilnosti

Navedite obstoječe ali načrtovane preprečevalne in zaščitne ukrepe, npr. iz strategije za boj proti goljufijam.

3.OCENA FINANČNIH POSLEDIC PREDLOGA/POBUDE

3.1.Zadevni razdelek večletnega finančnega okvira in predlagane nove odhodkovne proračunske vrstice

3.2.Ocenjene posledice za odhodke

3.2.1.Povzetek ocenjenih posledic za odhodke

v mio. EUR (na tri decimalna mesta natančno)

v mio. EUR (na tri decimalna mesta natančno)

v mio. EUR (na tri decimalna mesta natančno)

3.2.2.Povzetek ocenjenih posledic za odobritve za upravne zadeve

–◻    Za predlog/pobudo niso potrebne odobritve za upravne zadeve.

–X    Za predlog/pobudo so potrebne odobritve za upravne zadeve, kot je pojasnjeno v nadaljevanju:

v mio. EUR (na tri decimalna mesta natančno)

Potrebe po odobritvah za človeške vire in druge upravne odhodke se krijejo z odobritvami GD, ki so že dodeljene za upravljanje ukrepa in/ali so bile prerazporejene znotraj GD, po potrebi skupaj z dodatnimi viri, ki se lahko pristojnemu GD dodelijo v okviru postopka letne dodelitve virov glede na proračunske omejitve.

3.2.2.1.Ocenjene potrebe po človeških virih

–◻    Za predlog/pobudo niso potrebni človeški viri.

–X    Za predlog/pobudo so potrebni človeški viri, kot je pojasnjeno v nadaljevanju:

ocena, izražena v ekvivalentu polnega delovnega časa

Potrebe po človeških virih se krijejo z osebjem GD, ki je že dodeljeno za upravljanje ukrepa in/ali je bilo prerazporejeno znotraj GD, po potrebi skupaj z dodatnimi viri, ki se lahko pristojnemu GD dodelijo v okviru postopka letne dodelitve virov glede na proračunske omejitve.

Opis nalog:

3.2.3.Udeležba tretjih oseb pri financiranju

V predlogu/pobudi:

–X    ni načrtovano sofinanciranje tretjih oseb.

–◻    je načrtovano sofinanciranje, kot je ocenjeno v nadaljevanju:

odobritve v mio. EUR (na tri decimalna mesta natančno)

3.3.Ocenjene posledice za prihodke

–◻    Predlog/pobuda nima finančnih posledic za prihodke.

–X    Predlog/pobuda ima finančne posledice, kot je pojasnjeno v nadaljevanju:

–X        za lastna sredstva,

–◻    za druge prihodke.

navedite, ali so prihodki dodeljeni za odhodkovne vrstice ◻    

v mio. EUR (na tri decimalna mesta natančno)

Za namenske prejemke navedite zadevne odhodkovne proračunske vrstice.

Druge opombe (npr. metoda/formula za izračun posledic za prihodke ali druge informacije).

(1)    COM(2018) 322 final.

(2)    Program Carina je bila ustanovljen leta 1991 s Sklepom Sveta z dne 20. junija 1991 o sprejetju programa ukrepov Skupnosti v zvezi s poklicnim usposabljanjem carinskih uradnikov (program Matthaeus); pozneje je bil nadomeščen s programom Carina, vzpostavljenim z Odločbo 210/97/ES Evropskega parlamenta in Sveta z dne 19. decembra 1996 o sprejetju akcijskega programa za carino v Skupnosti (Carina 2000), in njegovimi nasledniki, vzpostavljenimi z odločbami št. 105/2000/ES, št. 253/2003/ES, št. 624/2007/ES in Uredbo (EU) št. 1294/2013.

(3)    Uredba (EU) št. 250/2014 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 26. februarja 2014 o uvedbi programa za spodbujanje dejavnosti na področju zaščite finančnih interesov Evropske unije (program Herkul III) in razveljavitvi Sklepa št. 804/2004/ES (UL L 84, 20.3.2014, str. 6).

(4)    Uredba (EU) 2017/825 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 17. maja 2017 o vzpostavitvi programa za podporo strukturnim reformam za obdobje 2017–2020 ter o spremembi uredb (EU) št. 1303/2013 in (EU) št. 1305/2013 (UL L 129, 19.5.2017, str. 1).

(5)     https://ec.europa.eu/info/funding-tenders/funding-opportunities/funding-programmes/overview-funding-programmes/european-structural-and-investment-funds_sl  

(6)     https://www.consilium.europa.eu/media/22301/st09581en17-vf.pdf in http://data.consilium.europa.eu/doc/document/ST-7586-2017-INIT/sl/pdf  

(7)    Skupina za carinsko politiko je strokovna skupina, ki jo je ustanovila Komisija za svetovanje Komisiji pri vprašanjih v zvezi s strateškimi vprašanji glede carinske politike, za spremljanje razvoja različnih vidikov carinske politike in za lažjo izmenjavo mnenj med državami članicami. Več informacij: http://ec.europa.eu/transparency/regexpert/index.cfm?do=groupDetail.groupDetail&groupID=944&Lang=SL .

(8)    COM(2016) 813 final.

(9)    Glej na primer: Resolucija Evropskega parlamenta o reševanju izzivov pri izvajanju carinskega zakonika EU (2016/3024(RSP)).

(10)    Uredba (EU) 2016/1624 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 14. septembra 2016 o evropski mejni in obalni straži ter spremembi Uredbe (EU) 2016/399 Evropskega parlamenta in Sveta ter razveljavitvi Uredbe (ES) št. 863/2007 Evropskega parlamenta in Sveta, Uredbe Sveta (ES) št. 2007/2004 in Odločbe Sveta 2005/267/ES (UL L 251, 16.9.2016, str. 1).

(11)    V predlogu (COM(2018) 325 final) za sklep Sveta o sistemu virov lastnih sredstev Evropske unije se predlaga znižanje zneska, ki ga države članice zadržijo za stroške pobiranja prihodkov, z 20 % na prvotnih 10 %.

(12)     https://ec.europa.eu/taxation_customs/expert-teams-europa_en  

(13)    Medinstitucionalni sporazum med Evropskim parlamentom, Svetom Evropske unije in Evropsko komisijo o boljši pripravi zakonodaje z dne 13. aprila 2016 (UL L 123, 12.5.2016, str. 1).

(14)    COM(2018) 473.

(15)    COM(2018) 442.

(16)    UL C , , str. .

(17)    Priloga k letnemu poročilu o uspešnosti carinske unije za leto 2016 je na voljo na: https://ec.europa.eu/info/publications/annual-activity-report-2016-taxation-and-customs-union_sl .

(18)     https://www.consilium.europa.eu/media/22301/st09581en17-vf.pdf in http://data.consilium.europa.eu/doc/document/ST-7586-2017-INIT/sl/pdf .

(19)    Uredba (EU) št. 952/2013 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 9. oktobra 2013 o carinskem zakoniku Unije (UL L 269, 10.10.2013, str. 1).

(20)    COM(2018) 473.

(21)    Medinstitucionalni sporazum z dne 2. decembra 2013 med Evropskim parlamentom, Svetom in Komisijo o proračunski disciplini, sodelovanju v proračunskih zadevah in dobrem finančnem poslovodenju (UL C 373, 20.12.2013, str. 1).

(22)    COM(2016) 605.

(23)    COM(2018) 442.

(24)    COM(2018) 435.

(25)    COM(2018) 473.

(26)    Uredba (EU) 2016/1624 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 14. septembra 2016 o evropski mejni in obalni straži ter spremembi Uredbe (EU) 2016/399 Evropskega parlamenta in Sveta ter razveljavitvi Uredbe (ES) št. 863/2007 Evropskega parlamenta in Sveta, Uredbe Sveta (ES) št. 2007/2004 in Odločbe Sveta 2005/267/ES (UL L 251, 16.9.2016, str. 1).

(27)    Uredba (EU) št. 182/2011 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 16. februarja 2011 o določitvi splošnih pravil in načel, na podlagi katerih države članice nadzirajo izvajanje izvedbenih pooblastil Komisije (UL L 55, 28.2.2011, str. 13).

(28)    Medinstitucionalni sporazum med Evropskim parlamentom, Svetom Evropske unije in Evropsko komisijo o boljši pripravi zakonodaje z dne 13. aprila 2016 (UL L 123, 12.5.2016, str. 1).

(29)    Uredba (EU, Euratom) št. 883/2013 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 11. septembra 2013 o preiskavah, ki jih izvaja Evropski urad za boj proti goljufijam (OLAF), ter razveljavitvi Uredbe (ES) št. 1073/1999 Evropskega parlamenta in Sveta in Uredbe Sveta (Euratom) št. 1074/1999 (UL L 248, 18.9.2013, str. 1).

(30)    Uredba Sveta (ES, Euratom) št. 2988/95 z dne 18. decembra 1995 o zaščiti finančnih interesov Evropskih skupnosti (UL L 312, 23.12.1995, str. 1).

(31)    Uredba Sveta (Euratom, ES) št. 2185/96 z dne 11. novembra 1996 o pregledih in inšpekcijah na kraju samem, ki jih opravlja Komisija za zaščito finančnih interesov Evropskih skupnosti pred goljufijami in drugimi nepravilnostmi (UL L 292, 15.11.1996, str. 2).

(32)    Uredba Sveta (EU) 2017/1939 z dne 12. oktobra 2017 o izvajanju okrepljenega sodelovanja v zvezi z ustanovitvijo Evropskega javnega tožilstva (EJT) (UL L 283, 31.10.2017, str. 1).

(33)    Direktiva (EU) 2017/1371 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 5. julija 2017 o boju proti goljufijam, ki škodijo finančnim interesom Unije, z uporabo kazenskega prava (UL L 198, 28.7.2017, str. 29).

(34)    COM(2018) 473.

(35)    COM(2018) 442.

(36)    Uredba (EU) št. 1294/2013 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 11. decembra 2013 o uvedbi akcijskega programa za carino v Evropski uniji za obdobje 2014–2020 (Carina 2020) in razveljavitvi Odločbe št. 624/2007/ES (UL L 347, 20.12.2013, str. 209).

(37)    COM(2018) 442.

(38)    COM(2018) 442.

(39)    Po členu 58(2)(a) oz. (b) finančne uredbe.

(40)    Pojasnila o načinih upravljanja in sklici na finančno uredbo so na voljo na spletišču BudgWeb: https://myintracomm.ec.europa.eu/budgweb/EN/man/budgmanag/Pages/budgmanag.aspx.  

(41)    Dif. = diferencirana sredstva / nedif. = nediferencirana sredstva.

(42)    Efta: Evropsko združenje za prosto trgovino.

(43)    Države kandidatke in po potrebi potencialne kandidatke z Zahodnega Balkana.

(44)    Plačilni profil za ta novi program v večletnem finančnem okviru za obdobje 2021–2027 temelji na ekstrapolaciji preteklih plačilnih profilov programov s podobnimi mehanizmi za izvajanja v primerljivih področjih politike, zlasti na področju carine, obdavčitve in boja proti goljufijam, za obdobje 2007–2017.

(45)    Tehnična in/ali upravna pomoč ter odhodki za podporo izvajanja programov in/ali ukrepov EU (prej vrstice BA), posredne raziskave, neposredne raziskave.

(46)    Primeri: prevodi, omrežja IT in sistemi za upravljanje instrumenta (ABAC, eGrants, AGM ...).

(47)    Tehnična in/ali upravna pomoč ter odhodki za podporo izvajanja programov in/ali ukrepov EU (prej vrstice BA), posredne raziskave, neposredne raziskave.

(48)    PU = pogodbeni uslužbenec; LU = lokalni uslužbenec; NNS = napoteni nacionalni strokovnjak; ZU = začasni uslužbenec; MSD = mladi strokovnjak na delegaciji.

(49)    Dodatna zgornja meja za zunanje sodelavce v okviru odobritev za poslovanje (prej vrstice BA).

(50)    Pri tradicionalnih lastnih sredstvih (carine, prelevmani na sladkor) se navedejo neto zneski, tj. bruto zneski po odbitku stroškov pobiranja.

EVROPSKA KOMISIJA

Strasbourg,12.6.2018

COM(2018) 474 final

PRILOGI

k predlogu

UREDBE EVROPSKEGA PARLAMENTA IN SVETA

o vzpostavitvi instrumenta za finančno podporo za opremo za carinske kontrole v okviru Sklada za integrirano upravljanje meja

{SWD(2018) 347}
{SWD(2018) 348}
{SEC(2018) 315}

PRILOGA 1

Okvirni seznam opreme za carinske kontrole glede na namen carinske kontrole
iz člena 6(1)(b)

PRILOGA 2

Kazalniki

Specifični cilj: prispevati k ustreznim in enakovrednim carinskim kontrolam z nabavo, vzdrževanjem in posodabljanjem ustrezne, najnovejše in zanesljive opreme za carinski nadzor

1.Razpoložljiva oprema

(a)razpoložljivost opreme za carinski nadzor, ki izpolnjuje dogovorjene standarde, na kopenskih mejnih prehodih (po vrstah opreme);

(b)razpoložljivost opreme za carinski nadzor, ki izpolnjuje dogovorjene standarde, na morskih mejnih prehodih (po vrstah opreme);

(c)razpoložljivost opreme za carinski nadzor, ki izpolnjuje dogovorjene standarde, na zračnih mejnih prehodih (po vrstah opreme);

(d)razpoložljivost opreme za carinski nadzor, ki izpolnjuje dogovorjene standarde, na poštnih mejnih prehodih (po vrstah opreme);

(e)razpoložljivost opreme za carinski nadzor, ki izpolnjuje dogovorjene standarde, na železniških mejnih prehodih (po vrstah opreme).

(1)    Predmet veljavnih zakonskih določb in drugih priporočil glede varovanja zdravja in spoštovanja zasebnosti.