52018PC0307

EVROPSKA KOMISIJA

Bruselj, 16.5.2018

COM(2018) 307 final

2018/0154(COD)

Predlog

UREDBA EVROPSKEGA PARLAMENTA IN SVETA

o spremembi Uredbe (ES) št. 862/2007 Evropskega parlamenta in Sveta o statistiki Skupnosti o selitvah in mednarodni zaščiti

(Besedilo velja za EGP)

OBRAZLOŽITVENI MEMORANDUM

1.OZADJE PREDLOGA

•Razlogi za predlog in njegovi cilji

Komisija (Eurostat) redno zbira statistiko o azilu in upravljanih selitvah v skladu z Uredbo (ES) št. 862/2007 Evropskega parlamenta in Sveta 1 . Ta uredba in Uredba Komisije (EU) št. 216/2010 2 , v kateri so opredeljene različne kategorije razlogov za izdajo dovoljenj za prebivanje, sta glavna instrumenta za obvezno statistiko o azilu in upravljanih selitvah. Poleg tega Komisija (Eurostat) zbira statistiko o upravnih dogodkih v zvezi s selitvami na podlagi drugih pravnih instrumentov, v skladu s katerimi je zbiranje podatkov obvezno. Te dodatne statistike se nanašajo na podatke o modrih kartah EU (Direktiva 2009/50/ES 3 ), enotnih dovoljenjih (Direktiva 2011/98/EU 4 ), sezonskih delavcih (Direktiva 2014/36/EU 5 ), premestitvah znotraj podjetja (Direktiva 2014/66/EU 6 ) ter raziskovalcih, študentih, pripravnikih, prostovoljcih, učencih in varuškah au pair (Direktiva (EU) 2016/801 7 ). Zagotavljajo se v skladu z Uredbo (ES) št. 862/2007.

Selitve v EU so se v zadnjih letih temeljito spremenile. Komisija zaradi obravnavanja izzivov, ki jih predstavljajo te spremembe, izvaja in nadalje razvija celovito migracijsko politiko, predstavljeno v evropski agendi o migracijah 8 , katere namen je izboljšati način upravljanja migracijskih tokov znotraj in zunaj EU ter ki vključuje kombinacijo takojšnjih ukrepov za odzivanje na pritok migrantov v Evropo in strukturno reformo na podlagi štirih stebrov, ki so: (i) zmanjšanje spodbud za nedovoljene selitve; (ii) upravljanje meja: reševanje življenj in varovanje zunanjih meja; (iii) Evropa mora varovati: trdna skupna azilna politika; (iv) nova politika o zakonitih selitvah. V povezavi s tem so zainteresirane strani večkrat trdile, da je treba okrepiti dokazno podlago na teh področjih.

Komisija je vedno priznavala potrebo po izboljšanju zbiranja statistike, zlasti o številu vrnjenih državljanov tretjih držav, ki nezakonito prebivajo v EU 9 , in otrocih 10 . V delovnem programu Eurostata za leto 2018 ima že prednost odzivanje na novo, bolj dinamično okolje politike s posebnim poudarkom na prosilcih za azil in kazenskem pregonu na področju selitev (vključno z vračanjem). V njem je navedeno, da bi se lahko veljavna zakonodaja revidirala, tako da bi obravnavala prednostna vprašanja uporabnikov, vključno z novimi in nastajajočimi zahtevami.

Vsebina in kakovost evropske statistike o selitvah, zbrane v skladu z Uredbo (ES) št. 862/2007, izpolnjujeta nekatere potrebe. Vendar so pomanjkljivosti vse bolj očitne, zlasti ob upoštevanju nedavnega razvoja dogodkov na področju selitev v EU. Potrebni so nadaljnji podatki o več novih vrstah selitev in migrantov, ki morajo biti natančnejši, pogostejši in prihajati hitreje. Veljavni pravni okvir ne zagotavlja takšnih podatkov. Do zdaj je bilo obravnavanje novih potreb povsem prostovoljno (tj. brez revizije Uredbe (ES) št. 862/2007), temeljilo pa je na sporazumu z zadevno skupino strokovnjakov v sodelovanju z državami članicami. Izkušnje, na primer s statistiko o vračanju, pa kažejo, da ta pristop ni vedno učinkovit. To pomeni, da bi bilo treba Uredbo (ES) št. 862/2007 revidirati in izboljšati za zagotovitev boljše razpoložljivosti zadevnih statistik.

V okviru evropske agende o migracijah se razvijajo evropski in nacionalni sistemi za upravljanje azila in upravljanih selitev. Ker se zadevne značilnosti selitev in migrantov spreminjajo, je resnično treba izboljšati statistiko o obojem v skladu s spreminjajočimi se potrebami zainteresiranih strani. To pomeni, da mora biti statistika ustreznejša, da bi se zagotovila trdnejša dokazna podlaga za oblikovanje in oceno politike. Zato je v Poročilu Komisije o napredku pri izvajanju evropske agende o migracijah 11 navedena jasna potreba po določenih spremembah Uredbe (ES) št. 862/2007, in sicer so izpostavljene zelo natančne izboljšave, zlasti glede vračanja (pogostejša statistika), preselitev, dovoljenj za prebivanje in otrok migrantov. V najnovejšem Poročilu o napredku pri izvajanju evropske agende o migracijah 12 , ki mu je sledilo, je navedeno, da Komisija razmišlja, da bi spremenila pravila EU o zbiranju in rednem zagotavljanju statističnih podatkov o selitvah in mednarodni zaščiti, da bi se zagotovil celovit pregled in obravnavale nekatere ugotovljene vrzeli.

Vprašanje je še pomembnejše za oblikovalce politike in ocenjevanje politike na ravni EU. Očitna je potreba po izboljšanju statistike o upravnih dogodkih v zvezi s selitvami, tako da bi ta izražala nedavne in prihodnje spremembe politike ter povečala dovzetnost evropskega statističnega sistema (ESS) 13 za spremembe na področju samih selitev in povezanih politik na ravni EU. Zagotoviti je treba tudi, da bo prostovoljno nacionalno sporočanje podatkov popolnejše in zanesljivejše. Poleg tega je treba razviti mehanizem za nadaljnje izboljšanje statistike o selitvah, da bi se tako povečala odzivnost sistema ESS na nadaljnje spremembe zahtev glede podatkov o selitvah. Če evropska statistika na tem področju ne bo posodobljena, se bodo obstoječe vrzeli med povpraševanjem po taki statistiki in razpoložljivimi statistikami verjetno hitro povečevale, zlasti pri oblikovanju in ocenjevanju politike, zaradi česar se oblikovalci politike ne bodo mogli na podlagi dokazov odzivati na prihodnje izzive v zvezi s selitvami.

Cilj tega predloga je podpreti evropsko agendo o migracijah, tako da se oblikovalcem politike EU in nosilcem odločanja zagotovi boljša in dovolj zgodna statistika, pomembna za politiko, ter okrepiti odzivanje na izzive, ki jih prinašajo selitve. S pobudo se bo zlasti nadgradila evropska statistika na področju azila in upravljanih selitev, tako da se bo statistiki, ki se trenutno zbira prostovoljno, zagotovila pravna podlaga.

Enako se bodo z revizijo Uredbe (ES) št. 862/2007 izboljšale popolnost, natančnost, pravočasnost in zanesljivost sedanjega prostovoljnega sporočanja podatkov, ki ga izvajajo nacionalni organi. Statistika se bo zlasti zagotavljala na področjih, v zvezi s katerimi so zainteresirane strani izrazile jasne potrebe – na področju azila, vračanja (večja pogostost), preselitev, dovoljenj za prebivanje in otrok migrantov.

Da bi se poleg teh specifičnih in nujnih potreb obravnavale tudi druge potrebe ter da bi se podprl prihodnji razvoj migracijske politike na splošno, bo revizija zagotovila vključeno prilagodljivost za nadaljnje izboljšave statistike o selitvah. Omogočila bo tudi odzivnost pri razvoju novih migracijskih kazalnikov, ki bodo z zagotovitvijo dokazne podlage bolje podpirali prednostne naloge agende o migracijah. S tako prilagodljivostjo se bo izboljšala kakovost evropske statistike, in to predvsem z okrepitvijo njenega pomena.

•Skladnost z določbami politike na zadevnem področju politike

Vsa statistika o azilu in upravljanih selitvah, ki jo Eurostat redno zbira, naj bi bila v celoti v skladu z Uredbo (ES) št. 862/2007. Druga obstoječa zakonodaja o zagotavljanju podatkov Komisiji (Eurostatu), in sicer navedene direktive 2009/50/ES, 2011/98/EU, 2014/36/EU, 2014/66/EU in (EU) 2016/801, prav tako zagotavlja skladnost z metodološkim okvirom, vzpostavljenim z Uredbo (ES) št. 862/2007. Zato bo sprememba Uredbe (ES) št. 862/2007 prispevala k zagotovitvi čim večje skladnosti statistike na tem področju politike, saj se bo ohranil en skladen metodološki okvir za preteklo, sedanjo in prihodnjo statistiko o azilu in upravljanih selitvah. Ta pobuda bo prispevala k izvajanju evropske agende o migracijah.

•Skladnost z drugimi politikami Unije

Predlagane omejene spremembe obravnavajo nove potrebe in neustrezno pokrita področja, ki so postala vse bolj očitna zaradi nedavnega razvoja posebnih politik, določenih v Sporočilu Komisije o uresničevanju evropske agende o migracijah. Med njimi so skupni evropski azilni sistem, otroci migranti, zakonite selitve, preselitev, humanitarni sprejem in druge oblike zakonitega sprejema. Da bi se dodatno zagotovila skladnost z drugimi politikami EU, bo ta predlog sestavni del svežnja z naslovom „Uresničevanje agende EU o migracijah“, ki vključuje več drugih zakonodajnih pobud v zvezi s selitvami, ki jih je predlagala Komisija. Namen prilagodljivosti teh pobud je v prihodnosti zagotoviti čim večjo odzivnost in skladnost.

2.PRAVNA PODLAGA, SUBSIDIARNOST IN SORAZMERNOST

•Pravna podlaga

Pravna podlaga za evropsko statistiko je člen 338 Pogodbe o delovanju Evropske unije (PDEU). Evropski parlament in Svet v skladu z rednim zakonodajnim postopkom sprejemata ukrepe za zagotovitev, da se statistika pripravi, kadar je to potrebno, da lahko Unija opravlja svojo vlogo. V členu 338 so določene zahteve za pripravo evropske statistike, ki je potrebna za izvajanje dejavnosti Unije ter mora izpolnjevati nekatere standarde nepristranskosti, zanesljivosti, objektivnosti, znanstvene neodvisnosti, stroškovne učinkovitosti in statistične zaupnosti brez pretiranih bremen za gospodarske subjekte.

•Subsidiarnost (za neizključno pristojnost)

Posamezne države članice EU ne morejo same v zadostni meri uresničiti cilja te pobude, ki je spremeniti in dopolniti obstoječa skupna pravila o zbiranju in urejanju evropske statistike o selitvah in mednarodni zaščiti. Glede na obseg pobude in potrebo po primerljivosti se lahko ta cilj bolje uresniči na ravni EU. Za zbiranje statistike o selitvah in mednarodni zaščiti na ravni EU je potrebna standardna metodologija, pri čemer je treba opredeliti standardne rezultate, ki jih bodo morale zagotavljati države članice.

Nove potrebe po statistiki o azilu in upravljanih selitvah v skladu z evropsko agendo o migracijah in njenim razvojem v veljavni uredbi, tj. Uredbi (ES) št. 862/2007, niso zajeti. Da bi Uredba zagotavljala trdno podlago za zbiranje potrebnih podatkov, jo je treba spremeniti. Načelo subsidiarnosti se uporablja, ker predlog ni v izključni pristojnosti EU. Namen te pobude je zagotoviti, da bodo podatki, ki jih nacionalni organi zdaj sporočajo prostovoljno, popolnejši in zanesljivejši, omogočiti prihodnje izboljšave statistike o selitvah ter pokazati, da se Komisija odziva na potrebe po razvoju podatkov o selitvah, s katerimi se bo bolje zagotavljala podpora prednostnim nalogam agende o migracijah. Zadevne podatke lahko zbirajo različni nacionalni organi. EU lahko zato na tem področju sprejme ukrepe v skladu z načelom subsidiarnosti iz člena 5 Pogodbe.

•Sorazmernost

Predlog je skladen z načelom sorazmernosti. Potrebe zainteresiranih strani, nastale zaradi dejavnosti, ki se izvajajo ob upoštevanju evropske agende o migracijah, se lahko izpolnijo z omejeno spremembo Uredbe (ES) št. 862/2007, ki bi večinoma temeljila na obstoječem prostovoljnem zbiranju podatkov, hkrati pa bi se na podlagi izvedbenih aktov uvedla prilagodljivost. Tako se bodo lahko nove in nastajajoče potrebe po podatkih v prihodnosti obravnavale hitreje.

V skladu z načelom sorazmernosti je predlagana uredba omejena na najmanj, kar je potrebno za dosego njenega cilja, in ne presega tistega, kar je nujno za ta namen.

•Izbira instrumenta

Predlagani instrument: uredba. Zaradi ciljev in vsebine predloga ter dejstva, da gre za predlog spremembe obstoječe uredbe, je uredba najprimernejši instrument.

3.REZULTATI NAKNADNIH OCEN, POSVETOVANJ Z ZAINTERESIRANIMI STRANMI IN OCEN UČINKA

•Naknadne ocene/preverjanje ustreznosti veljavne zakonodaje

Kot določa člen 12 Uredbe (ES) št. 862/2007, je Komisija Evropskemu parlamentu in Svetu predložila dve poročili o statistikah, zbranih v skladu z Uredbo, in njihovi kakovosti 14 . Zadnji premislek je, da bi morali podatki, zahtevani v skladu z Uredbo, izražati spreminjajoče se potrebe uporabnikov, hkrati pa upoštevati zmožnost pošiljateljev podatkov. Zato so bili oblikovani predlogi sprememb Uredbe (ES) št. 862/2007 o vključitvi novih, posebnih razčlenitev.

V teh dveh zadevnih poročilih so bili obstoječi podatki proučeni na podlagi še konkretnejših in podrobneje opredeljenih meril kakovosti za evropsko statistiko iz Uredbe (ES) št. 223/2009 15 . Sklenjeno je bilo, da je treba podatke, zahtevane v skladu z Uredbo (ES) št. 862/2007, izboljšati tako, da bodo izpolnjevali navedena merila kakovosti, zlasti v zvezi s pomembnostjo, točnostjo in pravočasnostjo. Da bi se Eurostat natančno odzval, je začel prostovoljno zbirati podatke, pri čemer je izpolnil potrebo po bolj pravočasnih in razčlenjenih podatkih. Na podlagi tega prostovoljnega zbiranja podatkov se načrtovani predlog neposredno in natančno odziva na opredeljene potrebe.

Zaradi najnovejšega razvoja dogodkov v zvezi z migracijsko krizo je bolj kot kdaj prej postalo jasno, da pogostost zbiranja in raven razčlenitve statistike v skladu z Uredbo (ES) št. 862/2007 v sedanji obliki ne zadostujeta več za namen spremljanja politike, kot je pojasnjeno v sporočilu Komisije z naslovom Poročilo o napredku pri izvajanju evropske agende o migracijah 16 . Kar zadeva pogostost zbiranja podatkov, se na primer letni podatki o vračanju državljanov tretjih držav, ki jih zbere Eurostat, ne zbirajo dovolj pogosto za natančno spremljanje sprememb na področju politike vračanja. Neustrezna raven razčlenitve podatkov in vrzeli v informacijah, povezanih z rezultati za otroke, vključno z azilnimi postopki mladoletnikov brez spremstva, sta primera pomanjkljivosti v zvezi s podatki, potrebnimi za spremljanje položaja te še zlasti ranljive skupine prosilcev za azil. Glede na pomembno vlogo pri oblikovanju politike o statistiki, ki je zajeta v tej uredbi, je pomembno zagotoviti popolno pokritost vseh držav članic in zanesljivost sporočanja podatkov, česar pa prostovoljno zbiranje ne more zagotoviti. Predlog uredbe o spremembi Uredbe (ES) št. 862/2009 je edini način za uresničitev teh ciljev.

Sklepne ugotovitve v poročilih Komisije iz let 2012 in 2015 temeljijo na več kot desetletnem sodelovanju z nacionalnimi organi držav EU. Pomanjkljivosti obstoječega okvira so bile ocenjene v tesnem sodelovanju z generalnimi direktorati na področju zadevne politike, zlasti z Generalnim direktoratom za migracije in notranje zadeve ter Generalnim direktoratom za pravosodje, pa tudi z agencijami EU, ki so aktivne na področju selitev (EASO, FRONTEX in FRA), ter ob različnih priložnostih (osebni sestanki, skupine strokovnjakov in konference o statistiki). V to oceno so bile vključene druge zainteresirane strani, kot so raziskovalci, zagovorniške skupine in mednarodne organizacije. Podobne razprave na srečanjih skupin strokovnjakov in drugod stalno potekajo tudi z nacionalnimi pošiljatelji podatkov, ki jih zastopajo ministrstva za notranje zadeve ali ministrstva za pravosodje ali povezani nacionalni organi za priseljevanje držav članic EU.

Eurostat je v odziv na prispevke, prejete v okviru zgoraj navedenih razprav, razvil več prostovoljnih zbirk podatkov, namenjenih začetku odpravljanja ugotovljenih vrzeli v podatkih. Pri tem je upošteval potrebo po prilagodljivosti. Eurostat je na desetih srečanjih skupine strokovnjakov, ki so se zvrstila v več kot desetih letih, obravnaval težave, ki izhajajo iz omejitev statistike, zbrane v skladu z Uredbo (ES) št. 862/2007. Dokumenti, predloženi na teh srečanjih skupine strokovnjakov, ter dnevni red in zapisniki razprav so javno dostopni. Na voljo so na delu spletišča CIRCABC 17 z odprtim dostopom, ki vključuje dokumente skupine strokovnjakov v zvezi z azilom, dovoljenji za prebivanje, izvrševanjem in vključevanjem migrantov 18 . Ta skupina strokovnjakov zajema vladne strokovnjake s področja azila in upravljanih selitev, ki so zaposleni na ministrstvih za notranje zadeve ali v nacionalnih organih za priseljevanje. Poleg tega so generalni direktorji nacionalnih statističnih uradov držav članic že leta 2009 potrdili potrebo po takem razvoju, pri čemer so poudarili, da statistika, zajeta z Uredbo (ES) št. 862/2007, izpolnjuje le del potreb politike po informacijah 19 .

S to pobudo se bo povečal pomen statistike EU o selitvah. Kot je navedeno zgoraj, so selitve pojav, ki se hitro spreminja, zaradi česar se morajo biti z njimi povezane politike sposobne hitro prilagajati novim potrebam. To pomeni, da morajo biti statistični podatki zelo prilagodljivi, da bi ostali ustrezni.

Tudi center znanja za migracije in demografijo (KCMD) pri Evropski komisiji 20 je ob različnih priložnostih priznal omejitve veljavnega pravnega okvira. Na zadnjih treh delavnicah centra KCMD o podatkih EU o selitvah so imeli generalni direktorati Komisije možnost razpravljati o vrzelih v podatkih v statistiki o selitvah in prispevati k dokumentu za razpravo z naslovom Na poti k politiki EU v zvezi s podatki o selitvah. V tem dokumentu so bili opredeljeni možni ukrepi, ki bi jih bilo mogoče sprejeti za odpravo takih vrzeli.

Eurostat je zelo dejavno sodeloval tudi pri razvoju mednarodnih priporočil o statistiki o beguncih, ki jih je pred kratkim sprejela Statistična komisija ZN. Mednarodni standardi, ki jih je priporočila skupina strokovnjakov, ki je razvila navedena priporočila, vključujejo poziv k podrobnejšim podatkom o prosilcih za azil in beguncih, vključno z mladoletniki brez spremstva.

Pri izboljšavah v okviru načrtovanega predloga se upošteva, da večina nacionalnih organov na vseh področjih, ki jih zajemajo predlagane spremembe, že zdaj prostovoljno sporoča podatke Eurostatu ali je izjavila, da je to pripravljena početi. Posodobljene preglednice, v katerih so določeni podatki, ki se pošiljajo Eurostatu, so na srečanjih skupine strokovnjakov redno predstavljene.

Zaradi predlaganih sprememb se ne bi smelo znatno povečati breme različnih nacionalnih organov, saj temeljijo na obstoječem prostovoljnem zbiranju podatkov. Poleg tega so ti podatki na splošno že na voljo v upravnih virih nacionalnih organov.

•Posvetovanja z zainteresiranimi stranmi

Ker predlagana sprememba Uredbe (ES) št. 862/2007 ne bi imela nobenega pomembnega učinka na družbo ali gospodarstvo (glej razlago spodaj), se je Komisija (Eurostat) posvetovala z Odborom za evropski statistični sistem, saj so nacionalni statistični uradi odgovorni za usklajevanje vseh dejavnosti v zvezi z evropsko statistiko na nacionalni ravni.

Poleg tega se je večkrat posvetovala z GD za migracije in notranje zadeve, ki je glavni uporabnik statistike o selitvah in mednarodni zaščiti, pri čemer je pridobila dragocene povratne informacije.

Glavne prednostne naloge so: povečati pogostost zbiranja statistike o obveznostih glede zapustitve EU in o vračanju z enkrat letno na vsako četrtletje, hkrati pa uvesti dodatne razčlenitve; dodati nove razčlenitve statistike o azilu po mladoletnikih brez spremstva; spremeniti statistiko o preselitvah; uvesti statistiko o prosilcih, ki prvič prosijo za azil, in novo statistiko o prošnjah za ponovno proučitev na podlagi dublinske uredbe ter spremeniti statistiko o dovoljenjih za prebivanje.

Zaradi strogo omejene narave tega predloga se sodelovanje drugih organov ni štelo za potrebno.

•Zbiranje in uporaba strokovnih mnenj

Predlagane spremembe večinoma temeljijo na obstoječem prostovoljnem zbiranju podatkov, ki ga izvaja večina nacionalnih organov. V fazah razvoja, izvajanja in prostovoljnega zbiranja podatkov so bile na podlagi številnih posvetovanj s strokovnjaki iz nacionalnih statističnih uradov izbrane izvedljive metodološke in tehnične rešitve. Zatem so bili postopki izpopolnjeni in optimizirani, tako da bi čim bolje upoštevali potrebe politike in pomembnost na eni strani ter razpoložljivost podatkov na nacionalni ravni na drugi strani. S spremembami, ki so podrobneje opisane v nadaljevanju, se te preizkušene izbire vključujejo v pravni red EU.

•Ocena učinka

Ocena učinka ni bila izvedena, ker predlog nima znatnih ekonomskih, socialnih ali okoljskih posledic ter ne pomeni dodatnega bremena za podjetja ali javnost.

Namen pobude je zlasti spremeniti Uredbo (ES) št. 862/2007, ki zagotavlja pravno podlago za obstoječe prostovoljno zbiranje podatkov, hkrati pa zagotoviti potrebno prilagodljivost v zvezi s prihodnjimi potrebami po podatkih. Zlasti pa ne vključuje nobenih sprememb tem ali vsebine statistike, ki se že zbira v skladu s to uredbo.

Velika večina nacionalnih organov EU že prostovoljno zagotavlja statistiko, ki se bo zahtevala v načrtovanih spremembah, ali pa je izrazila pripravljenost za to. Tako je bilo sklenjeno, da so ti podatki na splošno že na voljo v upravnih virih držav članic.

•Ustreznost in poenostavitev ureditve

Sklep redne ocene veljavnega pravnega okvira je, da bi morali podatki, zahtevani v skladu z Uredbo, izražati spreminjajoče se potrebe uporabnikov, hkrati pa upoštevati zmožnost pošiljateljev podatkov. Na podlagi tega so bili oblikovani predlogi za spremembo Uredbe z vključitvijo novih razčlenitev. Tako so se nadalje razvile prostovoljne zbirke podatkov, pri čemer se je upoštevala potreba po prilagodljivosti. Zaradi sprememb se breme ne bi smelo znatno povečati, saj temeljijo na obstoječih prostovoljnih zbirkah, podatki pa so na splošno že na voljo v upravnih virih držav članic.

Pošiljanje podatkov, predlagano s spremembo, pomeni le zanemarljive dodatne stroške in breme za države članice, saj se je zaradi večletnih stalnih izmenjav izkušenj in praks z nacionalnimi pošiljatelji podatkov na srečanjih skupine strokovnjakov breme zmanjšalo. Sčasoma so se metode sporočanja podatkov zelo izboljšale, s tem pa se je zmanjšal potrebni trud za pripravo in zagotavljanje podatkov. Eurostat je med drugimi ukrepi uvedel oblike sporočanja podatkov, ki nacionalnim pošiljateljem podatkov omogočajo pridobivanje podatkov neposredno iz njihovih zbirk podatkov (in se s tem izognejo zamudni ročni pripravi podatkov v Excelu) in pošiljanje podatkov prek orodij za samodejno pošiljanje, vključno s standardiziranimi in samodejnimi postopki potrjevanja.

Zaradi takojšnjih povratnih informacij o kakovosti se potrebni trud zmanjša, saj morajo države članice podatke poslati le enkrat, namesto da bi se morale večkrat ukvarjati s tem vprašanjem. Tako se je povečala učinkovitost in močno zmanjšalo večkratno sporočanje zaradi napak, ugotovljenih v sporočenih podatkih. Zaradi tega povečanja učinkovitosti, ki je bilo doseženo na nacionalni ravni, so se zmanjšali izmenjave z nacionalnimi pošiljatelji podatkov in njihovo breme. Glede na povratne informacije zadevnih držav, zbrane na srečanjih skupine strokovnjakov in na delovni ravni, se za te izboljšave šteje, da se je zaradi njih zmanjšal obseg dela in so se znižali stroški subjektov, ki zagotavljajo podatke.

Države članice so že vzpostavile svoje mehanizme zagotavljanja podatkov v skladu z Uredbo (ES) št. 862/2007. Pristop, na podlagi katerega se pri vključevanju sedanjih potreb in uvedbi v prihodnost usmerjenega mehanizma prilagodljivosti ohrani ta struktura, karseda zmanjšuje dodatno breme pošiljateljev podatkov, saj se ohrani isti metodološki okvir.

•Temeljne pravice

Z izboljšanjem popolnosti, natančnosti, pravočasnosti in zanesljivosti obstoječih podatkov, ki jih zdaj prostovoljno sporočajo nacionalni organi, ter z zagotovitvijo vključene prilagodljivosti za nadaljnje izboljšave statistike o selitvah, da bi se izboljšali kakovost in ustreznost evropske statistike na tem področju za oblikovanje in oceno politik, predlog podpira izvajanje Listine EU o temeljnih pravicah ter zlasti členov 18 (pravica do azila), 19 (varstvo v primeru odstranitve, izgona ali izročitve) in 24 (pravice otroka) Listine.

Poleg tega so najpomembnejši vidiki tega predloga morebitni učinki na varstvo osebnih podatkov (za katero so pravice določene v členu 8 Listine EU o temeljnih pravicah (varstvo osebnih podatkov), členu 16 PDEU in v sekundarni zakonodaji 21 ). Vendar v nobeni od določb niso predvidene spremembe določb o varstvu osebnih podatkov. Še naprej se uporabljajo obstoječe obveznosti nacionalnih statističnih uradov ter povezana jamstva in zaščitni ukrepi v okviru nacionalne zakonodaje in zakonodaje EU o varstvu podatkov na področju statistike. Zagotavljajo trden pravni okvir, ki zajema vse vidike, pomembne za varstvo podatkov, kot so varstvo zaupnosti respondentov, anonimnost dokumentacije in varstvo odgovorov na vprašalnike, kadar je primerno.

4.PRORAČUNSKE POSLEDICE

Predlog ne vpliva na proračun EU.

5.DRUGI ELEMENTI

•Načrti za izvedbo ter ureditev spremljanja, ocenjevanja in poročanja

Ker predlagane spremembe temeljijo na obstoječem prostovoljnem sporočanju podatkov, bi bila izvedba omejena na vključitev novih določb v zakonodajo in se bo spremljala v skladu z zakonskimi zahtevami.

Člen 12 Uredbe (ES) št. 862/2007 določa, da mora Komisija vsaka tri leta od leta 2012 predložiti Evropskemu parlamentu in Svetu poročilo o spremljanju in vrednotenju statistik, zbranih v skladu s to uredbo, ter o njihovi kakovosti. Komisija je zadnje poročilo o statistiki o selitvah in mednarodni zaščiti predložila 30. julija 2015 22 , naslednje pa mora pripraviti avgusta 2018.

•Obrazložitveni dokumenti (za direktive)

Ni relevantno.

•Natančnejša pojasnitev posameznih določb predloga

Na podlagi povratnih informacij naših zainteresiranih strani, zlasti GD za migracije in notranje zadeve, so najnujnejše prednostne naloge glede na najresnejše obstoječe vrzeli:

povečati pogostost zbiranja statistike o vračanju in obveznostih glede zapustitve EU z enkrat letno na vsako četrtletje, hkrati pa uvesti dodatne razčlenitve,

nove razčlenitve statistike o azilu po mladoletnikih brez spremstva, nato pa

dodati nove razčlenitve statistike o preselitvah; uvesti statistiko o prosilcih, ki prvič prosijo za azil, in novo statistiko o prošnjah za ponovno proučitev na podlagi dublinske uredbe ter uvesti nove razčlenitve statistike o dovoljenih za prebivanje.

Potrebe, ki so jih navedle zainteresirane strani, bi se lahko izpolnile z omejeno spremembo Uredbe (ES) št. 862/2007, ki bi večinoma temeljila na obstoječih prostovoljnih zbirkah podatkov, hkrati pa bi se uvedla prilagodljivost, da bi se lahko nove in nastajajoče potrebe po podatkih v prihodnosti obravnavale hitreje.

S predlogom se ne spreminja bistvo Uredbe (ES) št. 862/2007, saj se spreminja le tisto, kar je resnično nujno za doseganje njenih omejenih ciljev.

Zato je predlagano, naj se spremenijo ali nadomestijo nekatere določbe Uredbe (ES) št. 862/2007, kot je navedeno v nadaljevanju.

Člen 4:

Kar zadeva statistike o mednarodni zaščiti, se s spremembo uvajajo razčlenitev po mladoletnikih brez spremstva, nove statistike o „prošnjah za ponovno proučitev“ na podlagi dublinske uredbe in o „prosilcih, ki prvič prosijo za azil,“ ter zahtevane razčlenitve po „državi prebivališča“ in „vrsti odločbe o azilu“ za osebe v okviru sistema preselitve.

Člen 6:

Kar zadeva statistike o dovoljenjih za prebivanje, se s spremembo zagotavljajo nadaljnje razčlenitve po starosti in spolu, ki so prav tako potrebne. Poleg tega se uvaja razčlenitev števila rezidentov za daljši čas po vrsti statusa rezidenta za daljši čas.

Člen 7:

Kar zadeva statistike o državljanih tretjih držav, za katere je bilo ugotovljeno, da so na ozemlju države članice nezakonito, in za katere velja upravna ali sodna odločba ali akt, ki določa ali navaja, da je njihovo bivanje nezakonito, in jim nalaga obveznost, da zapustijo ozemlje države članice, ter kar zadeva statistike o državljanih tretjih držav, ki so zapustili ozemlje države članice zaradi upravne ali sodne odločbe ali akta, se s spremembo spreminja pogostost zbiranja statistike z „enkrat letno“ na „vsako četrtletje“.

Kar zadeva statistike o državljanih tretjih držav, ki so zapustili ozemlje zadevne države članice zaradi upravne ali sodne odločbe ali akta, se s spremembo uvajajo tri razčlenitve: „vrsta vračanja in prejeta pomoč“, „vrsta postopka dogovora“ in „namembna država“.

Člen 8 se črta, ker je zastarel.

Za zagotovitev boljše razpoložljivosti evropske statistike o azilu in upravljanih selitvah ter mehanizma prilagodljivosti se člen 10(1) spremeni tako, da se Komisiji dodelijo pooblastila za sprejemanje izvedbenih aktov za uveljavitev določb o razčlenitvah, tako da se v skladu s členi 4, 5, 6 in 7 podrobno določi njihova vsebina.

2018/0154 (COD)

Predlog

UREDBA EVROPSKEGA PARLAMENTA IN SVETA

o spremembi Uredbe (ES) št. 862/2007 Evropskega parlamenta in Sveta o statistiki Skupnosti o selitvah in mednarodni zaščiti

(Besedilo velja za EGP)

EVROPSKI PARLAMENT IN SVET EVROPSKE UNIJE STA –

ob upoštevanju Pogodbe o delovanju Evropske unije in zlasti člena 338(1) Pogodbe,

ob upoštevanju predloga Evropske komisije,

po posredovanju osnutka zakonodajnega akta nacionalnim parlamentom,

v skladu z rednim zakonodajnim postopkom,

ob upoštevanju naslednjega:

(1)Z Uredbo (ES) št. 862/2007 Evropskega parlamenta in Sveta 23 se vzpostavlja skupni in primerljivi pravni okvir za evropsko statistiko o selitvah in mednarodni zaščiti.

(2)Da bi se obravnavale nove potrebe v Uniji po statistiki o azilu in upravljanih selitvah in ker se značilnosti selitev hitro spreminjajo, je treba vzpostaviti okvir, ki omogoča hiter odziv na spreminjajoče se potrebe glede statistike o azilu in upravljanih selitvah.

(3)Da bi se Uniji zagotovila podpora pri učinkovitem odzivanju na izzive, ki jih prinašajo selitve, je treba podatke o azilu in upravljanih selitvah zbrati več kot enkrat na leto.

(4)Statistika o azilu in upravljanih selitvah je ključna za proučitev, opredelitev in oceno zelo različnih politik, zlasti v zvezi z odzivi na prihod oseb, ki poskušajo v Evropi pridobiti varstvo.

(5)Za zagotovitev kakovosti, zlasti pa primerljivosti podatkov, ki jih zagotovijo države članice, ter za pripravo zanesljivih pregledov na ravni Unije bi morali uporabljeni podatki temeljiti na istih konceptih ter bi se morali nanašati na isti referenčni datum ali referenčno obdobje.

(6)Zagotovljeni podatki o azilu in upravljanih selitvah bi morali biti usklajeni z ustreznimi informacijami, zbranimi v skladu z Uredbo (ES) št. 862/2007.

(7)Uredba (ES) št. 223/2009 Evropskega parlamenta in Sveta 24 določa referenčni okvir za evropsko statistiko o selitvah in mednarodni zaščiti. Zlasti se z njo zahteva skladnost z načeli strokovne neodvisnosti, nepristranskosti, objektivnosti, zanesljivosti, statistične zaupnosti in stroškovne učinkovitosti.

(8)Pri razvoju, pripravi in razširjanju evropske statistike bi morali nacionalni in evropski statistični organi ter po potrebi drugi ustrezni nacionalni in regionalni organi upoštevati načela iz Kodeksa ravnanja evropske statistike, kakor ga je Odbor za evropski statistični sistem pregledal in posodobil 28. septembra 2011.

(9)Države članice ne morejo same v zadostni meri uresničiti cilja te uredbe, ki je spremeniti in dopolniti obstoječa skupna pravila o zbiranju in urejanju evropske statistike o selitvah in mednarodni zaščiti. Zaradi harmonizacije in primerljivosti se lahko ta cilj bolje uresniči na ravni Unije. EU lahko zato sprejme ustrezne ukrepe v skladu z načelom subsidiarnosti iz člena 5 Pogodbe o Evropski uniji. V skladu z načelom sorazmernosti iz navedenega člena ta uredba ne presega tistega, kar je potrebno za dosego navedenega cilja.

(10)S to uredbo se zagotavljata pravica do spoštovanja zasebnega in družinskega življenja ter pravica do varstva osebnih podatkov, kakor sta določeni v členih 7 in 8 Listine Evropske unije o temeljnih pravicah.

(11)Da bi se zagotovili enotni pogoji za izvajanje te uredbe, bi bilo treba na Komisijo prenesti izvedbena pooblastila v zvezi z določitvijo razčlenitev. Ta pooblastila bi bilo treba izvajati v skladu z Uredbo (EU) št. 182/2011 Evropskega parlamenta in Sveta( 25 ).

(12)Uredbo (ES) št. 862/2007 bi bilo zato treba ustrezno spremeniti.

(13)Opravljena so bila posvetovanja z Odborom za evropski statistični sistem –

SPREJELA NASLEDNJO UREDBO:

Člen 1

Uredba (ES) št. 862/2007 se spremeni:

(1) Člen 4 se spremeni:

(a) V odstavku 1 se doda naslednja točka (d):

„(d) oseb, ki so predložile vloge za mednarodno zaščito ali so bile v referenčnem obdobju vključene v tako vlogo kot družinski član in ki so vloge za mednarodno zaščito predložile prvič.“

(b) Zadnji pododstavek odstavka 1 se nadomesti z naslednjim:

„Te statistike so razčlenjene po starosti in spolu ter po državljanstvu zadevnih oseb in po mladoletnikih brez spremstva. Statistike se nanašajo na referenčna obdobja enega koledarskega meseca in se posredujejo Komisiji (Eurostatu) v dveh mesecih od konca referenčnega meseca. Prvi referenčni mesec je januar 2020.“

„Te statistike so razčlenjene po starosti in spolu ter po državljanstvu zadevnih oseb in po mladoletnikih brez spremstva. Zajemajo referenčna obdobja treh koledarskih mesecev in se posredujejo Komisiji (Eurostatu) v dveh mesecih od konca referenčnega obdobja. Prvo referenčno obdobje je od januarja do marca 2020.“

(d) V odstavku 3 se točka (a) črta.

(e) V odstavku 3 se zadnji pododstavek nadomesti z naslednjim:

„Statistike iz točk (b), (c), (d), (e), (f) in (g) so razčlenjene po starosti in spolu ter po državljanstvu zadevnih oseb in mladoletnikih brez spremstva. Poleg tega je statistika iz točke (g) razčlenjena po državi prebivališča in vrsti odločbe o azilu. Nanašajo se na referenčna obdobja enega koledarskega leta in se posredujejo Komisiji (Eurostatu) v treh mesecih od konca referenčnega leta. Prvo referenčno leto je leto 2020.“

(f) V odstavku 4 se točka (d) nadomesti z naslednjim:

„(d) število predaj, do katerih so privedle odločbe iz točk (c) in (h);“

(g) V odstavku 4 se dodajo naslednje točke (f), (g) in (h):

„(f) število prošenj za ponovno proučitev ponovnega sprejema in sprejema prosilcev za azil;

(g) določbe, na katerih temeljijo prošnje iz točke (f);

(h) odločbe, sprejete kot odgovor na prošnje iz točke (f).“

(e) V odstavku 4 se zadnji pododstavek nadomesti z naslednjim:

„Te statistike zajemajo referenčna obdobja enega koledarskega leta in se posredujejo Komisiji (Eurostatu) v treh mesecih od konca referenčnega leta. Prvo referenčno leto je leto 2020.“

(2) Člen 6 se spremeni:

(a) Odstavek 1 se nadomesti z naslednjim:

„1. Države članice posredujejo Komisiji (Eurostatu) statistike o:

(a) številu dovoljenj za prebivanje, izdanih osebam, ki so državljani tretjih držav, razčlenjene na:

(i) dovoljenja, izdana v referenčnem obdobju, pri čemer se je dovoljenje za prebivanje dodelilo osebi prvič, podatki pa morajo biti razčlenjeni po državljanstvu, razlogu za izdajo dovoljenja, trajanju veljavnosti dovoljenja ter po starosti in spolu;

(ii) dovoljenja, izdana v referenčnem obdobju, pri čemer je oseba spremenila status priseljenca ali razlog za prebivanje, podatki pa morajo biti razčlenjeni po državljanstvu, razlogu za izdajo dovoljenja, trajanju veljavnosti dovoljenja ter po starosti in spolu;

(iii) dovoljenja, veljavna na koncu referenčnega obdobja (število dovoljenj, ki so bila izdana in niso prenehala veljati zaradi umika ali poteka veljavnosti), podatki pa morajo biti razčlenjeni po državljanstvu, razlogu za izdajo dovoljenja, trajanju veljavnosti dovoljenja ter po starosti in spolu;

(b) številu rezidentov za daljši čas na koncu referenčnega obdobja, podatki pa morajo biti razčlenjeni po državljanstvu, vrsti statusa rezidenta za daljši čas ter starosti in spolu.“

(b) Odstavek 3 se nadomesti z naslednjim:

„Statistike iz odstavka 1 se nanašajo na referenčna obdobja enega koledarskega leta in se posredujejo Komisiji (Eurostatu) v šestih mesecih od konca referenčnega leta. Prvo referenčno leto je leto 2020.“

(3) Člen 7 se spremeni:

(a) Točka (b) odstavka 1 se nadomesti z naslednjim:

„(b) številom državljanov tretjih držav, ki so dejansko zapustili ozemlje države članice zaradi upravne ali sodne odločbe ali akta iz točke (a), razčlenjenih po državljanstvu vrnjenih oseb, vrsti vračanja in prejete pomoči ter namembni državi.“

(b) Odstavek 2 se nadomesti z naslednjim:

„2. Statistike iz odstavka 1 se nanašajo na referenčna obdobja treh koledarskih mesecev in se posredujejo Komisiji (Eurostatu) v dveh mesecih od konca referenčnega obdobja. Prvo referenčno obdobje je od januarja do marca 2020.“

(4) Člen 8 se črta.

(5) Člen 10 se spremeni:

(a) Odstavek 1 se nadomesti z naslednjim:

„1. Komisiji se dodelijo pooblastila za sprejemanje izvedbenih aktov za določitev razčlenitev v skladu s členi 4, 5, 6 in 7 ter določitev pravil o ustreznih oblikah za sporočanje podatkov iz člena 9.

Ti izvedbeni akti se sprejmejo v skladu s postopkom iz člena 11(2).“

(b) V odstavku 2 se točka (d) črta.

Člen 2

Začetek veljavnosti in uporaba

Ta uredba začne veljati dvajseti dan po objavi v Uradnem listu Evropske unije.

Odstavka (1) in (2) člena 4 ter točka (b) odstavka (1) člena 7 in odstavek (2) člena 7 Uredbe (ES) št. 862/2007 se uporabljajo od 1. marca 2020.

Odstavka (3) in (4) člena 4 ter odstavka (1) in (3) člena 6 Uredbe (ES) št. 862/2007 se uporabljajo od 1. julija 2020.

Ta uredba je v celoti zavezujoča in se neposredno uporablja v vseh državah članicah.

V Bruslju,

Za Evropski parlament Za Svet

Predsednik Predsednik

(1)

Uredba (ES) št. 862/2007 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 11. julija 2007 o statistikah Skupnosti o selitvah in mednarodni zaščiti ter o razveljavitvi Uredbe Sveta (EGS) št. 311/76 o zbiranju statističnih podatkov o tujih delavcih (UL L 199, 31.7.2007, str. 23).

(2)

Uredba Komisije (EU) št. 216/2010 z dne 15. marca 2010 o izvajanju Uredbe (ES) št. 862/2007 Evropskega parlamenta in Sveta o statistikah Skupnosti o selitvah in mednarodni zaščiti v zvezi z določitvijo kategorij razlogov za izdajo dovoljenj za prebivanje (UL L 66, 16.3.2010, str. 1).

(3)

Direktiva Sveta 2009/50/ES z dne 25. maja 2009 o pogojih za vstop in prebivanje državljanov tretjih držav za namene visokokvalificirane zaposlitve (UL L 155, 18.6.2009, str. 17).

(4) Direktiva 2011/98/EU Evropskega parlamenta in Sveta z dne 13. decembra 2011 o enotnem postopku obravnavanja vloge za enotno dovoljenje za državljane tretjih držav za prebivanje in delo na ozemlju države članice ter o skupnem nizu pravic za delavce iz tretjih držav, ki zakonito prebivajo v državi članici (UL L 343, 23.12.2011, str. 1).

(5) Direktiva 2014/36/EU Evropskega parlamenta in Sveta z dne 26. februarja 2014 o pogojih za vstop in bivanje državljanov tretjih držav zaradi zaposlitve sezonskih delavcev (UL L 94, 28.3.2014, str. 375).

(6) Direktiva 2014/66/EU Evropskega parlamenta in Sveta z dne 15. maja 2014 o pogojih za vstop in prebivanje državljanov tretjih držav v okviru premestitev znotraj podjetja (UL L 157, 27.5.2014, str. 1).

(7) Direktiva (EU) 2016/801 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 11. maja 2016 o pogojih za vstop in prebivanje državljanov tretjih držav za namene raziskovanja, študija, opravljanja pripravništva, prostovoljskega dela, programov izmenjave učencev ali izobraževalnih projektov in dela varušk au pair (UL L 132, 21.5.2016, str. 21).

(8) COM(2017) 558 final.

(9) COM(2015) 453 final, Akcijski načrt EU o vračanju.

(10) COM(2017) 211 final, Zaščita otrok pri migracijah.

(11) COM(2017) 669 final.

(12) COM(2018) 250 final.

(13) ESS je partnerstvo med evropskim statističnim organom, tj. Komisijo (Eurostatom), ter nacionalnimi statističnimi uradi in drugimi nacionalnimi organi, ki so v posamezni državi članici pristojni za razvoj, pripravo in izkazovanje evropske statistike.

(14) COM(2015) 374 in COM(2012) 528 final.

(15) Uredba (ES) št. 223/2009 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 11. marca 2009 o evropski statistiki ter razveljavitvi Uredbe (ES, Euratom) št. 1101/2008 Evropskega parlamenta in Sveta o prenosu zaupnih podatkov na Statistični urad Evropskih skupnosti, Uredbe Sveta (ES) št. 322/97 o statističnih podatkih Skupnosti in Sklepa Sveta 89/382/EGS, Euratom, o ustanovitvi Odbora za statistične programe Evropskih skupnosti (UL L 87, 31.3.2009, str. 164).

(16) COM(2018) 250 final, Sporočilo Komisije Evropskemu parlamentu, Evropskemu svetu in Svetu, Poročilo o napredku pri izvajanju evropske agende o migracijah .

(17) CIRCABC (Komunikacijsko-informacijsko središče za uprave, podjetja in državljane) je aplikacija, ki se uporablja za ustvarjanje sodelovalnih delovnih prostorov, v katerih lahko skupnosti uporabnikov delajo skupaj prek spleta ter si izmenjujejo informacije in vire.

(18) https://circabc.europa.eu/w/browse/1977c9be-d5af-452a-9bf4-3b5e888fa35d (na voljo le v angleškem jeziku).

(19) http://ec.europa.eu/eurostat/documents/1001617/4339944/malta-declaration.pdf/b83b3965-27f0-47af-8b3f-5c84735b91bc (na voljo le v angleškem jeziku).

(20) Usmerjevalno skupino centra KCMD sestavljajo: Skupno raziskovalno središče in GD za notranje zadeve (sopredsednika) ter Generalni sekretariat, GD za mednarodno sodelovanje in razvoj, GD za evropsko civilno zaščito in evropske operacije humanitarne pomoči, GD za raziskave in inovacije, Eurostat, Evropsko središče za politično strategijo in Evropska služba za zunanje sodelovanje. Skupno raziskovalno središče vodi njegove dnevne dejavnosti. Generalni direktorati, povezani z delom centra KCMD, so GD za podnebno politiko, GD za gospodarske in finančne zadeve, GD za izobraževanje, mladino, šport in kulturo, GD za zaposlovanje, socialne zadeve in vključevanje, GD za pravosodje, GD za sosedstvo in širitvena pogajanja, GD regionalno in mestno politiko, GD za komuniciranje ter Generalni sekretariat. Strateški partnerji centra KCMD so med drugim Mednarodni inštitut za uporabne analize sistemov (IIASA), Organizacija za gospodarsko sodelovanje in razvoj (OECD) in Mednarodna organizacija za migracije (IOM) oziroma njen globalni center za analizo podatkov o selitvah (GMDAC).

(21)

Uredba (EU) 2016/679 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 27. aprila 2016 o varstvu posameznikov pri obdelavi osebnih podatkov in o prostem pretoku takih podatkov ter o razveljavitvi Direktive 95/46/ES (Splošna uredba o varstvu podatkov) (UL L 119, 4.5.2016, str. 1) in Uredba (ES) št. 45/2001 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 18. decembra 2000 o varstvu posameznikov pri obdelavi osebnih podatkov v institucijah in organih Skupnosti in o prostem pretoku takih podatkov (UL L 8, 12.1.2001, str. 1).

(22) COM(2015) 374.

(23)

(24) Uredba (ES) št. 223/2009 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 11. marca 2009 o evropski statistiki ter razveljavitvi Uredbe (ES, Euratom) št. 1101/2008 Evropskega parlamenta in Sveta o prenosu zaupnih podatkov na Statistični urad Evropskih skupnosti, Uredbe Sveta (ES) št. 322/97 o statističnih podatkih Skupnosti in Sklepa Sveta 89/382/EGS, Euratom, o ustanovitvi Odbora za statistične programe Evropskih skupnosti (UL L 87, 31.3.2009, str. 164).

(25) Uredba (EU) št. 182/2011 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 16. februarja 2011 o določitvi splošnih pravil in načel, na podlagi katerih države članice nadzirajo izvajanje izvedbenih pooblastil Komisije (UL L 55, 28.2.2011, str. 13).

Choose the experimental features you want to try