EVROPSKA KOMISIJA

Strasbourg,17.4.2018

COM(2018) 212 final

2018/0104(COD)

Predlog

UREDBA EVROPSKEGA PARLAMENTA IN SVETA

o okrepitvi varnosti osebnih izkaznic državljanov Unije in dokumentov za prebivanje, izdanih državljanom Unije in njihovim družinskim članom, ki uresničujejo svojo pravico do prostega gibanja

(Besedilo velja za EGP)

{SWD(2018) 110 final}

{SWD(2018) 111 final}

OBRAZLOŽITVENI MEMORANDUM

1.OZADJE PREDLOGA

•Razlogi za predlog in njegovi cilji

•Skladnost z veljavnimi predpisi s področja zadevne politike

EU svojim državljanom nudi območje svobode, varnosti in pravice brez notranjih meja, na katerem je v povezavi z ustreznimi ukrepi glede upravljanja zunanjih meja, azila, priseljevanja ter glede preprečevanja kriminala in terorizma ter boja proti njima zagotovljeno prosto gibanje oseb. Evropejci prosto gibanje štejejo za enega glavnih dosežkov evropskega povezovanja. Zajema pravico, da vstopijo na ozemlje druge države članice in ga zapustijo, in pravico, da tam ostanejo in prebivajo. Ukrepov na področju prostega gibanja ni mogoče ločiti od ukrepov, uvedenih za zagotavljanje varnosti v Evropski uniji.

Številni varnostni ukrepi EU so odvisnih od varnih potnih listin in identifikacijskih dokumentov. To na primer velja za sistematična preverjanja v schengenskem informacijskem sistemu, ki so določena v zakoniku o schengenskih mejah 13 . Povečanje izmenjave informacij prek interoperabilnosti informacijskih sistemov EU za upravljanje varnosti, meja in migracij, ki jo je pred kratkim predlagala Komisija 14 , bo odvisno tudi od povečane varnosti dokumentov, med drugim za opravljanje kontrole identitete s strani pristojnih organov na ozemlju držav članic EU.

V direktivi o prostem gibanju (2004/38/ES) so določeni pogoji za uresničevanje pravice do prostega gibanja in prebivanja (začasnega in stalnega) v Uniji za državljane EU in njihove družinske člane. Ta direktiva določa, da državljani EU in njihovi družinski člani lahko z veljavno osebno izkaznico ali potnim listom vstopijo v drugo državo članico in tam prebivajo ter zaprosijo za ustrezen dokument za prebivanje. Vendar pa direktiva ne ureja oblike in standardov za osebne izkaznice, ki se uporabljajo za vstop v države članice EU ali odhod iz njih. Prav tako ne določa posebnih standardov za dokumente za prebivanje, izdane državljanom EU in njihovim družinskim članom, ki niso državljani EU, razen naziva dokumenta, ki se izda slednjim, tj. „dovoljenje za prebivanje družinskega člana državljana Unije“ (glej člen 10(1) Direktive 2004/38).

V zadnjih letih so bili uvedeni standardi EU za več osebnih dokumentov in potnih listin, ki se uporabljajo v Evropi. Pravo Unije že določa standarde za varnostne značilnosti in biometrične podatke (podobo obraza in prstne odtise) v potnih listih in potovalnih dokumentih, ki jih izdajo države članice 15 , ter za enotne oblike vizumov 16 in dovoljenj za prebivanje za državljane tretjih držav 17 . Ti standardi se uporabljajo tudi za obmejna dovoljenja 18 in dovoljenja, izdana v okviru pravnega reda Unije na področju zakonitih migracij. Nedavno je bila sprejeta nova skupna oblika dovoljenj za prebivanje za državljane tretjih držav, in sicer z namenom nadaljnjega izboljšanja njihovih varnostnih značilnosti 19 . V odsotnosti harmonizacijskih ukrepov lahko države članice izberejo želeno obliko dovoljenja za prebivanje in dovoljenja za stalno prebivanje za družinske člane mobilnih državljanov EU iz tretjih držav. Pri tem se lahko odločijo, da sledijo „enotni obliki“, kakor je določena v Uredbi Sveta (ES) št. 1030/2002 o enotni obliki dovoljenja za prebivanje za državljane tretjih držav 20 , ki je bila, kot je navedeno zgoraj, spremenjena leta 2017, pod pogojem, da je na kartici jasno naveden njihov status družinskega člana državljana Unije in da se prepreči zamenjevanje z dovoljenji za prebivanje, ki so predmet Uredbe 1030/2022 21 . V letu 2008 so države članice z izjavo Sveta 22 izrazile željo po uporabi enotne oblike za ta namen in več držav članic je sledilo tej sicer pravno nezavezujoči zavezi.

2.PRAVNA PODLAGA, SUBSIDIARNOST IN SORAZMERNOST

•Pravna podlaga

V skladu s členom 21 PDEU ima vsak državljan Unije pravico do prostega gibanja in prebivanja na ozemlju držav članic EU. V členu 21 je predvidena možnost, da Unija ukrepa in sprejme določbe za olajšanje pravice do prostega gibanja in prebivanja na ozemlju držav članic, če so ukrepi za doseganje tega cilja potrebni za lažje uveljavljanje te pravice. Uporablja se redni zakonodajni postopek.

Predlog bo zagotovil večjo varnost dokumentov s pomočjo izboljšanih varnostnih značilnosti nacionalnih osebnih izkaznic in dokumentov za prebivanje, kar bo omogočilo uveljavljanje pravic do prostega gibanja v varnejšem okolju. S tem se javni organi ter državljani EU in njihovi družinski člani ščitijo pred kriminalom ter ponarejanjem in zlorabo dokumentov. Ta predlog tako prispeva k izboljšanju splošne varnosti v EU.

•Subsidiarnost (za neizključno pristojnost)

Teroristične grožnje, s katerimi se sooča Evropska unija, so nadnacionalne in jih ne morejo odpraviti posamezne države članice same. Teroristi in storilci hudih kaznivih dejanj so čezmejno dejavni, in, kot je poudarjeno v akcijskem načrtu iz leta 2016, je ponarejanje listin postalo dejavnik, ki omogoča njihove kriminalne dejavnosti. Varne osebne izkaznice in dokumenti za prebivanje so bistveni elementi za zagotovitev zaupanja, potrebnega za prosto gibanje znotraj območja svobode in varnosti.

Poleg tega se je Evropska unija zavezala k olajšanju prostega gibanja oseb na območju svobode, varnosti in pravice. Do zdaj so posamezne države članice izvajale svoje pristojnosti za izvajanje nacionalnih politik v zvezi z osebnimi izkaznicami in dokumenti za prebivanje, pri čemer niso nujno upoštevale cilja olajšanja prostega gibanja oseb ali izboljšanja varnosti v Uniji. Na nacionalni ravni je bilo sprejetih že več ukrepov za reševanje ugotovljenih težav. Nekatere države članice so tako na primer ustanovile spletne registre, ki organizacijam javnega in zasebnega sektorja omogočajo preverjanje verodostojnosti dokumentov. Vendar pa ni skupnega pristopa za izboljšanje varnostnih značilnosti teh dokumentov in določitev minimalnih podatkov. To povzroča nadaljnje težave v državah članicah in pušča odprta vrata zlorabi dokumentov.

Brez doslednega izvajanja ukrepov na ravni EU varnostne vrzeli ne bodo celovito obravnavane. Neukrepanje na ravni EU bo imelo za posledico tudi več praktičnih težav za državljane EU, nacionalne organe in podjetja, kadar državljani živijo in potujejo po Uniji in prek meja Unije. Da bi bilo mogoče obravnavati sistemske težave v zvezi z varnostjo in prostim gibanjem, zagotoviti visoko raven varnosti nacionalnih osebnih izkaznic in dokumentov za prebivanje ob uporabi skupnih minimalnih standardov, je očitno potrebno ukrepanje na ravni EU. Ciljev pobude za izboljšanje trenutnega stanja ni mogoče doseči na nacionalni ravni. Vsi ti dokumenti imajo nerazdružljivo evropsko razsežnost, ker so povezani z uresničevanjem pravic do prostega gibanja v območju svobode, varnosti in pravice.

Državam članicam zaradi predlagane uredbe ne bi bilo treba izdajati dokumentov, ki jih trenutno ne izdajajo.

•Sorazmernost

Ukrepanje EU lahko doda znatno vrednost pri obravnavi teh izzivov in je v številnih primerih edini način za vzpostavitev in ohranitev poenotenega in usklajenega sistema. Varnost znotraj Evropske unije in na njenih zunanjih mejah je v zadnjih mesecih in letih pod precejšnjim pritiskom. Trenutni varnostni izzivi so osvetlili neločljivo povezanost prostega gibanja oseb znotraj Evropske unije in robustnega upravljanja zunanjih meja. Ukrepi za izboljšanje varnosti in upravljanja zunanjih meja, kot je sistematično preverjanje podatkov vseh oseb v zbirkah podatkov, vključno z državljani EU, pri prehajanju zunanjih meja, so oslabljeni, če je glavni instrument za identificiranje državljanov problematičen že v nacionalnem okviru.

Državljani se tudi ne morejo sklicevati na svoje dokumente pri uresničevanju svojih pravic, če ne morejo biti gotovi, da bodo njihovi dokumenti sprejeti zunaj njihovih držav članic izdaje.

Odprava „najšibkejših členov“ in uvedba skupnih minimalnih standardov za informacije, ki jih vključujejo ti dokumenti, in za varnostne značilnosti v vseh državah članicah, ki jih izdajajo, bo olajšala uresničevanje prostega gibanja in izboljšala varnost v EU in na njenih mejah. Številne države članice so že razvile in uvedle osebne izkaznice, zaščitene pred nedovoljenimi posegi. Popolna harmonizacija ni upravičena, zato se predlaga sorazmeren ukrep za zagotavljanje minimalnih varnostnih standardov dokumentov. To vključuje uvedbo obveznih prstnih odtisov, ki so najzanesljivejši način za ugotovitev istovetnosti osebe, in sorazmeren ukrep glede na varnostne grožnje, s katerimi se sooča Unija. Za dovoljenja za prebivanje, ki se izdajo družinskim članom državljanov tretjih držav, se predlaga uporaba enake oblike, kakor je že bilo dogovorjeno na ravni Unije v Uredbi 1030/2002, kar zadeva dovoljenja za prebivanje za državljane tretjih držav, za katere se ta uporablja.

•Izbira instrumenta

3.POSVETOVANJA Z ZAINTERESIRANIMI STRANMI IN OCENE UČINKA

•Posvetovanja z zainteresiranimi stranmi

•Zbiranje in uporaba strokovnih mnenj

Koncepte pobud je pregledalo Skupno raziskovalno središče Komisije.

Uporabne informacije je ponudila tudi študija o pravnem in političnem okviru za uvedbo evropskega osebnega dokumenta iz maja 2016, ki jo je za Evropski parlament pripravilo svetovalno podjetje Milieu 23 .

•Ocena učinka

•Ustreznost in poenostavitev ureditve

Pobuda je vključena v delovni program Komisije za leto 2018, in sicer v okviru pobud REFIT v območju pravosodja in temeljnih pravic, zasnovanem na medsebojnem zaupanju.

Ta pobuda je odgovor na mnenje platforme REFIT Platforma REFIT je v svojem mnenju 25 pozvala Komisijo, naj analizira izvedljivost uskladitve identifikacijskih dokumentov in dokumentov za prebivanje ali katere koli njihove ključne značilnosti, da bi se olajšalo prosto gibanje in rešili izzivi, s katerimi se mobilni državljani EU srečujejo v svojih državah gostiteljicah.

Komisija je proučila tudi možnosti za poenostavitev in zmanjšanje bremen. Ta predlog prinaša koristi državljanom, podjetjem in javnimi upravam. V oceni učinka je ocenjeno vsakoletno znižanje stroškov, ki je med drugim posledica pospešenega predhodnega preverjanja ob vkrcanju po vsej EU, pospešenega preverjanja dokumentov po vsej EU pri odprtju bančnega računa ter zmanjšanja plačil nadomestil, kar zadeva javne organe in letalske prevoznike. Državljani, podjetja in javne uprave bodo imeli zaradi izboljšanega sprejemanja varnejših dokumentov koristi tudi od zmanjšanja stroškov zaradi nepredvidenih nevšečnosti, ker bo seznanjenost z obliko dokumentov in z njimi povezanimi pravicami boljša.

•Temeljne pravice in varstvo podatkov

Ta predlog pozitivno vpliva na temeljno pravico do prostega gibanja in prebivanja iz člena 45 Listine Evropske unije o temeljnih pravicah, s tem ko obravnava težave s priznavanjem in nezadostno varnostjo identifikacijskih dokumentov in dokumentov za prebivanje, zlasti za družinske člane, ki niso državljani EU. Zanesljivejše ugotavljanje istovetnosti posameznikov bo mogoča z uporabo biometričnih podatkov, ki zagotavljajo točnost in ustrezno zaščitenost osebnih podatkov.

Ta predlog vključuje obdelavo osebnih podatkov, vključno z biometričnimi podatki. Potencialno bi lahko prišlo do učinkov na temeljne pravice posameznikov, in sicer glede na člen 7 Listine EU o temeljnih pravicah v zvezi s spoštovanjem zasebnega in družinskega življenja ter člen 8 o pravici do varstva osebnih podatkov. Obdelava osebnih podatkov posameznikov, vključno z njihovim zbiranjem, uporabo in dostopom do njih, vpliva na pravico do zasebnosti in pravico do varstva osebnih podatkov v skladu z Listino EU o temeljnih pravicah. Poseganje v te temeljne pravice mora biti utemeljeno 26 .

Kar zadeva pravico do varstva osebnih podatkov, vključno z varnostjo podatkov, se uporablja relevantna zakonodaja EU 27 , tj. Uredba 2016/679. Kakršno koli odstopanje od ureditve varstva podatkov Unije ni predvideno in države članice bodo izvajale jasna pravila, pogoje in stroge zaščitne ukrepe v skladu s pravnim redom EU za varstvo podatkov, kakor je primerno. Obvezna vključitev biometričnih podatkov v identifikacijske dokumente državljanov EU in dovoljenja za prebivanje, ki se izdajo družinskim članom državljanov EU, ki niso državljani Unije, se bo izvajala s posebnimi zaščitnimi ukrepi v skladu s tistimi, ki veljajo za potne liste in druge potovalne dokumente 28 in za dovoljenja za prebivanje 29 .

4.PRORAČUNSKE POSLEDICE

5.DRUGI ELEMENTI

•Načrti za izvedbo ter ureditev spremljanja, ocenjevanja in poročanja

Komisija bo za zagotovitev učinkovitega izvajanja predvidenih ukrepov in spremljanje njihovih rezultatov še naprej tesno sodelovala z zadevnimi zainteresiranimi stranmi iz nacionalnih organov in agencij EU.

Komisija bo sprejela program za spremljanje izložkov, rezultatov in učinkov te uredbe. V programu spremljanja se določijo načini in časovni intervali za zbiranje podatkov in drugih potrebnih dokazov. Države članice bi morale Komisiji sporočati nekatere informacije, ki se štejejo kot bistvene za učinkovito spremljanje izvajanja te uredbe, in sicer eno leto po začetku uporabe in nato vsako naslednje leto. Večino teh informacij bodo pristojni organi zbrali med izvajanjem svojih dolžnosti in zato ne bo potrebno dodatno zbiranje podatkov.

Komisija bo ocenila uspešnost, učinkovitost, ustreznost, skladnost in dodano vrednost EU nastalega pravnega okvira, in sicer ne prej kot 6 let po začetku uporabe, da se zagotovi dovolj podatkov v zvezi z uporabo Uredbe. Ocena bo vključevala posvetovanja z deležniki za pridobitev povratnih informacij o učinkih zakonodajnih sprememb in izvedenih mehkih ukrepov. Referenčno merilo za merjenje napredka bo stanje ob začetku veljavnosti zakonodajnega akta.

•Natančnejša pojasnitev posameznih določb predloga

2018/0104 (COD)

Predlog

UREDBA EVROPSKEGA PARLAMENTA IN SVETA

o okrepitvi varnosti osebnih izkaznic državljanov Unije in dokumentov za prebivanje, izdanih državljanom Unije in njihovim družinskim članom, ki uresničujejo svojo pravico do prostega gibanja

(Besedilo velja za EGP)

EVROPSKI PARLAMENT IN SVET EVROPSKE UNIJE STA –

ob upoštevanju Pogodbe o delovanju Evropske unije in zlasti člena 21(2) Pogodbe,

ob upoštevanju predloga Evropske komisije,

po posredovanju osnutka zakonodajnega akta nacionalnim parlamentom,

ob upoštevanju mnenja Evropskega ekonomsko-socialnega odbora 31 ,

ob upoštevanju mnenja Odbora regij 32 ,

v skladu z rednim zakonodajnim postopkom,

ob upoštevanju naslednjega:

(1)V Pogodbah EU je izražena trdna odločenost, da se olajša prosto gibanje oseb in hkrati zagotovi varnost narodov EU z vzpostavitvijo območja svobode, varnosti in pravice v skladu z določbami Pogodbe o delovanju Evropske unije.

(2)Državljanstvo Unije vsakemu državljanu Unije daje pravico do prostega gibanja ob upoštevanju določenih omejitev in pogojev. To pravico uveljavlja Direktiva 2004/38/ES Evropskega parlamenta in Sveta 33 . Svobodo gibanja in prebivanja določa tudi člen 45 Listine Evropske unije o temeljnih pravicah. Prosto gibanje pomeni pravico do vstopa v države članice in izstopa iz njih z veljavno osebno izkaznico ali potnim listom.

(3)V skladu s členom 4 Direktive 2004/38/ES države članice svojim državljanom izdajajo osebne izkaznice ali potne liste in podaljšujejo njihovo veljavnost v skladu z nacionalno zakonodajo. Poleg tega člen 8 Direktive 2004/38/ES določa, da lahko zahtevajo od državljanov Unije in njihovih družinskih članov, da se prijavijo pri ustreznih organih. Države članice morajo državljanom Unije pod pogoji, določenimi v tem členu, izdati potrdilo o prijavi. Poleg tega morajo države članice izdati dovoljenja za prebivanje družinskim članom, ki niso državljani države članice, in na podlagi zahteve izdati dokumente, ki potrjujejo stalno prebivališče, in dovoljenja za stalno prebivanje.

(4)V členu 35 Direktive 2004/38/ES je določeno, da lahko države članice sprejmejo potrebne ukrepe za zavrnitev, prenehanje ali preklic katere koli pravice, dodeljene z navedeno direktivo, v primeru zlorabe pravic ali prevare. Kot značilna primera prevare iz Direktive sta bila opredeljena ponarejanje dokumentov in lažno predstavljanje pomembnih dejstev v zvezi s pogoji za pravico do prebivanja 34 .

(5)Akcijski načrt o varnosti dokumentov iz decembra 2016 je obravnaval tveganja, ki so posledica goljufije z osebnimi izkaznicami in dokumenti za prebivanje 35 , poročilo o državljanstvu EU iz leta 2017 pa vključuje zavezo k proučitvi možnosti politik za izboljšanje varnosti osebnih izkaznic in dokumentov za prebivanje. 

(6)Ta uredba od držav članic ne zahteva uvedbe osebnih izkaznic in dokumentov za prebivanje, kadar ti niso predvideni v nacionalnem pravu, niti ne vpliva na pristojnost držav članic, da izdajajo druge dokumente za prebivanje na podlagi nacionalnega prava zunaj področja uporabe prava Unije, na primer dovoljenja za prebivanje, izdana za vse osebe s stalnim prebivališčem na njihovem ozemlju, ne glede na njihovo državljanstvo.

(7)Ta uredba ne vpliva na uporabo osebnih izkaznic in dokumentov za prebivanje s funkcijo elektronske identifikacije s strani držav članic za druge namene, niti ne vpliva na pravila iz Uredbe (EU) št. 910/2014 Evropskega parlamenta in Sveta 36 , ki določa medsebojno priznavanje elektronskih identifikacij po vsej Uniji pri dostopu do javnih storitev in državljanom pomaga pri selitvi v drugo državo članico, s tem ko zahteva, da se sredstva elektronske identifikacije priznajo v drugi državi članici. Izboljšane osebne izkaznice bi morale zagotoviti lažje ugotavljanje istovetnosti in prispevati k boljšemu dostopu do storitev.

(8)Za ustrezno preverjanje osebnih izkaznic in dokumentov za prebivanje morajo države članice uporabljati pravilen naziv za vsako vrsto dokumenta. Za olajšanje preverjanja dokumentov v drugih državah članicah bi moral biti naziv dokumenta naveden tudi v najmanj enem drugem uradnem jeziku institucij Unije.

(9)Varnostne značilnosti so potrebne za preverjanje, ali je dokument verodostojen in za ugotavljanje identitete osebe. Vzpostavitev minimalnih varnostnih standardov in vključitev biometričnih podatkov v osebne izkaznice in dovoljenja za prebivanje za družinske člane, ki niso državljani države članice, je pomemben korak k večji varnosti njihove uporabe v Uniji. Vključitev teh biometričnih identifikatorjev bi morala omogočiti državljanom, da v celoti izkoristijo svoje pravice do prostega gibanja.

(10)Za namene te uredbe bi bilo treba upoštevati specifikacije Mednarodne organizacije za civilni letalski promet o strojno berljivih potovalnih dokumentih, ki so navedene v dokumentu št. 9303 (sedma izdaja, 2015) in zagotavljajo globalno interoperabilnost, med drugim kar zadeva strojno berljivost in uporabo vizualnega pregleda.

(11)Pri postopku odvzemanja prstnih odtisov in pridobitve podobe obraza bi bilo treba upoštevati posebne potrebe otrok in bi ga bilo treba uporabljati v skladu z zaščitnimi klavzulami iz člena 24 Listine Evropske unije o temeljnih pravicah, Konvencije o varstvu človekovih pravic in temeljnih svoboščin ter Konvencije Združenih narodov o otrokovih pravicah.

(12)Uvedba minimalnih standardov za varnost in obliko osebnih izkaznic bi morala državam članicam omogočiti zanašanje na verodostojnost teh dokumentov, kadar državljani EU uresničujejo svoje pravice do prostega gibanja. Medtem ko se ohrani možnost dodatnih nacionalnih značilnosti, bi bilo treba zagotoviti, da te značilnosti ne zmanjšujejo učinkovitosti skupnih varnostnih značilnosti in ne vplivajo negativno na čezmejno interoperabilnost osebnih izkaznic, na primer na možnost, da osebne izkaznice lahko berejo stroji, ki jih uporabljajo države članice, ki jih niso izdale.

(13)Uredba spoštuje obveznosti iz Konvencije Združenih narodov o pravicah invalidov, ki so jo ratificirale vse države članice in Unija 37 . Zato bi bilo treba spodbujati vključitev dodatnih značilnosti, s katerimi bi bila uporaba osebnih izkaznic za invalide, kot so slepe ali slabovidne osebe, bolj prijazna in dostopnejša.

(14)Dokumenti za prebivanje, izdani državljanom Unije, bi morali vsebovati določene informacije, da se zagotovi, da se kot takšni prepoznajo v vseh državah članicah. To bi moralo olajšati priznavanje uporabe pravice mobilnih državljanov EU do prostega gibanja in pravic, povezanih s to uporabo, vendar harmonizacija ne bi smela presegati tega, kar je potrebno za odpravo pomanjkljivosti obstoječih dokumentov.

(15)Kar zadeva dokumente za prebivanje, ki se izdajo družinskim članom, ki niso državljani države članice, je primerno uporabiti enako obliko in varnostne značilnosti, kot so določene v Uredbi Sveta (ES) št. 1030/2002 38 , ki določa enotno obliko dovoljenja za prebivanje za državljane tretjih držav, kakor je bila nazadnje spremenjena z Uredbo (EU) 2017/1954 39 . Poleg tega, da dokazujejo pravico do prebivanja, so na njihovi podlagi imetniki, za katere sicer velja vizumska obveznost, izvzeti iz vizumske obveznosti, kadar spremljajo državljana Unije na ozemlju Unije ali se mu tam pridružijo. 

(16)Člen 10 Direktive 2004/38/ES določa, da se dokumenti, izdani družinskim članom, ki niso državljani države članice, imenujejo „dovoljenje za prebivanje družinskega člana državljana Unije“.

(17)Osebne izkaznice in dovoljenja za prebivanje družinskega člana državljana Unije, ki nimajo zadostnih varnostnih značilnosti, bi bilo treba postopoma opustiti ob upoštevanju tako varnostnega tveganja kot stroškov za države članice. Na splošno bi moralo petletno obdobje zadoščati za vzpostavitev ravnovesja med običajno pogostostjo zamenjave dokumentov in potrebo po odpravi obstoječe varnostne vrzeli v Evropski uniji. Vendar je iz varnostnih razlogov potrebno krajše, dveletno obdobje za dokumente, ki nimajo pomembnih značilnosti, zlasti za tiste, ki niso strojno berljivi.

(18)V zvezi z osebnimi podatki, ki jih je treba obdelati v okviru uporabe te uredbe, se uporablja Uredba (EU) 2016/679 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 27. aprila 2016 o varstvu posameznikov pri obdelavi osebnih podatkov in o prostem pretoku takih podatkov ter o razveljavitvi Direktive 95/46/ES (Splošna uredba o varstvu podatkov) 40 . Treba je podrobneje opredeliti zaščitne ukrepe, ki se uporabljajo za obdelane osebne podatke. Posamezniki, na katere se nanašajo osebni podatki, bi morali biti dobro seznanjeni s tem, da je v njihovih dokumentih pomnilniški medij, ki vsebuje njihove biometrične podatke, tudi z njihovo brezstično dostopnostjo in z vsemi primeri, ko se uporabljajo podatki z njihovih osebnih izkaznic in dokumentov za prebivanje. V vsakem primeru bi morali imeti posamezniki, na katere se nanašajo osebni podatki, dostop do osebnih podatkov, obdelanih v njihovih osebnih izkaznicah in dokumentih za prebivanje, in imeti možnost zahtevati popravke.

(19)V tej uredbi je treba določiti podlago za zbiranje in shranjevanje podatkov na pomnilniškem mediju osebnih izkaznic in dokumentov za prebivanje. Države članice lahko v skladu s svojo nacionalno zakonodajo ali zakonodajo Unije na pomnilniškem mediju hranijo tudi druge podatke za elektronske storitve ali druge namene v zvezi z osebno izkaznico ali dokument za prebivanje. Obdelavo takšnih podatkov, vključno z njihovim zbiranjem in nameni, za katere se lahko uporabljajo, bi morala dovoljevati nacionalno pravo ali pravo Unije. Vsi nacionalni podatki bi morali biti fizično ali smiselno ločeni od biometričnih podatkov iz te uredbe.

(20)Države članice bi morale to uredbo začeti uporabljati najpozneje 12 mesecev po začetku njene veljavnosti. Države članice bi morale od datuma začetka uporabe te uredbe izdajati dokumente, ki izpolnjujejo zahteve iz te uredbe.

(21)Komisija bi morala tri leta po začetku uporabe te uredbe poročati o njenem izvajanju, med drugim o ustreznosti ravni varnosti. V skladu z odstavkoma 22 in 23 Medinstitucionalnega sporazuma o boljši pripravi zakonodaje 41 bi morala Komisija izvesti oceno te uredbe na podlagi informacij, zbranih v okviru posebne ureditve za spremljanje, da bi ocenili dejanske učinke Uredbe in potrebo po nadaljnjem ukrepanju.

(22)Ker ciljev te uredbe države članice ne morejo zadovoljivo doseči, temveč se lažje dosežejo na ravni Unije, lahko Unija sprejme ukrepe v skladu z načelom subsidiarnosti iz člena 5 Pogodbe o Evropski uniji. V skladu z načelom sorazmernosti iz navedenega člena ta uredba ne presega tistega, kar je potrebno za doseganje navedenih ciljev.

(23)Ta uredba spoštuje temeljne pravice in upošteva načela, ki jih priznava zlasti Listina Evropske unije o temeljnih pravicah, vključno s spoštovanjem zasebnega in družinskega življenja, pravico do varstva osebnih podatkov, pravico do prostega gibanja in pravico do učinkovitega pravnega sredstva –

SPREJELA NASLEDNJO UREDBO:

Poglavje I
PREDMET UREJANJA, PODROČJE UPORABE IN OPREDELITEV POJMOV

Člen 1

Predmet urejanja

Ta uredba krepi varnostne standarde, ki se uporabljajo za osebne izkaznice, ki jih države članice izdajo svojim državljanom, in dokumente za prebivanje, ki jih države članice izdajo državljanom Unije in njihovim družinskim članom, ki uresničujejo pravico do prostega gibanja.

Člen 2

Področje uporabe

Ta uredba se uporablja za:

(a)osebne izkaznice, ki jih države članice izdajo svojim državljanom, kot je navedeno v členu 4(3) Direktive 2004/38/ES;

(b)potrdila o prijavi, ki se v skladu s členom 8 Direktive 2004/38/ES izdajo državljanom Unije, ki v državi članici gostiteljici prebivajo več kot tri mesece, in listine, ki potrjujejo stalno prebivališče in se v skladu s členom 19 Direktive 2004/38/ES na zahtevo izdajo državljanom Unije;

(c)dovoljenja za prebivanje, ki se v skladu s členom 10 Direktive 2004/38/ES izdajo družinskim članom državljanov Unije, ki niso državljani države članice, in dovoljenja za stalno prebivanje, ki se v skladu s členom 20 Direktive 2004/38/ES izdajo družinskim članom državljanov Unije, ki niso državljani države članice.

POGLAVJE II
NACIONALNE OSEBNE IZKAZNICE

Člen 3

Varnostni standardi / oblika / specifikacije

(1)Osebne izkaznice, ki jih izdajo države članice, se izdelajo v formatu ID-1 in so skladne z minimalnimi varnostnimi standardi, določenimi v dokumentu ICAO 9303 (sedma izdaja, 2015).

(2)Naziv dokumenta („osebna izkaznica“) je zapisan v uradnem jeziku ali jezikih države članice izdajateljice in vsaj v enem drugem uradnem jeziku institucij Unije.

(3)Osebne izkaznice vključujejo zelo varen pomnilniški medij, ki vsebuje podobo obraza imetnika izkaznice in dva prstna odtisa v interoperabilnih oblikah.

(4)Pomnilniški medij ima zadostno zmogljivost in zmožnost za zagotavljanje integritete, verodostojnosti in zaupnosti podatkov. Shranjeni podatki so brezstično dostopni in zavarovani, kakor je določeno v izvedbenih sklepih Komisije, sprejetih v skladu s členom 2 Uredbe (ES) št. 1030/2002.

(5)Iz zahteve za dajanje prstnih odtisov so izvzete naslednje osebe:

(a)otroci, mlajši od 12 let;

(b)osebe, pri katerih je jemanje prstnih odtisov fizično nemogoče.

(6)Države članice lahko po potrebi vpišejo podrobnosti in zaznamke za rabo na nacionalni ravni, ki so potrebni zaradi njihovih nacionalnih predpisov.

(7)Če države članice v osebno izkaznico vključijo dvojni vmesnik ali ločen pomnilniški medij, mora biti dodatni pomnilniški medij skladen z ustreznimi standardi ISO in ne sme posegati v pomnilniški medij iz odstavka 3.

(8)Če države članice v osebnih izkaznicah shranjujejo podatke za e-storitve, kot sta e-uprava in e-poslovanje, morajo biti nacionalni podatki fizično ali smiselno ločeni od biometričnih podatkov iz odstavka 3.

(9)Če države članice osebnim izkaznicam dodajo nacionalne varnostne značilnosti, to ne zmanjša čezmejne interoperabilnosti in učinkovitosti minimalnih varnostnih standardov.

(10)Obdobje veljavnosti osebne izkaznice ni daljše od desetih let. Odstopanja se lahko določijo za posamezne starostne skupine.

Člen 4

Zbiranje biometričnih identifikatorjev

(1)Biometrične identifikatorje zbira usposobljeno in ustrezno pooblaščeno osebje nacionalnih organov, pristojnih za izdajanje osebnih izkaznic.

(2)V primeru težav pri zbiranju biometričnih identifikatorjev države članice zagotovijo, da so vzpostavljeni ustrezni postopki za zagotavljanje dostojanstva zadevnih oseb.

Člen 5

Postopno opuščanje

Osebne izkaznice, ki ne izpolnjujejo zahtev iz člena 3, prenehajo veljati na dan prenehanja njihove veljavnosti ali najpozneje pet let po [datum začetka uporabe te uredbe], kar nastopi prej. Vendar osebne izkaznice, ki ne vključujejo funkcionalnega strojno čitljivega dela v skladu z delom 3 dokumenta ICAO 9303 (sedma izdaja, 2015), prenehajo veljati na dan prenehanja njihove veljavnosti ali najpozneje dve leti po [datum začetka uporabe te uredbe], kar nastopi prej.

Poglavje III
Dokumenti za prebivanje za državljane Unije

Člen 6

Minimalne informacije, ki morajo biti navedene

Na dokumentih za prebivanje, ki jih države članice izdajo državljanom Unije, se navede vsaj naslednje:

(a)naziv dokumenta v uradnem jeziku ali jezikih zadevne države članice in vsaj v enem drugem uradnem jeziku institucij Unije;

(b)jasna navedba, da je dokument izdan v skladu z Direktivo 2004/38/ES;

(c)številka dokumenta;

(d)ime (priimek in ime(ni)) imetnika;

(e)datum rojstva imetnika;

(f)datum izdaje;

(g)kraj izdaje.

Poglavje IV
Dovoljenja za stalno prebivanje za družinske člane, ki niso državljani države članice

Člen 7

Enotna oblika

(1)Pri izdaji dovoljenja za prebivanje družinskim članom državljana Unije, ki niso državljani države članice, države članice uporabijo isto obliko, kot je predpisana z določbami Uredbe Sveta (ES) št. 1030/2002 o enotni obliki dovoljenja za prebivanje za državljane tretjih držav, kakor je bila nazadnje spremenjena z Uredbo (EU) 2017/1954 in kot se izvaja z določbami Odločbe Komisije C(2002) 3069 z dne 14. avgusta 2002 o tehničnih zahtevah glede enotne oblike dovoljenja za prebivanje za državljane tretjih držav, kakor je bila nazadnje spremenjena z Izvedbenim sklepom Komisije C(2013) 6178 z dne 30.9.2013.

(2)Z odstopanjem od odstavka 1 je na dovoljenju jasno navedeno, da je izdano v skladu z Direktivo 2004/38/ES, in nosi naziv „Dovoljenje za prebivanje družinskega člana državljana Unije“ oziroma „Dovoljenje za stalno prebivanje družinskega člana državljana Unije“. Države članice lahko uporabijo standardizirano oznako „Art 10 DIR 2004/38/EC“ oziroma „Art 20 DIR 2004/38/EC“.

(3)Države članice lahko vnesejo podatke za nacionalno uporabo v skladu z nacionalno zakonodajo. Države članice pri vnašanju in shranjevanju takšnih podatkov spoštujejo iste zahteve, kot so določene v pododstavku 2 člena 4 Uredbe Sveta (ES) št. 1030/2002, kakor je bila nazadnje spremenjena z Uredbo (EU) 2017/1954.

Člen 8

Postopno opuščanje obstoječih dovoljenj za prebivanje

(1)Dovoljenja za prebivanje družinskih članov državljana Unije, ki niso državljani države članice, ki niso v obliki, določeni za dovoljenja za prebivanje v Uredbi (ES) št. 1030/2002, kakor je bila spremenjena z Uredbo (ES) št. 380/2008 Evropskega parlamenta in Sveta dne [datum začetka veljavnosti te uredbe], prenehajo veljati ob izteku veljavnosti oziroma najpozneje [dve leti po datumu začetka uporabe te uredbe], kar nastopi prej.

(2)Dovoljenja za prebivanje družinskih članov državljana Unije, ki niso državljani države članice, ki so v obliki, določeni za dovoljenja za prebivanje za državljane tretjih držav v Uredbi (ES) št. 1030/2002, kakor je bila spremenjena z Uredbo (ES) št. 380/2008, vendar niso v obliki, ki jo določa Uredba (ES) št. 1030/2002, kot je bila spremenjena z Uredbo (EU) 2017/1954 dne [datum začetka veljavnosti te uredbe], prenehajo veljati ob izteku veljavnosti oziroma najpozneje [pet let po datumu začetka uporabe te uredbe], kar nastopi prej.

Poglavje V
SKUPNE DOLOČBE

Člen 9

Kontaktna točka

(1)Vsaka država članica določi en organ kot kontaktno točko za izvajanje te uredbe. Ime tega organa sporoči Komisiji in drugim državam članicam. Če država članica spremeni svoj imenovani organ, o tem obvesti Komisijo in druge države članice.

(2)Države članice zagotovijo, da so kontaktne točke seznanjene z obstoječimi in relevantnimi informacijskimi in podpornimi storitvami na ravni Unije, kot so Tvoja Evropa, SOLVIT, EURES, organi, predvideni v členu 4 Direktive 2014/54/EU, evropska podjetniška mreža in enotne kontaktne točke, ter lahko z njimi sodelujejo.

Člen 10

Varstvo osebnih podatkov

(1)Ne glede na uporabo Uredbe (EU) 2016/679 imajo osebe, ki jim je izdana osebna izkaznica ali dokument za prebivanje, pravico, da preverijo osebne podatke v dokumentih in, če je primerno, zahtevajo popravek ali izbris.

(2)Informacije v strojno berljivi obliki se v osebno izkaznico ali dokument za prebivanje vključijo samo v skladu s to uredbo ali nacionalno zakonodajo države članice izdajateljice.

(3)Biometrični podatki, zbrani in shranjeni v pomnilniškem mediju osebnih izkaznic in dokumentov za prebivanje, se uporabljajo samo v skladu s pravom Unije in nacionalnim pravom, in sicer za preverjanje:

(a)verodostojnosti osebne izkaznice ali dokumenta za prebivanje;

(b)identitete imetnika s pomočjo neposredno dostopnih primerljivih značilnosti, kadar je treba v skladu z zakonodajo predložiti osebno izkaznico ali dokument za prebivanje.

Člen 11

Spremljanje

Najpozneje v 12 mesecih od začetka veljavnosti te uredbe Komisija vzpostavi podroben program za spremljanje njenih izložkov, rezultatov in učinkov.

V programu spremljanja se določijo načini in časovni intervali za zbiranje podatkov in drugih potrebnih dokazov. Določa ukrepe, ki jih sprejmejo Komisija in države članice za zbiranje in analizo podatkov ter drugih dokazov.

Države članice Komisiji predložijo podatke in druge dokaze, potrebne za spremljanje.

Člen 12

Poročanje in ocenjevanje

(1)Komisija štiri leta po datumu začetka uporabe te uredbe Evropskemu parlamentu, Svetu in Evropskemu ekonomsko-socialnemu odboru poroča o njenem izvajanju.

(2)Ne prej kot šest let po začetku uporabe te uredbe Komisija izvede njeno oceno in predloži poročilo o glavnih ugotovitvah Evropskemu parlamentu, Svetu in Evropskemu ekonomsko-socialnemu odboru. Ocena se izvede v skladu s smernicami Komisije za boljšo pripravo zakonodaje.

(3)Države članice Komisiji pošljejo potrebne informacije za pripravo poročil.

Člen 13

Začetek veljavnosti

Ta uredba začne veljati dvajseti dan po objavi v Uradnem listu Evropske unije.

Uporabljati se začne 12 mesecev po začetku veljavnosti.

Ta uredba je v celoti zavezujoča in se neposredno uporablja v vseh državah članicah.

V Bruslju,

(1)    Uredba (EU) 2017/458 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 15. marca 2017 o spremembi Uredbe (EU) 2016/399 v zvezi z okrepljenim preverjanjem v ustreznih zbirkah podatkov na zunanjih mejah.

(2)    Letno poročilo o mobilnosti delovne sile znotraj EU iz leta 2016 (podatki za leto 2015).

(3)    Tabele o čezmejnih potovanjih državljanov EU v letu 2015 (iz vseh razlogov) – http://ec.europa.eu/eurostat/statistics-explained/index.php?title=Tourism_statistics/sl.

(4)    COM(2016) 790 final.

(5)    Sklepi Sveta o akcijskem načrtu Komisije za okrepitev evropskega odziva na goljufije s potnimi listinami, sprejeti 27. marca 2017: http://www.consilium.europa.eu/en/press/press-releases/2017/03/27/jha-travel-document-fraud .

(6)    Države članice so že leta 2005 soglasno sprejele sklepe Sveta o minimalnih varnostnih standardih za nacionalne osebne izkaznice držav članic (dokument Sveta št. 14390/05), ki jim je leta 2006 sledila resolucija http://register.consilium.europa.eu/doc/srv?l=SL&f=ST%2014938%202006%20INIT .

(7)    COM(2016) 602 final.

(8)    Sklepi Sveta o poročilu o državljanstvu EU iz leta 2017, sprejeti 11. maja 2017: http://data.consilium.europa.eu/doc/document/ST-9080-2017-INIT/sl/pdf .

(9)    Še v petih drugih državah članicah morajo državljani obvezno imeti nedoločen dokument za namene ugotavljanje istovetnosti. V praksi je to pogosto osebna izkaznica.

(10)    Direktiva Evropskega parlamenta in Sveta 2004/38/ES z dne 29. aprila 2004 o pravici državljanov Unije in njihovih družinskih članov do prostega gibanja in prebivanja na ozemlju držav članic (UL L 158, 30.4.2004, str. 77).

(11)    COM(2009) 313 final.

(12)    Ta tema je bila obravnavana tudi v okviru platforme REFIT (mnenje platforme REFIT o dopisu državljana (LtL 242) o osebnih dokumentih in potnih listinah, 7. junij 2017). Platforma REFIT je pozvala Komisijo, naj analizira izvedljivost uskladitve identifikacijskih dokumentov in dokumentov za prebivanje ali katere koli njihove ključne značilnosti, da bi se olajšalo prosto gibanje in rešili izzivi, s katerimi se mobilni državljani EU srečujejo v svojih državah gostiteljicah.

(13)    Uredba (EU) 2017/458 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 15. marca 2017 o spremembi Uredbe (EU) 2016/399 v zvezi z okrepljenim preverjanjem v ustreznih zbirkah podatkov na zunanjih mejah.

(14)    Predlog uredbe Evropskega parlamenta in Sveta o vzpostavitvi okvira za interoperabilnost informacijskih sistemov EU (policijsko in pravosodno sodelovanje, azil ter migracije), COM(2017) 794 final.    Predlog uredbe Evropskega parlamenta in Sveta o vzpostavitvi okvira za interoperabilnost informacijskih sistemov EU (meje in vizumi) ter spremembi Odločbe Sveta 2004/512/ES, Uredbe (ES) št. 767/2008, Sklepa Sveta 2008/633/PNZ, Uredbe (EU) 2016/399 in Uredbe (EU) 2017/2226.

(15)    Uredba (ES) št. 2252/2004 (UL L 385, 29.12.2004, str. 1). Združeno kraljestvo in Irska ne sodelujeta pri tem ukrepu.

(16)    Uredba (ES) št. 1683/95 (UL L 164, 14.7.1995, str. 1).

(17)    Uredba (ES) št. 1030/2002 (UL L 157, 15.6.2002, str. 1).

(18)    Uredba (ES) št. 1931/2006 (UL L 405, 30.12.2006, str. 1).

(19)    Uredba (EU) 2017/1954 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 25. oktobra 2017 o spremembi Uredbe Sveta (ES) št. 1030/2002 o enotni obliki dovoljenja za prebivanje za državljane tretjih držav.

(20)    Uredba Sveta (ES) št. 1030/2002 z dne 13. junija 2002 o enotni obliki dovoljenja za prebivanje za državljane tretjih držav (UL L 157, 15.6.2002, str. 1).

(21)    Kakor je navedeno v členu 5a Uredbe Sveta 1030/2002.

(22)    Dokument Sveta z dne 11. junija 2008 (13.06), PV/CONS 26 JAI 188, 8622/08 ADD 1.

(23)     http://www.europarl.europa.eu/RegData/etudes/STUD/2016/556957/IPOL_STU(2016)556957_EN.pdf .

(24)    http://ec.europa.eu/transparency/regdoc/?fuseaction=ia&language=sl.

(25)    Mnenje platforme REFIT XIII.3a, sprejeto junija 2017.

(26)    Sodišče Evropske unije je merila za utemeljitev takega posega v okviru Uredbe št. 2252/2004 določilo v zadevi C-291/12, Michael Schwarz proti Stadt Bochum, ECLI:EU:C:2013:670. Opozorilo je, da so omejitve pravic iz Listine EU o temeljnih pravicah dopuščene, „če so te omejitve predpisane z zakonom, če spoštujejo bistveno vsebino teh pravic, če so ob upoštevanju načela sorazmernosti potrebne in če dejansko ustrezajo ciljem splošnega interesa, ki jih priznava Unija, ali so potrebne zaradi zaščite pravic in svoboščin drugih“, in ugotovilo, da sta cilja, pri čemer je prvi „preprečiti ponarejanje potnih listov, drugi pa preprečiti njihovo zlorabo“, zadovoljila ta merila.

(27)    Uredba (EU) 2016/679 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 27. aprila 2016 o varstvu posameznikov pri obdelavi osebnih podatkov in o prostem pretoku takih podatkov ter o razveljavitvi Direktive 95/46/ES (Splošna uredba o varstvu podatkov) (Besedilo velja za EGP) in Direktiva (EU) 2016/680 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 27. aprila 2016 o varstvu posameznikov pri obdelavi osebnih podatkov, ki jih pristojni organi obdelujejo za namene preprečevanja, preiskovanja, odkrivanja ali pregona kaznivih dejanj ali izvrševanja kazenskih sankcij, in o prostem pretoku takih podatkov ter o razveljavitvi Okvirnega sklepa Sveta 2008/977/PNZ.

(28)    Uredba Sveta (ES) št. 2252/2004.

(29)    Uredba Sveta (ES) št. 1030/2002.

(30)    Medinstitucionalni sporazum med Evropskim parlamentom, Svetom Evropske unije in Evropsko komisijo o boljši pripravi zakonodaje z dne 13. aprila 2016; UL L 123, 12.5.2016, str. 1–14.

(31)    UL C, , str. .

(32)    UL C, , str. .

(33)    Direktiva Evropskega parlamenta in Sveta 2004/38/ES z dne 29. aprila 2004 o pravici državljanov Unije in njihovih družinskih članov do prostega gibanja in prebivanja na ozemlju držav članic (UL L 158, 30.4.2004, str. 77).

(34)    COM(2013) 837 final z dne 25. novembra.2013, str. 7, in COM(2009) 313 final z dne 2. julija.2009, str. 15.

(35)    COM(2016) 790 final.

(36)    Uredba (EU) št. 910/2014 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 23. julija 2014 o elektronski identifikaciji in storitvah zaupanja za elektronske transakcije na notranjem trgu in o razveljavitvi Direktive 1999/93/ES (UL L 257, 28.8.2014, str. 73).

(37)    UL L 23, 26.11.2009.

(38)    Uredba Sveta (ES) št. 1030/2002 z dne 13. junija 2002 o enotni obliki dovoljenja za prebivanje za državljane tretjih držav (UL L 157, 15.6.2002, str. 1).

(39)    UL L 286, 1.11.2017, str. 9.

(40)    UL L 119, 4.5.2016, str. 1.

(41)    Medinstitucionalni sporazum med Evropskim parlamentom, Svetom Evropske unije in Evropsko komisijo o boljši pripravi zakonodaje z dne 13. aprila 2016; UL L 123, 12.5.2016, str. 1–14.