EVROPSKA KOMISIJA

Bruselj, 9.3.2018

COM(2018) 127 final

2018/0058(COD)

Predlog

SKLEP EVROPSKEGA PARLAMENTA IN SVETA

o zagotavljanju nadaljnje makrofinančne pomoči Ukrajini

{SWD(2018) 66 final}

OBRAZLOŽITVENI MEMORANDUM

1.OZADJE PREDLOGA

·Razlogi za predlog in njegovi cilji

Evropska unija (EU) je v zadnjih letih močno okrepila svoje partnerstvo z Ukrajino, da bi preseglo zgolj dvostransko sodelovanje ter se razvilo v smeri postopnega političnega združevanja in gospodarskega povezovanja. S spodbujanjem tesnejših političnih vezi, močnejših gospodarskih povezav in spoštovanja skupnih vrednot je pridružitveni sporazum med EU in Ukrajino, ki je bil podpisan leta 2014 ter vključuje poglobljeno in celovito prostotrgovinsko območje, glavno orodje za tesnejše povezovanje med Ukrajino in EU. Deli pridružitvenega sporazuma so se začasno uporabljali od 1. novembra 2014, poglobljeno in celovito prostotrgovinsko območje pa od 1. januarja 2016. Sporazum je začel veljati 1. septembra 2017 po ratifikaciji s strani Ukrajine in vseh držav članic EU ter sklenitvi s strani Sveta EU julija 2017. 

Kljub ponovni vzpostavitvi rasti v obdobju 2016–2017, ki je sledila globoki recesiji v obdobju 2014–2015, je gospodarstvo Ukrajine še vedno dovzetno za zunanje pretrese. Na to kaže velika odvisnost države od izvoza primarnih proizvodov, obnovitev mednarodnih rezerv, ki je počasnejša od pričakovane, ter visoka zunanja zadolženost, zlasti ko bodo plačilne obveznosti v zvezi s prestrukturiranimi euroobveznicami leta 2019 ponovno začele vejati. V zvezi s tem je nadaljnja podpora mednarodnih držav partneric Ukrajine še vedno bistvenega pomena.

Marca 2015 je Mednarodni denarni sklad (MDS) odobril program instrumenta za povečanje financiranja za Ukrajino v višini približno 17,5 milijarde USD, ki preneha veljati marca 2019. Finančna pomoč MDS je bila dopolnjena z znatno podporo EU, njenih držav članic, številnih dvostranskih držav partneric (kot so ZDA, Japonska, Kanada in Švica) ter drugih mednarodnih finančnih institucij, kot so Svetovna banka, Evropska banka za obnovo in razvoj (EBRD) ter Evropska investicijska banka (EIB). Ker pa je okrevanje gospodarstva še vedno šibko in še vedno obstajajo številne ranljivosti, se bo Ukrajina v letu 2018 in na začetku leta 2019 soočila z dodatnimi potrebami po zunanjem financiranju, ki bodo po ocenah MDS znašale 4,5 milijarde USD (približno 3,8 milijarde EUR 1 ).

Ukrajinski finančni minister Oleksandr Danyliuk je 29. novembra 2017 podpredsednika Evropske komisije Valdisa Dombrovskisa uradno zaprosil za dodatno makrofinančno pomoč EU. Ta pomoč naj bi prispevala h kritju potreb države po zunanjem financiranju in podpori pri izvajanju reform.

Glede na to prošnjo in gospodarske razmere v Ukrajini, zlasti nujnost dodatnih potreb po zunanjem financiranju, Evropska komisija predloži Evropskemu parlamentu in Svetu predlog o zagotovitvi nadaljnje makrofinančne pomoči Ukrajini, ki temelji na členu 212 PDEU, v znesku do 1 milijarde EUR, ki se zagotovi v obliki srednje- do dolgoročnih posojil v dveh obrokih.

Predlagani novi ukrep makroekonomske pomoči naj bi dopolnil predhodne tri ukrepe makroekonomske pomoči v skupnem znesku 3,4 milijarde EUR, ki so bili Ukrajini ponujeni od začetka krize leta 2014. V okviru teh ukrepov so bila izplačana skupna sredstva v višini 2,8 milijarde EUR, vključno z zneskom v višini 1,6 milijarde EUR v obdobju 2014–2015 (v okviru t. i. makrofinančne pomoči I in II) ter dvema obrokoma po 600 milijonov EUR v juliju 2015 in aprilu 2017 (v okviru makrofinančne pomoči III). Tretji in zadnji obrok v višini 600 milijonov EUR v okviru makrofinančne pomoči III, pogoj za katerega je bilo izvajanje 21 ukrepov politike, ki so bili dogovorjeni skupaj z ukrajinskimi organi, ni bil izplačan. Čeprav je Ukrajina izpolnila številne politične zaveze, povezane s tem obrokom, se štirje ukrepi, od katerih sta se dva nanašala na boj proti korupciji, niso začeli izvajati pred koncem obdobja razpoložljivosti pomoči januarja 2018. Zaradi teh okoliščin Komisija ni mogla izplačati zadnjega obroka v okviru makrofinančne pomoči III, ki je bil uradno preklican 18. januarja 2018.

Cilj predlagane makrofinančne pomoči je Ukrajini pomagati, da pokrije del dodatnih potreb po zunanjem financiranju v obdobju 2018–2019, s čimer se bo zmanjšala kratkoročna ranljivost gospodarstva v zvezi s plačilno bilanco in proračunom. Poleg tega naj bi pomoč EU zagotovila spodbude za okrepitev reformnih prizadevanj Ukrajine z dogovorom z ukrajinskimi organi glede memoranduma o soglasju, ki bo določal ustrezen sveženj ukrepov za podporo ekonomski prilagoditvi in strukturnim reformam. Komisija bo skušala doseči široko soglasje z ukrajinskimi organi, da bi se zagotovilo prevzemanje odgovornosti in tako povečala verjetnost nemotenega izvajanja dogovorjenih pogojev. Pogoji politike bi morali obravnavati ključne pomanjkljivosti ukrajinskega gospodarstva in sistema gospodarskega upravljanja ter biti v skladu z zavezami glede reform, ki jih je Ukrajina sprejela v okviru pridružitvenega sporazuma ter na podlagi drugih podpornih instrumentov EU in programov prilagajanja z MDS in Svetovno banko. Izvajanje ključnih reform na področju boja proti korupciji in upravljanja bo nujno za uspešen zaključek ukrepa makrofinančne pomoči.

Glede na to, da Ukrajina ni dosledno izvajala strateškega programa, povezanega z makrofinančno pomočjo III, zaradi česar je Komisija januarja 2018 preklicala zadnji obrok, je ustrezno, da se vključijo posebni pogoji za vsakega od dveh obrokov te pomoči. Natančneje, načrtuje se, da naj bi se ukrepi, ki se v okviru prejšnjega programa niso izvajali, odražali na naslednji način:

·V zvezi s preverjanjem prijav premoženjskega stanja javnih uslužbencev bi Komisija vztrajala pri vzpostavitvi učinkovitega sistema preverjanja, med drugim s programsko opremo za avtomatsko preverjanje z neposrednim in avtomatskim dostopom do državnih podatkovnih zbirk in registrov. V memorandumu, glede katerega bi se bilo treba dogovoriti z Ukrajino v okviru predlaganega novega ukrepa makrofinančne pomoči, bi Komisija tako zahtevala, da je navedeni avtomatski sistem preverjanja vzpostavljen in deluje ter da se velik del prijav preverja prek avtomatskega sistema, pri čemer se prednost daje visokim uradnikom.

·V zvezi s preverjanjem podatkov, ki jih morajo predložiti podjetja glede njihovih dejanskih lastnikov, in izvajanjem obveznosti podjetij glede poročanja je treba priznati, da je to področje še v povojih tako na mednarodni ravni kot tudi na ravni EU. Na zahtevo Ukrajine bodo organizirane izmenjave strokovnjakov med Ukrajino in EU, da bi se opredelili izvedljivi koraki za Ukrajino za vzpostavitev mehanizma za preverjanje. Na podlagi tega bi memorandum lahko določal oprijemljiva merila za mehanizem za preverjanje kot pogoj v okviru programa makrofinančne pomoči.

·Prepoved izvoza lesa, ki ni združljiva z izogibanjem ukrepom, ki omejujejo trgovino, ostaja v veljavi, in zakon o njeni razveljavitvi mora pristojni parlamentarni odbor v Ukrajini še obravnavati. Komisija bo sodelovala z ukrajinskimi organi, da bi se našla rešitev za odpravo te ovire s pomočjo namenskih trgovinskih instrumentov, ki bodo po možnosti vključevali dvostransko reševanje sporov.

·Zakon o vzpostavitvi centralnega registra posojil je ukrajinski parlament sprejel 6. februarja 2018, veljati pa je začel 4. marca 2018. Ta ukrep se tako lahko šteje kot izveden in ga ni treba vključiti v novi memorandum.

Poleg tega bo memorandum za novi program vključeval tudi druge ukrepe, ki jih mora Ukrajina izvesti, da bi lahko prejela prvo in drugo izplačilo. Ti bodo vključevali ukrepe na področju upravljanja javnih financ, ki je del vseh strateških programov, povezanih z makrofinančno pomočjo. Na splošno bodo pogoji osredotočeni na izbrano število ključnih sektorjev, ki so pomembni za makroekonomsko stabilizacijo Ukrajine.

Kot je podrobneje opisano v delovnem dokumentu služb Komisije, priloženem temu predlogu, in med drugim utemeljeno z oceno političnih razmer, ki sta jo skupaj opravili Komisija in Evropska služba za zunanje delovanje (ESDZ), Komisija meni, da so politični in gospodarski pogoji za predlagani ukrep makrofinančne pomoči izpolnjeni.

·Splošno ozadje

Ukrajino je prizadela zelo globoka recesija v letih 2014 in 2015, ko se je realni BDP zmanjšal za 6,6 % oziroma 9,8 %. Gospodarska kriza je odražala dolgotrajne makroekonomske in strukturne pomanjkljivosti Ukrajine, hkrati pa je bila predvsem posledica izgube zaupanja in škode, ki so jo na področju proizvodne zmogljivosti povzročili konflikti, do katerih je prišlo zaradi destabilizacijskih ukrepov Rusije na vzhodu države. Kombinacija močnega odziva politike in obsežnega svežnja mednarodne pomoči je pripomogla k ponovni rasti gospodarstva leta 2016 (2,3 %). Okrevanje se je nadaljevalo tudi v letu 2017, ko je rast BDP dosegla ocenjenih 2,2 %, kljub negativnemu vplivu blokade tovornega prometa, ki je bila uvedena marca 2017 v zvezi z območji, ki niso pod vladnim nadzorom. Okrepitev gospodarske aktivnosti v letu 2017 je bila predvsem posledica naložb in potrošnje gospodinjstev zaradi izboljšanja zaupanja in rasti plač.

Kljub gospodarski krizi je Ukrajina v zadnjih treh letih precej napredovala pri konsolidaciji javnih financ. Skupni javnofinančni primanjkljaj, ki vključuje primanjkljaj naftne in plinske družbe Naftogaz, se je zmanjšal z 10 % BDP v letu 2014 na samo 2,4 % v letu 2016 (v primerjavi s 3,7-odstotnim ciljnim primanjkljajem za leto 2016 v okviru programa MDS). Izvrševanje proračuna je bilo v letu 2017 še naprej intenzivno zaradi strogega pobiranja davkov, naraščajočega izplačevanja dividend s strani podjetij v državni lasti in nekaterih enkratnih dejavnikov, kot je na primer zaplemba zamrznjenih sredstev nekdanjega predsednika Janukoviča (skupno 1 % BDP). Zato je konsolidirani primanjkljaj v državnem proračunu leta 2017 znašal približno 1,5 % BDP. Kvazifiskalni primanjkljaji, povezani z dokapitalizacijo podjetij in bank v državni lasti, so se močno zmanjšali, zlasti zaradi odprave primanjkljaja iz poslovanja družbe Naftogaz. Taka fiskalna konsolidacija je skupaj z relativno stabilnostjo menjalnega tečaja od leta 2016 pripomogla tudi k zmanjšanju javnofinančnega dolga na ocenjenih 76 % BDP konec leta 2017 (v primerjavi z 81 % konec leta 2016).

Proračun za leto 2018 napoveduje fiskalni primanjkljaj v višini 2,4 % BDP (v skladu z zgornjo mejo v višini 2,5 %, predvideno v programu MDS) ter temelji na predpostavki 3-odstotne realne rasti BDP in 9-odstotne inflacije cen življenjskih potrebščin. Trend zmanjševanja inflacije, ki je prevladoval od pomladi 2015 (60,9 % aprila 2015) do sredine leta 2016 (6,9 % junija 2016), se je postopno obrnil. Od takrat se je inflacija povečala (14,1 % januarja 2018) zaradi visokih stroškov proizvodnje in povpraševanja potrošnikov (zlasti zaradi zvišanja plač) ter tudi rasti cen živilskih surovin (zaradi pozebe na začetku leta 2017, ki je poškodovala poljščine) in cen goriva. Zaradi vse večjega inflacijskega pritiska je centralna banka od oktobra 2017 zvišala obrestno mero za skupno 4,5 odstotne točke, tako da je ta 2. marca 2018 znašala 17 %.

V zvezi z zunanjim sektorjem se je primanjkljaj na tekočem računu Ukrajine postopoma povečal (3,5 % BDP v letu 2017), kar sledi strmi prilagoditvi navzdol, ki je bila potrebna zaradi gospodarske krize (z 9 % BDP v letu 2013 na 0,3 % v letu 2015). To je bilo predvsem posledica ponovne oživitve uvoza na področju naložb (v skladu z izboljšanjem zaupanja podjetij) in trdne domače porabe. Nadaljnje povečanje primanjkljaja na tekočem računu je bilo doseženo z močnim povečanjem izvoza (17 % glede na prejšnje leto v letu 2017) zaradi rastočega svetovnega gospodarstva in ugodnih trgovinskih pogojev. Povečali so se tudi prilivi zasebnega kapitala, ki niso neposredne tuje naložbe, zlasti zaradi izdaje euroobveznic v višini 3 milijard USD s strani vlade septembra 2017. Pomoč ukrajinskih večstranskih in dvostranskih partnerjev, skupaj s prilagoditvijo tekočega računa in postopnim vračanjem zasebnih finančnih tokov, je Ukrajini kljub pomanjkljivostim v neposrednih tujih naložbah pomagala obnoviti mednarodne rezerve na 18,6 milijarde USD konec januarja 2018.

Kljub izboljšanju gospodarskih razmer od leta 2015 številne ranljivosti še vedno obstajajo zaradi velike odvisnosti države od izvoza surovin, obnovitve mednarodnih rezerv, ki je počasnejša od pričakovane, in visoke zunanje zadolženosti. Poleg tega sta nestabilno notranjepolitično okolje in stalna nevarnost stopnjevanja napetosti v vzhodnem delu države negativni tveganji, ki bi lahko vplivali na še vedno počasno okrevanje.

Kot izvoznica blaga (kmetijski proizvodi in kovine predstavljajo približno 70 % ukrajinskega izvoza blaga) je Ukrajina še vedno izpostavljena tveganju zlasti v zvezi s poslabšanjem trgovinskih pogojev in ukrepi, ki jih je uvedla Rusija za omejitev tranzita iz Ukrajine. Dejansko je bil svetovni padec cen primarnih proizvodov ključni dejavnik za plačilnobilančne krize, ki so Ukrajino prizadele v letu 2009 in obdobju 2014–2015.

Visoka zunanja zadolženost Ukrajine predstavlja še en vir ranljivosti. Kljub strmemu razdolževanju podjetniškega in bančnega sektorja po krizi leta 2014 je bruto zunanji dolg 1. oktobra 2017 znašal 117,3 milijarde USD (111 % BDP), vključno s kratkoročnimi zapadlostmi v višini 47,5 milijarde USD (45 % BDP). Čeprav se ta dolg nanaša predvsem na zasebni sektor in ne predstavlja neposredne odgovornosti države, je delno povezan z družbami v državni lasti (za katere včasih jamči država) ter tako predstavlja pogojno obveznost za organe oblasti. Znesek neposrednega zunanjega dolga v državni lasti, ki naslednje leto zapade, se je s krizo močno zmanjšal, saj so se organi zatekli k dolgoročnim posojilom mednarodnih finančnih institucij ter reprogramirali obligacijski dolg (tako v neposredni lasti kot tudi zajamčeni) v višini približno 15 milijard EUR s t. i. dolžniško pogodbo iz novembra 2015. Kljub temu ta ostaja razmeroma velik in obveznosti odplačevanja v obdobju 2018–2019 so precejšnje.

Rezerve ostajajo pod standardi ustreznosti MDS, zlasti v okviru visoke zunanje zadolženosti. Medtem ko je Ukrajini v zadnjih treh letih uspelo obnoviti bruto mednarodne rezerve, je bil proces počasnejši, kot je prvotno načrtoval MDS. Z 18,6 milijarde USD konec januarja 2018 ostajajo rezerve nižje kot v času pred krizo in nižje od ravni, ki je bila za konec leta 2017 predvidena ob uvedbi programa MDS (22,3 milijarde USD). Rezerve bi se ponovno lahko znašle pod pritiskom v obdobju 2018–2019, ko naj bi država odplačala državni in paradržavni zunanji dolg v višini več kot 12 milijard USD (obresti in glavnica). Do tega vrhunca odplačevanja dolga naj bi prišlo v času predsedniških in parlamentarnih volitev leta 2019. V zvezi s tem se zdi dodatna obnovitev mednarodnih rezerv Ukrajine nujna in dodatna makrofinančna pomoč EU bi lahko koristno podprla ta prizadevanja, tako neposredno (z izplačili) kot tudi posredno (kot katalizator za prilive zasebnega kapitala in vzbuditev zaupanja v domačo valuto).

V zvezi s tem je nadaljnja podpora MDS in mednarodnih držav partneric Ukrajine, vključno z EU, še vedno bistvenega pomena. Od začetka krize je bil program instrumenta za povečanje financiranja za Ukrajino v višini 17,5 milijarde USD, ki ga je MDS odobril marca 2015, dopolnjen z znatno podporo dvostranskih partnerjev Ukrajine, vključno z EU. Druge mednarodne finančne institucije, kot so Svetovna banka, EBRD in EIB, so prav tako znatno okrepile svoje dejavnosti za podporo gospodarskim spremembam države. Ker pa je ukrajinsko gospodarstvo še vedno ranljivo in izpostavljeno številnim tveganjem, MDS ocenjuje, da se bo država v letu 2018 in na začetku leta 2019 soočila z dodatnimi potrebami po zunanjem financiranju, in sicer v višini 4,5 milijarde USD (približno 3,8 milijarde EUR 2 ). Predlagana makrofinančna pomoč bi pokrila 26,5 % skupne dodatne vrzeli pri financiranju. Svetovna banka pripravlja tudi novo posojilo za razvojno politiko v višini 800 milijonov USD kot prispevek k vrzeli v financiranju. Če se upošteva morebitni prispevek Svetovne banke, bo makrofinančna pomoč EU financirala 32 % preostale vrzeli v višini 3,7 milijarde USD.

·Veljavni predpisi na področju, na katero se nanaša predlog

Makrofinančna pomoč se je Ukrajini zagotovila s štirimi ločenimi sklepi:

–Sklep Sveta z dne 12. julija 2002 o dodatni makrofinančni pomoči Ukrajini (2002/639/ES) 3 ,

–Sklep št. 646/2010/EU Evropskega parlamenta in Sveta z dne 7. julija 2010 o zagotavljanju makrofinančne pomoči Ukrajini 4 ,

–Sklep Sveta z dne 14. aprila 2014 o zagotavljanju makrofinančne pomoči Ukrajini (2014/215/EU) 5 ,

–Sklep (EU) 2015/601 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 15. aprila 2015 o zagotavljanju makrofinančne pomoči Ukrajini 6 .

·Skladnost z drugimi politikami in cilji Unije

Predlog za makrofinančno pomoč je skladen z zavezo EU, da podpre gospodarsko in politično tranzicijo Ukrajine. Skladen je z načeli upravljanja uporabe instrumenta makrofinančne pomoči, vključno z njeno izjemno naravo, političnimi predpogoji, komplementarnostjo, pogojenostjo in finančno disciplino.

Predlagana makrofinančna pomoč je v skladu s cilji evropske sosedske politike (ESP). Prispeva k podpori ciljev Evropske unije, tj. gospodarski stabilnosti in razvoju v Ukrajini, ter, širše, odpornosti v vzhodnoevropski soseščini. S podporo prizadevanjem ukrajinskih organov za vzpostavitev stabilnega makroekonomskega okvira in izvedbo ambicioznih strukturnih reform predlagani ukrep prispeva k povečanju dodane vrednosti vključenosti EU v Ukrajini na splošno ter k izboljšanju učinkovitosti drugih vrst finančne pomoči EU državi, vključno z dejavnostmi proračunske podpore in nepovratnimi sredstvi, ki so na voljo prek instrumentov za zunanje financiranje v okviru sedanjega večletnega finančnega okvira za obdobje 2014–2020. Predlagana makrofinančna pomoč je tudi sestavni del celotne mednarodne podpore za Ukrajino ter bo še naprej dopolnjevala pomoč, ki jo zagotavljajo drugi večstranski in dvostranski donatorji.

Ukrajina ima pomembne gospodarske vezi z EU. Pridružitveni sporazum med EU in Ukrajino je začel veljati 1. septembra 2017. Določbe o poglobljenem in celovitem prostotrgovinskem območju se začasno uporabljajo od 1. januarja 2016, ko sta EU in Ukrajina začeli vzajemno odpirati svoje trge za blago in storitve. EU je prva trgovinska partnerica Ukrajine, saj je trgovina z njo v letu 2016 znašala okoli 40,6 % (v smislu vrednosti) skupne ukrajinske trgovine. Dvostranska trgovina se je v letu 2017 nadalje povečevala. Ukrajinski izvoz v EU se je v primerjavi s prejšnjim letom povečal za 27,3 %, medtem ko se je uvoz iz EU povečal za 22,1 % (v smislu vrednosti).

2.PRAVNI ELEMENTI PREDLOGA

·Povzetek predlaganih ukrepov

Evropska unija da Ukrajini na voljo makrofinančno pomoč v skupni višini do 1 milijarde EUR, ki se zagotovi v obliki srednje- do dolgoročnih posojil, ki bodo prispevala h kritju preostalih potreb Ukrajine po zunanjem financiranju v obdobju 2018–2019. Pomoč naj bi bila izplačana v dveh posojilnih obrokih. Če bodo ukrepi politike, povezani s posameznim obrokom, pravočasno izvedeni, naj bi se prvi obrok izplačal v drugi polovici leta 2018, medtem ko bi se drugi obrok lahko sprostil v prvi polovici leta 2019. Pomoč bo upravljala Komisija. Uporabljajo se posebne določbe o preprečevanju goljufij in drugih nepravilnosti, ki so v skladu s finančno uredbo.

Komisija in ukrajinske oblasti bi se dogovorile o memorandumu o soglasju, v katerem bi se določili ukrepi za strukturno reformo, povezani s predlagano makrofinančno pomočjo, kot tudi urniki in zaporedje ukrepov. Kot je običajno pri makrofinančni pomoči, bi bila poleg tega izplačila med drugim odvisna od zadovoljivih rezultatov pregledov v okviru programa MDS ter nadaljnjega črpanja sredstev sklada s strani Ukrajine.

·Pravna podlaga

Pravna podlaga tega predloga je člen 212 Pogodbe o delovanju Evropske unije (PDEU).

·Načelo subsidiarnosti

Načelo subsidiarnosti je spoštovano, saj ciljev ponovne vzpostavitve kratkoročne makroekonomske stabilnosti v Ukrajini ne morejo zadostno uresničiti države članice same in jih lažje uresniči Evropska unija. Glavni razlogi so proračunske omejitve na nacionalni ravni in potreba po visoki stopnji usklajenosti donatorjev, da bi bila obseg in učinkovitost pomoči kar največja.

·Načelo sorazmernosti

Predlog je skladen z načelom sorazmernosti: omejen je na minimum, ki je potreben za uresničitev ciljev kratkoročne makroekonomske stabilnosti in ne presega tistega, kar je potrebno za ta namen.

Kot je ugotovila Komisija na podlagi ocen MDS v okviru aranžmaja SBA, znesek pomoči ustreza okrog 26,5 % ocenjene dodatne vrzeli pri financiranju za obdobje 2018–2019. To znatno zavezo upravičujejo politično pomembna vloga Ukrajine pri zagotavljanju stabilnosti v evropski soseščini, politično združevanje in gospodarsko povezovanje države z EU, kot je razvidno na podlagi sporazuma o pridružitvi med obema stranema, ki je začel veljati 1. septembra 2017, ter tudi težavne razmere, s katerimi se Ukrajina še vedno sooča, zlasti zaradi konflikta v vzhodnem delu države.

·Izbira instrumentov

Projektna finančna ali tehnična pomoč ne bi bila primerna za doseganje makroekonomskih ciljev. Ključna dodana vrednost makrofinančne pomoči v primerjavi z drugimi instrumenti EU bi bila hitro zmanjšanje ovir za zunanje financiranje in pomoč pri oblikovanju stabilnega makroekonomskega okvira, vključno s spodbujanjem vzdržne plačilne bilance in proračunskega položaja, ter ustreznega okvira za strukturne reforme. Makrofinančna pomoč lahko s pomočjo pri vzpostavitvi ustreznega okvira za makroekonomsko in strukturno politiko poveča učinkovitost ukrepov, financiranih v Ukrajini na podlagi ostalih, ožje usmerjenih finančnih instrumentov EU.

3.REZULTATI POSVETOVANJ Z ZAINTERESIRANIMI STRANMI IN OCEN UČINKA

·Posvetovanje z zainteresiranimi stranmi

Pri pripravi tega predloga za makrofinančno pomoč so bile službe Komisije v rednih stikih z ukrajinskimi organi, da bi spodbudili odgovornost Ukrajine za program. Poleg tega se je glede na to, da se bo makrofinančna pomoč dodelila kot sestavni del mednarodne podpore za gospodarsko stabilizacijo Ukrajine, Komisija posvetovala tudi z mednarodnimi partnerji Ukrajine, kot sta Mednarodni denarni sklad in Svetovna banka, ki državo podpirajo z obsežnimi programi financiranja.

·Zbiranje in uporaba strokovnih mnenj

Komisija je s pomočjo zunanjih strokovnjakov opravila operativno oceno kakovosti in zanesljivosti ukrajinskih javnofinančnih tokov in upravnih postopkov, avgusta 2014 pa je bilo pripravljeno končno poročilo. Nova operativna ocena naj bi se opravila v drugi četrtini leta 2018, da bi se upoštevale nedavne spremembe.

·Ocena učinka

Makrofinančna pomoč EU je instrument za izredno pomoč, namenjen odpravljanju resnih težav s plačilno bilanco v tretjih državah. Za ta predlog za makrofinančno pomoč zato ne velja zahteva, da je treba izvesti oceno učinka v skladu s smernicami Komisije za boljše pravno urejanje (SWD(2015) 111 final), saj je z vidika politike nujna hitra obravnava teh izrednih razmer, ki zahtevajo hiter odziv.

Predlogi Komisije za makrofinančno pomoč običajno temeljijo na spoznanjih iz naknadnih ocen preteklih ukrepov v sosedstvu EU. Makrofinančna pomoč ter z njo povezani program gospodarskih prilagoditev in reform bosta pomagala omiliti potrebe Ukrajine po kratkoročnem financiranju, hkrati pa bosta podpirala ukrepe politike za krepitev srednjeročnega fiskalnega in zunanjega položaja države ter postavila temelje za trajnostno rast.

4.PRORAČUNSKE POSLEDICE

Načrtovana pomoč bi se zagotovila v obliki posojil in bi se morala financirati z najetjem posojil, ki ga bo v imenu EU izvedla Komisija. Proračunski stroški pomoči bodo ustrezali rezervacijam v višini 9 % zneskov, izplačanih iz Jamstvenega sklada za zunanje dajanje posojil EU iz proračunske vrstice 01 03 06 („Oblikovanje rezervacij Jamstvenega sklada“). Ob predpostavki, da bo prvi obrok posojila izplačan leta 2018 v skupnem znesku 500 milijonov EUR, drugi obrok pa leta 2019 v znesku 500 milijonov EUR, in v skladu s pravili, ki urejajo mehanizem Jamstvenega sklada, se bodo rezervacije oblikovale v proračunih za leto 2020 (45 milijonov EUR) in leto 2021 (45 milijonov EUR).

Komisija na podlagi trenutnih napovedi glede uporabe proračunske vrstice 01 03 06 ocenjuje, da so proračunske posledice predlaganega ukrepa makrofinančne pomoči za Ukrajino obvladljive.

5.NEOBVEZNI ELEMENTI

·Klavzula ponovnega pregleda / revizijska klavzula / samoderogacijska klavzula

Predlog vključuje samoderogacijsko klavzulo. Predlagana makrofinančna pomoč bi bila zagotovljena za obdobje dveh let in pol, ki se začne prvi dan po začetku veljavnosti memoranduma o soglasju.

2018/0058 (COD)

Predlog

SKLEP EVROPSKEGA PARLAMENTA IN SVETA

o zagotavljanju nadaljnje makrofinančne pomoči Ukrajini

EVROPSKI PARLAMENT IN SVET EVROPSKE UNIJE STA –

ob upoštevanju Pogodbe o delovanju Evropske unije in zlasti člena 212(2) Pogodbe,

ob upoštevanju predloga Evropske komisije,

po posredovanju osnutka zakonodajnega akta nacionalnim parlamentom,

v skladu z rednim zakonodajnim postopkom,

ob upoštevanju naslednjega:

(1)    Odnosi med Evropsko unijo in Ukrajino se še naprej razvijajo v okviru evropske sosedske politike in vzhodnega partnerstva. Pridružitveni sporazum med Unijo in Ukrajino, ki vključuje poglobljeno in celovito prostotrgovinsko območje, je začel veljati 1. septembra 2017.

(2)    Od pomladi 2014 se Ukrajina zavzema za ambiciozen program reform, katerega cilj je stabilizirati gospodarstvo in izboljšati življenje njenih državljanov. Ukrajina in Unija sta skupaj opredelili načrt reform (pridružitveni načrt, ki je bil nazadnje posodobljen marca 2015). Boj proti korupciji ter ustavne, volilne in sodne reforme so med najpomembnejšimi prednostnimi nalogami programa.

(3)    Poleg politične podpore je Unija marca 2014 obljubila finančni sveženj v vrednosti več kot 11 milijard EUR za podporo gospodarske stabilizacije in izvajanja reform v Ukrajini, vključno z makrofinančno pomočjo v višini 1,6 milijarde EUR na podlagi Sklepa Sveta 2002/639/ES 7 , Sklepa št. 646/2010/EU Evropskega parlamenta in Sveta 8 ter Sklepa Sveta 2014/215/EU 9 . Glede na precejšnje potrebe Ukrajine po zunanjem financiranju je bila državi aprila 2015 dana na voljo dodatna makrofinančna pomoč v višini 1,8 milijarde EUR na podlagi Sklepa (EU) 2015/601 Evropskega parlamenta in Sveta 10 .

(4)    Od maja 2014 je Ukrajina prejela makrofinančno pomoč Unije v višini 2,81 milijarde EUR, vključno z 1,2 milijarde EUR od 1,8 milijarde EUR, ki je na voljo na podlagi Sklepa (EU) 2015/601 Evropskega parlamenta in Sveta. Tretji in zadnji obrok makrofinančne pomoči v višini 600 milijonov EUR na podlagi Sklepa (EU) 2015/601 je bil 18. januarja 2018 preklican, ker Ukrajina ni v celoti upoštevala programa strukturnih reform, povezanega s tem obrokom.

(5)    Mednarodni denarni sklad (MDS) je 11. marca 2015 odobril štiriletni program instrumenta za povečanje financiranja za Ukrajino v višini približno 17,5 milijarde USD za podporo programu gospodarskih prilagoditev in reform države, od tega je bil v obdobju 2015–2017 izplačan znesek v višini 8,5 milijarde USD. Finančna pomoč MDS je bila dopolnjena z znatno podporo številnih dvostranskih držav partneric (vključno z Unijo in njenimi državami članicami, ZDA, Japonsko in Kanado). Druge mednarodne finančne institucije, kot so Svetovna banka, Evropska banka za obnovo in razvoj (EBRD) in Evropska investicijska banka (EIB), so prav tako znatno okrepile svoje dejavnosti za podporo gospodarskim spremembam v Ukrajini.

(6)    Po tehnični misiji novembra 2017 je MDS popravil svojo oceno potreb Ukrajine po zunanjem financiranju ter opredelil dodatno vrzel v višini 4,5 milijarde USD za leti 2018 in 2019. Te finančne potrebe so višje od sredstev, ki jih je do zdaj zagotovila mednarodna skupnost, kar vključuje makrofinančno pomoč Unije na podlagi Sklepa Sveta 2002/639/ES, Sklepa št. 646/2010/EU Evropskega parlamenta in Sveta, Sklepa Sveta 2014/215/EU ter Sklepa (EU) 2015/601 Evropskega parlamenta in Sveta.

(7)    Novembra 2017 so zaradi zapletenih gospodarskih in finančnih razmer, s katerimi se Ukrajina še naprej sooča, organi te države Unijo zaprosili za dodatno makrofinančno pomoč.

(8)    Na zasedanju Pridružitvenega sveta EU-Ukrajina, ki je potekalo 8. decembra 2017, je Unija ponovno potrdila svojo podporo znatnim prizadevanjem Ukrajine za reforme, vključno s finančno pomočjo, vezano na konkreten napredek pri izvajanju reform.

(9)    Ker je Ukrajina država, ki jo zajema evropska sosedska politika, bi se morala šteti za upravičenko do makrofinančne pomoči Unije.

(10)    Makrofinančna pomoč Unije bi morala biti izreden finančni instrument nevezane in nenamenske plačilnobilančne podpore, namenjene obravnavi takojšnjih potreb upravičenke po zunanjem financiranju, in bi morala podpreti izvajanje strateškega programa, ki vsebuje takojšnje odločne prilagoditvene ukrepe in ukrepe za strukturne reforme, oblikovane za kratkoročno izboljšanje plačilnobilančnega položaja upravičenke.

(11)    Ker v plačilni bilanci Ukrajine še vedno obstaja vrzel v zunanjem financiranju, ki presega sredstva, ki jih zagotavljajo MDS in druge multilateralne institucije, je makrofinančna pomoč Unije Ukrajini v trenutnih izrednih okoliščinah ustrezen odziv na prošnjo Ukrajine za podporo gospodarski stabilizaciji v povezavi s programom MDS. Makrofinančna pomoč Unije bi z dopolnitvijo sredstev iz finančnega aranžmaja MDS podprla gospodarsko stabilizacijo in program strukturnih reform Ukrajine.

(12)    Makrofinančna pomoč Unije bi morala biti namenjena podpori ponovne vzpostavitve vzdržnega stanja v zunanjem financiranju Ukrajine, s čimer bi se podprl njen gospodarski in družbeni razvoj.

(13)    Določitev zneska makrofinančne pomoči Unije temelji na celoviti kvantitativni oceni preostalih potreb Ukrajine po zunanjem financiranju in upošteva zmožnost države, da se financira z lastnimi sredstvi, predvsem mednarodnimi rezervami, ki so ji na voljo. Makrofinančna pomoč Unije bi morala dopolnjevati programe in finančna sredstva, ki jih zagotavljata MDS in Svetovna banka. Pri določanju zneska pomoči se upoštevajo tudi pričakovani finančni prispevki dvostranskih in večstranskih donatorjev, potreba po zagotavljanju pravične porazdelitve bremena med Unijo in drugimi donatorji, drugi instrumenti Unije za zunanje financiranje, ki se že uporabljajo v Ukrajini, in dodana vrednost splošnega ukrepanja Unije.

(14)    Komisija bi morala zagotoviti, da je makrofinančna pomoč Unije pravno in vsebinsko skladna s ključnimi načeli, cilji in ukrepi, sprejetimi na različnih področjih zunanjih ukrepov, in drugimi ustreznimi politikami Unije.

(15)    Makrofinančna pomoč Unije bi morala podpirati zunanjo politiko Unije do Ukrajine. Službe Komisije in Evropska služba za zunanje delovanje bi morale v celotnem obdobju zagotavljanja makrofinančne pomoči tesno sodelovati, da bi usklajevale in zagotavljale doslednost zunanje politike Unije.

(16)    Makrofinančna pomoč Unije bi morala podpirati zavezanost Ukrajine vrednotam, ki jih deli z Unijo, vključno z demokracijo, pravno državo, dobrim upravljanjem, spoštovanjem človekovih pravic, trajnostnim razvojem in zmanjševanjem revščine, kakor tudi njeno zavezanost načelom odprte in pravične trgovine, ki temelji na pravilih.

(17)    Pogoj za dodelitev makrofinančne pomoči Unije bi moral biti, da Ukrajina spoštuje učinkovite demokratične mehanizme, vključno z večstrankarskim parlamentarnim sistemom in pravno državo, ter zagotavlja spoštovanje človekovih pravic. Poleg tega bi morali posebni cilji makrofinančne pomoči Unije povečati učinkovitost, preglednost in odgovornost sistemov za upravljanje javnih financ v Ukrajini ter spodbujati strukturne reforme, katerih cilj je podpiranje trajnostne in vključujoče rasti, ustvarjanje novih delovnih mest in fiskalna konsolidacija. Komisija in Evropska služba za zunanje delovanje bi morali redno spremljati izpolnjevanje predpogojev in doseganje navedenih ciljev.

(18)    Da bi zagotovili učinkovito zaščito finančnih interesov Unije, povezanih z makrofinančno pomočjo Unije, bi morala Ukrajina sprejeti ustrezne ukrepe za preprečevanje goljufij, korupcije in drugih nepravilnosti, povezanih s pomočjo, ter boj proti njim. Poleg tega bi bilo treba sprejeti določbe, na podlagi katerih bi Komisija izvajala nadzor, Računsko sodišče pa revizije.

(19)    Sprostitev makrofinančne pomoči Unije ne posega v pristojnosti Evropskega parlamenta in Sveta kot proračunskega organa.

(20)    Zneski rezervacij, potrebnih za makrofinančno pomoč, bi morali biti skladni z odobrenimi proračunskimi sredstvi iz večletnega finančnega okvira.

(21)    Makrofinančno pomoč Unije bi morala upravljati Komisija. Da bi se Evropskemu parlamentu in Svetu zagotovila možnost spremljanja izvajanja tega sklepa, bi ju morala Komisija redno obveščati o dogajanjih v zvezi s pomočjo in jima posredovati ustrezne dokumente.

(22)    Za zagotovitev enotnih pogojev izvajanja tega sklepa bi bilo treba na Komisijo prenesti izvedbena pooblastila. Ta pooblastila bi bilo treba izvajati v skladu z Uredbo (EU) št. 182/2011 Evropskega parlamenta in Sveta 11 .

(23)    Za makrofinančno pomoč Unije bi morali veljati pogoji gospodarske politike, ki se določijo v memorandumu o soglasju. Za zagotovitev enotnih pogojev izvajanja in zaradi učinkovitosti bi bilo treba na Komisijo prenesti pooblastila za pogajanja o takih pogojih z ukrajinskimi organi pod nadzorom odbora predstavnikov držav članic v skladu z Uredbo (EU) št. 182/2011. V skladu z navedeno uredbo bi se moral praviloma uporabljati svetovalni postopek, razen v primerih, ki so določeni v navedeni uredbi. Ob upoštevanju potencialno pomembnega učinka pomoči, višje od 90 milijonov EUR, je primerno, da se za ukrepe, ki ta prag presegajo, uporablja postopek pregleda. Ob upoštevanju zneska makrofinančne pomoči Unije Ukrajini bi se moral za sprejetje memoranduma o soglasju in za kakršno koli zmanjšanje, prekinitev ali ukinitev pomoči uporabljati postopek pregleda –

SPREJELA NASLEDNJI SKLEP:

Člen 1

1.Unija da Ukrajini na voljo makrofinančno pomoč v višini največ 1 milijarde EUR (v nadaljnjem besedilu: makrofinančna pomoč Unije) za podporo njeni gospodarski stabilizaciji in obsežnemu programu reform. Pomoč bo pomagala pokriti plačilnobilančne potrebe Ukrajine, kot so opredeljene v programu MDS.

2.Celotni znesek makrofinančne pomoči Unije se Ukrajini zagotovi v obliki posojil. Na Komisijo se prenese pooblastilo, da v imenu Unije najame potrebna posojila na kapitalskih trgih ali pri finančnih institucijah in nato ta posojila dodeli Ukrajini. Zapadlost posojil v povprečju ne sme presegati 15 let.

3.Sprostitev makrofinančne pomoči Unije upravlja Komisija v skladu s sporazumi ali dogovori, sklenjenimi med Mednarodnim denarnim skladom (MDS) in Ukrajino, ter ključnimi načeli in cilji gospodarskih reform, določenih v pridružitvenem sporazumu med EU in Ukrajino, vključno s poglobljenim in celovitim prostotrgovinskim območjem, ki je bilo dogovorjeno v okviru evropske sosedske politike (ESP).

Komisija redno obvešča Evropski parlament in Svet o dogajanjih v zvezi z makrofinančno pomočjo Unije, tudi o izplačilih, in jima pravočasno predloži ustrezne dokumente.

4.Makrofinančna pomoč Unije se da na voljo za obdobje dveh let in pol z začetkom na prvi dan po začetku veljavnosti memoranduma o soglasju iz člena 3(1).

5.Če se finančne potrebe Ukrajine v obdobju izplačevanja makrofinančne pomoči Unije znatno zmanjšajo v primerjavi z začetnimi napovedmi, Komisija v skladu s postopkom pregleda iz člena 7(2) zmanjša znesek pomoči oziroma pomoč prekine ali ukine.

Člen 2

1.Pogoj za dodelitev makrofinančne pomoči Unije je, da Ukrajina spoštuje učinkovite demokratične mehanizme, vključno z večstrankarskim parlamentarnim sistemom, in pravno državo ter zagotavlja spoštovanje človekovih pravic.

2.Komisija in Evropska služba za zunanje delovanje spremljata izpolnjevanje tega pogoja v celotnem obdobju izvajanja makrofinančne pomoči Unije.

3.Odstavka 1 in 2 tega člena se uporabljata v skladu s Sklepom Sveta 2010/427/EU 12 .

Člen 3

1.Komisija se v skladu s postopkom pregleda iz člena 7(2) z ukrajinskimi organi dogovori o jasno opredeljenih pogojih gospodarske politike in finančnih pogojih, osredotočenih na strukturne reforme in zdrave javne finance, ki naj veljajo za makrofinančno pomoč Unije in se določijo v memorandumu o soglasju, ki vključuje časovni okvir za izpolnjevanje teh pogojev. Pogoji gospodarske politike in finančni pogoji, določeni v memorandumu o soglasju, so skladni s sporazumi ali dogovori iz člena 1(3), vključno s programi makroekonomskega prilagajanja in strukturnih reform, ki jih izvaja Ukrajina ob podpori MDS.

2.Namen pogojev iz odstavka 1 je zlasti povečanje učinkovitosti, preglednosti in odgovornosti sistemov za upravljanje javnih financ v Ukrajini, tudi v zvezi z uporabo makrofinančne pomoči Unije. Pri oblikovanju strateških ukrepov se ustrezno upošteva tudi napredek v zvezi z vzajemnim odpiranjem trgov, razvojem pravične trgovine, ki temelji na pravilih, ter drugimi prednostnimi nalogami v okviru zunanje politike Unije. Komisija redno spremlja napredek pri doseganju teh ciljev.

3.Podrobni finančni pogoji makrofinančne pomoči Unije se določijo v sporazumu o posojilu, ki ga sklenejo Komisija in ukrajinski organi.

4.Komisija redno preverja, ali so pogoji iz člena 4(3) še vedno izpolnjeni, med drugim tudi, ali so gospodarske politike Ukrajine v skladu s cilji makrofinančne pomoči Unije. Pri tem tesno sodeluje z MDS in Svetovno banko ter po potrebi z Evropskim parlamentom in Svetom.

Člen 4

1.Ob upoštevanju pogojev iz odstavka 3 da Komisija makrofinančno pomoč Unije na voljo v dveh posojilnih obrokih. Višina posameznega obroka se določi v memorandumu o soglasju iz člena 3.

2.Za zneske makrofinančne pomoči Unije se po potrebi oblikujejo rezervacije v skladu z Uredbo Sveta (ES, Euratom) št. 480/2009 13 .

3.Komisija sklene, da bo izplačala obroke, če so izpolnjeni vsi naslednji pogoji:

(a)predpogoj iz člena 2;

(b)trajno zadovoljivi rezultati pri izvajanju strateškega programa, ki vsebuje odločne ukrepe prilagajanja in strukturnih reform, podprte z nepreventivnim kreditnim aranžmajem z MDS, ter

(c)zadovoljivo izvajanje gospodarske politike in finančnih pogojev, dogovorjenih v memorandumu o soglasju.

Drugi obrok se načeloma ne izplača prej kot v treh mesecih po izplačilu prvega obroka.

4.Če Komisija ugotovi, da pogoji iz odstavka 3 niso izpolnjeni, začasno prekine ali ukine izplačilo makrofinančne pomoči Unije. V teh primerih Evropski parlament in Svet obvesti o razlogih za začasno prekinitev ali ukinitev.

5.Makrofinančna pomoč Unije se izplača Narodni banki Ukrajine. Ob upoštevanju določb, ki se dogovorijo v memorandumu o soglasju, vključno s potrditvijo preostalih potreb po proračunskem financiranju, se lahko sredstva Unije prenesejo ukrajinskemu ministrstvu za finance kot končnemu upravičencu.

Člen 5

1.Najemanje in dajanje posojil, povezanih z makrofinančno pomočjo Unije, se izvedeta v eurih z istim datumom valute, pri čemer Unija ni vključena v spremembe rokov zapadlosti ali izpostavljena tečajnemu in obrestnemu tveganju ali drugemu poslovnemu tveganju.

2.Če okoliščine to dopuščajo in če Ukrajina za to zaprosi, lahko Komisija sprejme potrebne ukrepe za vključitev klavzule o predčasnem odplačilu v posojilne pogoje, pri čemer mora biti ustrezna klavzula vključena tudi v pogoje posojil, ki jih najame Komisija.

3.Če okoliščine dopuščajo izboljšanje obrestne mere posojila in če Ukrajina za to zaprosi, se lahko Komisija odloči za refinanciranje vseh ali dela prvotno najetih posojil ali prestrukturiranje ustreznih finančnih pogojev. Refinanciranje ali prestrukturiranje se izvede v skladu z odstavkoma 1 in 4 ter ne povzroči podaljšanja roka zapadlosti zadevnega posojila ali povečanja zneska neodplačanega kapitala na dan refinanciranja ali prestrukturiranja.

4.Vse stroške, ki jih ima Unija v zvezi z najemanjem in dajanjem posojil v skladu s tem sklepom, krije Ukrajina.

5.Komisija obvešča Evropski parlament in Svet o dogajanjih v zvezi s posli iz odstavkov 2 in 3.

Člen 6

1.Makrofinančna pomoč Unije se izvaja v skladu z Uredbo (EU, Euratom) št. 966/2012 Evropskega parlamenta in Sveta 14 in Delegirano uredbo Komisije (EU) št. 1268/2012 15 .

2.Makrofinančna pomoč Unije se izvaja v okviru neposrednega upravljanja.

3.Sporazum o posojilu iz člena 3(3) vsebuje določbe o:

(a)zagotovitvi, da Ukrajina redno preverja, ali se finančna sredstva iz proračuna Unije uporabljajo pravilno, sprejme ustrezne ukrepe za preprečevanje nepravilnosti in goljufij ter po potrebi uporabi pravna sredstva za izterjavo nepravilno porabljenih sredstev, dodeljenih v skladu s tem sklepom;

(b)zagotovitvi zaščite finančnih interesov Unije, zlasti določitvi posebnih ukrepov za preprečevanje goljufij, korupcije in drugih nepravilnosti v zvezi z makrofinančno pomočjo Unije ter za boj proti tem pojavom, v skladu z Uredbo Sveta (ES, Euratom) št. 2988/95 16 , Uredbo Sveta (Euratom, ES) št. 2185/96 17 ter Uredbo (EU, Euratom) št. 883/2013 Evropskega parlamenta in Sveta 18 ;

(c)izrecni pooblastitvi Komisije, vključno z Evropskim uradom za boj proti goljufijam, ali njenih predstavnikov, da izvajajo preglede, vključno s pregledi in inšpekcijami na kraju samem;

(d)izrecni pooblastitvi Komisije in Računskega sodišča, da izvajata revizije v obdobju, ko je makrofinančna pomoč Unije na voljo, in po njem, vključno z revizijami dokumentov in revizijami na kraju samem, kot so operativne ocene;

(e)zagotovitvi, da je Unija upravičena do predčasnega poplačila posojila, če se ugotovi, da je Ukrajina v zvezi z upravljanjem makrofinančne pomoči Unije vpletena v kakršno koli goljufijo, korupcijo ali katero koli drugo nezakonito dejavnost, ki škodi finančnim interesom Unije.

4.Pred izvedbo makrofinančne pomoči Unije Komisija z operativnimi ocenami presodi ustreznost finančnih ureditev, upravnih postopkov ter mehanizmov notranje in zunanje kontrole Ukrajine, ki so pomembni za pomoč.

Člen 7

1.Komisiji pomaga odbor. Navedeni odbor je odbor v smislu Uredbe (EU) št. 182/2011.

2.Pri sklicevanju na ta odstavek se uporablja člen 5 Uredbe (EU) št. 182/2011.

Člen 8

1.Komisija Evropskemu parlamentu in Svetu vsako leto do 30. junija predloži poročilo o izvajanju tega sklepa v predhodnem letu, vključno z oceno tega izvajanja. V poročilu se:

(a)preuči napredek, dosežen pri izvajanju makrofinančne pomoči Unije;

(b)ocenijo gospodarske razmere in obeti za Ukrajino ter napredek, dosežen pri izvajanju strateških ukrepov iz člena 3(1);

(c)navede povezava med pogoji gospodarske politike, določenimi v memorandumu o soglasju, tekočimi gospodarskimi in fiskalnimi rezultati Ukrajine ter odločitvami Komisije o izplačilu obrokov makrofinančne pomoči Unije.

2.Komisija najpozneje dve leti po koncu obdobja razpoložljivosti iz člena 1(4) Evropskemu parlamentu in Svetu predloži poročilo o naknadni oceni, v katerem ovrednoti rezultate in učinkovitost zaključenih ukrepov makrofinančne pomoči Unije ter navede, v kolikšni meri so prispevali k ciljem pomoči.

Člen 9

Ta sklep začne veljati tretji dan po objavi v Uradnem listu Evropske unije.

V Bruslju,

OCENA FINANČNIH POSLEDIC ZAKONODAJNEGA PREDLOGA

1.    OKVIR PREDLOGA/POBUDE

1.1.    Naslov predloga/pobude

Makrofinančna pomoč Ukrajini

1.2.    Zadevna področja v strukturi ABM/ABB 19  

Področje:    Naslov 01 – Gospodarske in finančne zadeve

Dejavnost:    03 – Mednarodne ekonomske in finančne zadeve

1.3.    Vrsta predloga/pobude

X Predlog/pobuda se nanaša na nov ukrep. 

1.4.    Cilji

1.4.1.    Večletni strateški cilji Komisije, ki naj bi bili doseženi s predlogom/pobudo

„Nova spodbuda za delovna mesta, rast in naložbe: spodbujanje blaginje zunaj meja EU“

Dejavnosti, povezane z GD ECFIN, se nanašajo na:

(a)podpiranje makrofinančne stabilnosti in spodbujanje reform zunaj EU, ki pospešujejo rast, tudi prek rednih gospodarskih dialogov s ključnimi partnerji in z zagotavljanjem makrofinančne pomoči, ter

(b)podpiranje procesa širitve, izvajanje evropske sosedske politike in prednostnih nalog EU v tretjih državah z izvajanjem gospodarskih analiz in zagotavljanjem ocen politike in svetovanj.

1.4.2.    Specifični cilji in zadevne dejavnosti v strukturi ABM/ABB

Specifični cilj: „Spodbujanje blaginje zunaj meja EU“

Zadevne dejavnosti v strukturi ABM/ABB: Mednarodne ekonomske in finančne zadeve.

1.4.3.    Pričakovani rezultati in posledice

Predlagano pomoč sestavlja posojilo EU v višini do 1 milijarde EUR Ukrajini z namenom prispevati k bolj vzdržnemu plačilnobilančnemu položaju. Pomoč, ki se izplača v dveh obrokih, bi morala državi pomagati premagati njen težavni gospodarski in plačilnobilančni položaj. Poleg tega bo spodbudila strukturne reforme za povečanje vzdržne gospodarske rasti in izboljšanje upravljanja javnih financ.

1.4.4.    Kazalniki rezultatov in posledic

Organi bodo morali redno poročati službam Komisije o nizu kazalnikov ter predložiti izčrpno poročilo o skladnosti z dogovorjenimi pogoji politike pred izplačilom obrokov pomoči.

Službe Komisije bodo še naprej spremljale upravljanje javnih financ, in sicer na podlagi operativne ocene finančnih tokov in upravnih postopkov, ki bi se izvajali v Ukrajini v drugem četrtletju leta 2018. Delegacija EU v Ukrajini bo tudi zagotovila redno poročanje o zadevah, ki so povezane s spremljanjem pomoči. Službe Komisije bodo ohranile tesne stike z MDS in Svetovno banko, da bodo lahko uporabile izkušnje, pridobljene pri njunih tekočih dejavnostih v Ukrajini.

V predlogu sklepa je predvideno letno poročilo Svetu in Evropskemu parlamentu, ki vsebuje oceno izvajanja zadevnega ukrepa. V dveh letih po izteku obdobja izvajanja pomoči bo izvedena neodvisna naknadna ocena pomoči.

1.5.    Utemeljitev predloga/pobude

1.5.1.    Potrebe, ki jih je treba zadovoljiti kratkoročno ali dolgoročno

Izplačila pomoči bodo odvisna od izpolnjevanja političnega predpogoja in zadovoljivih rezultatov pri izvajanju finančnega aranžmaja med Ukrajino in MDS. Poleg tega se bo Komisija z ukrajinskimi organi dogovorila o posebnih pogojih politike, navedenih v memorandumu o soglasju.

1.5.2.    Dodana vrednost ukrepanja EU

V okviru pomoči državi pri vzpostavljanju zunanje ekonomske odpornosti bo predlagana makrofinančna pomoč prispevala k podpiranju makroekonomske stabilnosti in gospodarskih reform v državi. Ta pomoč dopolnjuje sredstva, zagotovljena s strani drugih instrumentov EU, mednarodnih finančnih institucij in drugih donatorjev, ter bo tako prispevala k splošni učinkovitosti svežnja finančne pomoči, o katerem se je dogovorila mednarodna skupnost donatorjev za odpravo posledic krize.

Predlagani program bo tudi prispeval h krepitvi zavezanosti vlade reformam. Ta cilj bo med drugim dosežen z ustreznimi pogoji za izplačilo pomoči. Širše gledano je ta program jasno sporočilo drugim državam v regiji, da je EU pripravljena podpreti države z gospodarskimi težavami, ki začenjajo reforme.

1.5.3.    Spoznanja iz podobnih izkušenj v preteklosti

Od leta 2004 naprej je bilo izvedenih petnajst naknadnih ocen makrofinančne pomoči. Sklep teh ocen je, da ukrepi makrofinančne pomoči prispevajo, čeprav včasih skromno in posredno, k izboljšanju plačilnobilančnega položaja, makroekonomski stabilnosti in uresničevanju strukturnih reform v državi prejemnici. Ukrepi makrofinančne pomoči so v večini primerov pozitivno vplivali na plačilno bilanco države upravičenke in prispevali k zmanjšanju njenih proračunskih omejitev. Povzročili so tudi nekoliko višjo gospodarsko rast.

Leta 2017 je neodvisna ocena proučila dodano vrednost, učinek, zasnovo in izvedbo prejšnjih dveh ukrepov makrofinančne pomoči v Ukrajini (makrofinančna pomoč I in makrofinančna pomoč II v skupni vrednosti 1,61 milijarde EUR, izplačani v obdobju 2014–2015) ter ugotovila, da sta bila ustrezna, uspešna in učinkovito izvedena. Glavne ugotovitve ocene so, da je makrofinančna pomoč, delno zaradi hitrosti njene uvedbe, pozitivno vplivala na gospodarstvo Ukrajine in pripomogla k stabilizaciji finančnih razmer ter preprečila ukrepe, ki bi imeli resne negativne socialne posledice (na primer nadaljnje zmanjšanje javne porabe). Pripomogla je tudi k prizadevanjem za reforme v državi.

1.5.4.    Skladnost in možnosti sinergij z drugimi ustreznimi instrumenti

EU sodi med največje donatorje Ukrajini in podpira njene gospodarske, strukturne in institucionalne reforme ter civilno družbo. Cilj je ohraniti trenutno raven pomoči v višini do 200 milijonov EUR na leto v obliki nepovratnih sredstev tudi za obdobje 2018–2020, pod pogojem, da se ohrani napredek pri izvajanju reform. Poleg podpiranja gospodarskih in vladnih reform bi bila pomoč EU namenjena zagotavljanju boljšega dostopa do izobraževanja, zaposlitve in zdravstvenega varstva za ukrajinske državljane, zlasti za najbolj ranljive, vključno s tistimi, ki jih je prizadel konflikt na vzhodu.

Ključna dodana vrednost makrofinančne pomoči v primerjavi z drugimi instrumenti EU bi bila, da se pomaga ustvariti stabilen makroekonomski okvir, med drugim tudi s spodbujanjem vzdržnih plačilnobilančnih in proračunskih razmer, in ustrezen okvir za spodbujanje strukturnih reform. Makrofinančna pomoč ne zagotavlja redne finančne podpore. Izvajanje makrofinančne pomoči se prekine, takoj ko je zunanji finančni položaj države spet vzdržen.

Makrofinančna pomoč bi tudi dopolnjevala ukrepe mednarodnih finančnih institucij, zlasti programov za prilagoditev in reforme, ki jih podpirata MDS in Svetovna banka.

1.6.    Trajanje in finančne posledice ukrepa

X Časovno omejen(-a) predlog/pobuda: 

X    trajanje predloga/pobude: dve leti in pol od začetka veljavnosti memoranduma o soglasju, kot je določeno v členu 1(4) Sklepa,

X    finančne posledice med letoma 2018 in 2021.

1.7.    Načrtovani načini upravljanja 20  

X Neposredno centralizirano upravljanje – Komisija

2.    UKREPI UPRAVLJANJA

2.1.    Pravila o spremljanju in poročanju

Ta pomoč je makroekonomske narave in po svoji zasnovi skladna z gospodarskim programom, ki se izvaja s podporo MDS. Službe Komisije bodo ukrep spremljale na podlagi napredka pri izvajanju aranžmaja MDS in posebnih ukrepov reform, o katerih se je treba z ukrajinskimi organi dogovoriti v memorandumu o soglasju (glej tudi točko 1.4.4).

2.2.    Upravljavski in kontrolni sistem

2.2.1.    Ugotovljena tveganja

S predlaganim ukrepom makrofinančne pomoči so povezana fiduciarna tveganja, tveganja pri izvajanju politik in splošna politična tveganja.

Obstaja tveganje, da se makrofinančna pomoč uporabi na goljufiv način. Ker Ukrajina makrofinančne pomoči ni določila kot posebne stroške (na primer v nasprotju s financiranjem projektov), je tveganje povezano z dejavniki, kot so splošna kakovost sistemov upravljanja v Narodni banki Ukrajine in na ministrstvu za finance, upravni postopki, kontrolne in nadzorne funkcije, varnost sistemov IT ter ustreznost zmogljivosti za notranjo in zunanjo revizijo.

Drugo tveganje izhaja iz možnosti, da Ukrajina ne bo mogla odplačati finančnih obveznosti do EU, ki izhajajo iz predlagane makroekonomske pomoči (tveganje neplačila ali kreditno tveganje), ki bi ga lahko na primer povzročilo znatno dodatno poslabšanje plačilne bilance in fiskalnega položaja države.

Še eno ključno tveganje za delovanje izhaja iz regionalnih geopolitičnih razmer, zlasti dolgotrajnega konflikta v vzhodnem delu države, ki močno odvrača prilive zasebnega kapitala. Poslabšanje regionalnih geopolitičnih razmer bi lahko negativno vplivalo na makroekonomsko stabilnost Ukrajine, kar bi vplivalo na uspešnost progama MDS ter izplačila in/ali povračilo predlagane makrofinančne pomoči. Še vedno težavni odnosi Ukrajine z Rusijo, ki je eden njenih glavnih izvoznih trgov, prav tako otežujejo okrevanje gospodarstva v tej državi.

Na domačem prizorišču glavna tveganja izhajajo iz zapletenega političnega okolja in obstoja močnih interesov proti reformam. To bi lahko povzročilo nezadostno izvajanje reform, zlasti pred nacionalnimi volitvami leta 2019, in zato oviralo izvajanje predlagane makrofinančne pomoči, tudi z vplivom na napredek pri programu MDS.

2.2.2.    Načrtovani načini kontrole

Zagotavljanje makrofinančne pomoči bodo spremljali postopki pregledovanja, kontrole in revizije, ki spadajo v pristojnost Komisije, med drugim tudi Evropskega urada za boj proti goljufijam (OLAF), in Evropskega računskega sodišča.

2.2.3.    Stroški in koristi kontrol ter verjetna stopnja neskladnosti

Osnovni stroški za Komisijo v zvezi z metodami preverjanja in nadzora ter stroški predhodne operativne ocene finančnih in upravnih tokov, izvedeni pred ukrepom, so opisani v preglednici 3.2.1. Poleg tega je treba upoštevati stroške Evropskega računskega sodišča in morebitnega posredovanja urada OLAF. Operativna ocena ne prispeva le k oceni tveganja zlorabe sredstev, ampak kot dodatno korist zagotavlja tudi uporabne informacije o potrebnih reformah na področju upravljanja javnih financ. V zvezi s pričakovano stopnjo neskladnosti je tveganje neskladnosti (v obliki neodplačila dolga ali zlorabe sredstev) na podlagi izkušenj z instrumentom makrofinančne pomoči od njegove uvedbe ocenjeno kot nizko.

2.3.    Ukrepi za preprečevanje goljufij in nepravilnosti

Za zmanjšanje tveganja goljufij je bilo in bo sprejetih več ukrepov.

Sporazum o posojilu bo vključeval sklop določb o inšpekcijskih pregledih, preprečevanju goljufij, revizijah in izterjavi sredstev v primeru goljufije ali korupcije. Načrtuje se tudi, da bo za dodelitev pomoči treba izpolniti več posebnih pogojev politike, tudi na področju upravljanja javnih financ, da bi se okrepile učinkovitost, preglednost in odgovornost. Poleg tega bo pomoč izplačana na namenski račun Narodne banke Ukrajine.

Službe Komisije bodo v skladu z zahtevami finančne uredbe izvedle tudi operativno oceno finančnih in upravnih tokov Ukrajine, da bi preverile, ali vzpostavljeni postopki za upravljanje pomoči programa, vključno z makrofinančno pomočjo, zagotavljajo ustrezna jamstva. Ocena bo zajemala področja, kot so priprava in izvrševanje proračuna, notranji nadzor javnih financ, notranje in zunanje revizije, javna naročila, denarna politika in upravljanja javnega dolga ter neodvisnost centralne banke. Predhodne ugotovitve svetovalnega podjetja, ki bo opravilo to operativno oceno, naj bi bile na voljo v drugem četrtletju leta 2018. Dogajanje na tem področju bo še naprej natančno spremljala delegacija EU v Kijevu. Komisija uporablja tudi pomoč v obliki proračunske podpore, da bi ukrajinskim organom pomagala pri izboljšanju sistemov za upravljanje javnih financ, ta prizadevanja pa močno podpirajo drugi donatorji.

Izvajanje pomoči bodo spremljali postopki pregledovanja, kontrole in revizije, ki spadajo v pristojnost Komisije, med drugim tudi Evropskega urada za boj proti goljufijam (OLAF), in Evropskega računskega sodišča.

3.    OCENA FINANČNIH POSLEDIC PREDLOGA/POBUDE

3.1.    Zadevni razdelki večletnega finančnega okvira in odhodkovne proračunske vrstice

Obstoječe odhodkovne proračunske vrstice

01 03 02 Makrofinančna pomoč

01 03 06 Oblikovanje rezervacij Jamstvenega sklada

Po vrstnem redu razdelkov večletnega finančnega okvira in proračunskih vrstic.

01 03 06 – V skladu s predlogom Komisije bodo rezervacije Jamstvenega sklada za zunanje ukrepe oblikovane v skladu z uredbo o skladu 24 z uporabo sredstev iz proračunske vrstice 01 03 06 („Oblikovanje rezervacij Jamstvenega sklada“) v višini 9 % skupnih neporavnanih obveznosti. Znesek oblikovanja rezervacij se izračuna na začetku leta „n“ kot razlika med ciljnim zneskom in neto vrednostjo sredstev sklada ob koncu leta „n – 1“. Ta znesek rezervacij se v letu „n“ vnese v osnutek proračuna za leto „n + 1“, dejansko pa se plača z eno transakcijo na začetku leta „n + 1“ iz proračunske vrstice 01 03 06 – „Oblikovanje rezervacij Jamstvenega sklada“. Na podlagi tega se 9 % izplačanega zneska (tj. največ 90 milijonov EUR) upošteva v ciljnem znesku ob koncu leta „n – 1“ za izračun oblikovanja rezervacij sklada.

Zahtevane nove proračunske vrstice: ni relevantno.

.

3.2.    Ocenjene posledice za odhodke

3.2.1.    Povzetek ocenjenih posledic za odhodke

v mio. EUR (na tri decimalna mesta natančno)

Če ima predlog/pobuda posledice za več razdelkov:

v mio. EUR (na tri decimalna mesta natančno)

v mio. EUR (na tri decimalna mesta natančno)

3.2.2.    Ocenjene posledice za odobritve za poslovanje

◻    Za predlog/pobudo niso potrebne odobritve za poslovanje.

X Za predlog/pobudo so potrebne odobritve za poslovanje, kot je pojasnjeno v nadaljevanju:

odobritve za prevzem obveznosti v mio. EUR (na tri decimalna mesta natančno)

3.2.3.    Ocenjene posledice za odobritve za upravne zadeve

3.2.3.1.    Povzetek

◻    Za predlog/pobudo niso potrebne odobritve za upravne zadeve.

X Za predlog/pobudo so potrebne odobritve za upravne zadeve, kot je pojasnjeno v nadaljevanju:

v mio. EUR (na tri decimalna mesta natančno)

Potrebe po odobritvah za upravne zadeve se krijejo z odobritvami GD, ki so že dodeljene za upravljanje ukrepa in/ali so bile prerazporejene znotraj GD, po potrebi skupaj z dodatnimi viri, ki se lahko pristojnemu GD dodelijo v okviru postopka letne dodelitve virov glede na proračunske omejitve.

3.2.3.2.     Ocenjene potrebe po človeških virih

◻    Za predlog/pobudo niso potrebni človeški viri.

X Za predlog/pobudo so potrebni človeški viri, kot je pojasnjeno v nadaljevanju:

ocena, izražena v ekvivalentu polnega delovnega časa

XX je zadevno področje ali naslov.

Potrebe po človeških virih se krijejo z osebjem GD, ki je že dodeljeno za upravljanje ukrepa in/ali je bilo prerazporejeno znotraj GD, po potrebi skupaj z dodatnimi viri, ki se lahko pristojnemu GD dodelijo v okviru postopka letne dodelitve virov glede na proračunske omejitve.

Opis nalog:

3.2.4.    Skladnost z veljavnim večletnim finančnim okvirom

X Predlog/pobuda je v skladu z veljavnim večletnim finančnim okvirom.

3.2.5.    Udeležba tretjih oseb pri financiranju

X V predlogu/pobudi ni načrtovano sofinanciranje tretjih oseb.

3.3.    Ocenjene posledice za prihodke

X Predlog/pobuda nima finančnih posledic za prihodke.

(1)    Vse spremembe v tem dokumentu temeljijo na menjalnem tečaju EUR/USD 1,19.

(2)    Vse spremembe v tem dokumentu temeljijo na menjalnem tečaju EUR/USD 1,19.

(3)    UL L 209, 6.8.2002, str. 22–23.

(4)    UL L 179, 14.7.2010, str. 1.

(5)    UL L 111, 15.4.2014, str. 85.

(6)    UL L 100, 17.4.2015, str. 1–7.

(7)    Sklep Sveta 2002/639/ES z dne 12. julija 2002 o dodatni makrofinančni pomoči Ukrajini (UL L 209, 6.8.2002, str. 22).

(8)    Sklep št. 646/2010/EU Evropskega parlamenta in Sveta z dne 7. julija 2010 o zagotavljanju makrofinančne pomoči Ukrajini (UL L 179, 14.7.2010, str. 1).

(9)    Sklep Sveta 2014/215/EU z dne 14. aprila 2014 o zagotavljanju makrofinančne pomoči Ukrajini (UL L 111, 15.4.2014, str. 85).

(10)    Sklep (EU) 2015/601 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 15. aprila 2015 (UL L 100, 17.4.2015, str. 1).

(11)    Uredba (EU) št. 182/2011 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 16. februarja 2011 o določitvi splošnih pravil in načel, na podlagi katerih države članice nadzirajo izvajanje izvedbenih pooblastil Komisije (UL L 55, 28.2.2011, str. 13).

(12)    Sklep Sveta 2010/427/EU z dne 26. julija 2010 o organizaciji in delovanju Evropske službe za zunanje delovanje (UL L 201, 3.8.2010, str. 30).

(13)    Uredba Sveta (ES, Euratom) št. 480/2009 z dne 25. maja 2009 o ustanovitvi Jamstvenega sklada za zunanje ukrepe (UL L 145, 10.6.2009, str. 10).

(14)    Uredba (EU, Euratom) št. 966/2012 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 25. oktobra 2012 o finančnih pravilih, ki se uporabljajo za splošni proračun Unije, in razveljavitvi Uredbe Sveta (ES, Euratom) št. 1605/2002 (UL L 298, 26.10.2012, str. 1).

(15)    Delegirana uredba Komisije (EU) št. 1268/2012 z dne 29. oktobra 2012 o pravilih uporabe Uredbe (EU, Euratom) št. 966/2012 Evropskega parlamenta in Sveta o finančnih pravilih, ki se uporabljajo za splošni proračun Unije (UL L 362, 31.12.2012, str. 1).

(16)    Uredba Sveta (ES, Euratom) št. 2988/95 z dne 18. decembra 1995 o zaščiti finančnih interesov Evropskih skupnosti (UL L 312, 23.12.1995, str. 1).

(17)    Uredba Sveta (Euratom, ES) št. 2185/96 z dne 11. novembra 1996 o pregledih in inšpekcijah na kraju samem, ki jih opravlja Komisija za zaščito finančnih interesov Evropskih skupnosti pred goljufijami in drugimi nepravilnostmi (UL L 292, 15.11.1996, str. 2).

(18)    Uredba (EU, Euratom) št. 883/2013 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 11. septembra 2013 o preiskavah, ki jih izvaja Evropski urad za boj proti goljufijam (OLAF), ter razveljavitvi Uredbe (ES) št. 1073/1999 Evropskega parlamenta in Sveta in Uredbe Sveta (Euratom) št. 1074/1999 (UL L 248, 18.9.2013, str. 1).

(19)    ABM: upravljanje po dejavnostih, ABB: oblikovanje proračuna po dejavnostih.

(20)    Pojasnila o načinih upravljanja in sklici na finančno uredbo so na voljo na spletišču BudgWeb: http://www.cc.cec/budg/man/budgmanag/budgmanag_en.html.

(21)    Dif. = diferencirana sredstva / nedif. = nediferencirana sredstva.

(22)    Efta: Evropsko združenje za prosto trgovino.

(23)    Države kandidatke in po potrebi potencialne države kandidatke z Zahodnega Balkana.

(24)    Uredba Sveta (ES, Euratom) št. 480/2009 z dne 25. maja 2009 o ustanovitvi Jamstvenega sklada za zunanje ukrepe (UL L 145, 10.6.2009, str. 10).

(25)    Kakor je opisan v točki 1.4.2 „Specifični cilji…“.

(26)    Leto N je leto začetka izvajanja predloga/pobude.

(27)    Tehnična in/ali upravna pomoč ter odhodki za podporo izvajanja programov in/ali ukrepov EU (prej vrstice BA), posredne raziskave, neposredne raziskave.

(28)    PU = pogodbeni uslužbenec; LU = lokalni uslužbenec; NNS = napoteni nacionalni strokovnjak; ZU = začasni uslužbenec; MSD = mladi strokovnjak na delegaciji.

(29)    Dodatna zgornja meja za zunanje sodelavce v okviru odobritev za poslovanje (prej vrstice BA).