EVROPSKA KOMISIJA

Bruselj, 13.6.2018

JOIN(2018) 16 final

SKUPNO SPOROČILO EVROPSKEMU PARLAMENTU, EVROPSKEMU SVETU IN SVETU

Povečanje odpornosti in krepitev zmogljivosti za obravnavanje hibridnih groženj

1.Uvod

Hibridne dejavnosti državnih in nedržavnih akterjev so še vedno resna in akutna grožnja za EU in njene države članice. Prizadevanja za destabilizacijo držav s spodkopavanjem zaupanja javnosti v vladne institucije in ogrožanjem temeljnih vrednot družb so čedalje pogostejša. Naše družbe se soočajo z resnim izzivom, ki ga predstavljajo tisti, ki želijo škoditi EU in njenim državam članicam, in ki sega od kibernetskih napadov, ki povzročajo motnje v gospodarstvu in javnih službah, prek ciljno usmerjenih dezinformacijskih kampanj do sovražnih vojaških akcij.

Hibridne kampanje so večdimenzionalne ter združujejo prisilne in subverzivne ukrepe, pri čemer uporabljajo konvencionalna in nekonvencionalna orodja in taktike (diplomatske, vojaške, ekonomske in tehnološke) za destabilizacijo nasprotnika. Zasnovane so tako, da jih je težko odkriti ali pripisati nekomu, uporabljajo pa jih lahko državni in nedržavni akterji. Marčevski napad z živčnim strupom v Salisburyju 1 je še dodatno opozoril na raznovrstnost hibridnih groženj in številne taktike, ki so zdaj na voljo. Evropski svet 2 je v svojem odzivu poudaril, da je treba okrepiti zmogljivost EU in njenih držav članic za odkrivanje in preprečevanje hibridnih groženj ter odzivanje nanje na področjih, kot so kibernetska varnost, strateško komuniciranje in protiobveščevalne dejavnosti. Posebej je opozoril tudi na potrebo po odpornosti na kemične, biološke, radiološke in jedrske grožnje.

Grožnje, ki jih predstavlja nekonvencionalno orožje, spadajo v posebno kategorijo zaradi možnega obsega škode, ki jo lahko povzročijo. Poleg tega, da jih je težko odkriti in pripisati, jih je tudi težko odpraviti. Kemične, biološke, radiološke in jedrske grožnje, ki presegajo hibridne grožnje in zajemajo tudi teroristične grožnje, prav tako zbujajo splošno skrb v mednarodni skupnosti 3 , zlasti zaradi vse večjega tveganja širjenja tako v geografskem smislu kot na nedržavne akterje.

Za povečanje odpornosti na te grožnje in krepitev zmogljivosti so odgovorne predvsem države članice. Vendar so institucije EU že sprejele številne ukrepe za okrepitev nacionalnih prizadevanj. Ti vključujejo tesno sodelovanje z drugimi mednarodnimi akterji, zlasti z Organizacijo Severnoatlantske pogodbe (Nato) 4 , takšno delo pa bi se lahko še poglobilo na podporo državam članicam na področjih, kot je hitro odzivanje 5 .

To skupno sporočilo je odgovor na poziv Evropskega sveta k nadaljevanju tega dela. Je del širšega svežnja, ki vključuje tudi najnovejše poročilo o napredku pri vzpostavljanju varnostne unije 6 , v katerem so povzeti in predstavljeni naslednji koraki pri izvajanju akcijskega načrta na področju kemične, biološke, radiološke in jedrske varnosti iz oktobra 2017 7 , ter drugo poročilo o napredku 8 pri izvajanju 22 ukrepov iz skupnega okvira o preprečevanju hibridnih groženj – odziv Evropske unije 9 .

2.Odziv EU

Komisija in visoka predstavnica si nenehno prizadevata za krepitev zmogljivosti EU in učinkovito podporo državam članicam pri preprečevanju hibridnih ter kemičnih, bioloških, radioloških in jedrskih groženj. Pri tem sta že dosegli konkretne rezultate na področjih, kot so strateško komuniciranje, situacijsko zavedanje, krepitev pripravljenosti in odpornosti ter krepitev zmogljivosti za odzivanje na krize.

Projektna skupina East StratCom, ki je bila ustanovljena po zasedanju Evropskega sveta marca 2015, je vodila delo pri napovedovanju, sledenju ter obravnavi in preprečevanju dezinformacij, pridobljenih iz tujih virov. Njene strokovne analize in javni proizvodi 10 so znatno povečali ozaveščenost o vplivu dezinformacij iz Rusije. V zadnjih dveh letih je odkrila več kot 4 000 posameznih primerov dezinformacij, od katerih so bile mnoge namerno ciljno usmerjene proti Evropi. Njeno delo je bilo osredotočeno tudi na boljše objavljanje pozitivnih sporočil, pri čemer so se povečale dejavnosti informiranja v vzhodnem sosedstvu. Na podlagi tega uspeha sta bili ustanovljeni še dve projektni skupini z različnim geografskim poudarkom: projektna skupina za Zahodni Balkan in posebna projektna skupina Jug (Task Force South) za arabski svet.

Sprejeti so bili pomembni ukrepi za vzpostavitev struktur, potrebnih za izboljšanje situacijskega zavedanja in podporo pri odločanju. V okviru Obveščevalnega in situacijskega centra EU Evropske službe za zunanje delovanje je bila leta 2016 ustanovljena hibridna fuzijska celica. Ta celica od različnih deležnikov prejema in analizira tajne podatke in podatke iz odprtih virov v zvezi s hibridnimi grožnjami. Do danes je pripravila več kot 100 ocen in povzetkov (briefingov), ki so se izmenjevali v EU in med državami članicami, da bi prispevali k odločanju v EU. Hibridna fuzijska celica tesno sodeluje z Evropskim centrom odličnosti za preprečevanje hibridnih groženj v Helsinkih. V ta center, ki je bil ustanovljen aprila 2017 za spodbujanje strateškega dialoga ter izvajanje raziskav in analiz hibridnih groženj, je trenutno včlanjenih 16 držav 11 in prejema stalno podporo EU.

Pomembni koraki so bili storjeni tudi pri krepitvi pripravljenosti in odpornosti, zlasti na kemične, biološke, radiološke in jedrske grožnje. V zadnjih šestih mesecih je bil dosežen velik napredek pri opredelitvi vrzeli v pripravljenosti na kemične, biološke, radiološke in jedrske varnostne incidente, zlasti glede zmogljivosti za odkrivanje, da bi preprečili kemične, biološke, radiološke in jedrske napade. Konzorcij nacionalnih strokovnjakov je na pobudo Komisije opravil analizo vrzeli v opremi za odkrivanje za različne vrste kemičnih, bioloških, radioloških in jedrskih scenarijev. Države članice so na podlagi poročila o analizi vrzeli, ki jim je bilo posredovano, lahko sprejele informirane odločitve o strategijah odkrivanja in operativne ukrepe za odpravo ugotovljenih vrzeli.

To delo je bilo podprto z vajami za ugotavljanje stopnje napredka. V okviru vzporedne in usklajene vaje (PACE17), ki je bila izvedena leta 2017 z Organizacijo Severnoatlantske pogodbe, so bile podrobno preizkušene zmogljivosti EU za odzivanje na obsežne hibridne krize. V tej vaji, ki je brez primere glede obsega, so bili preizkušeni ne le protokol EU za preprečevanje hibridnih groženj (EU Hybrid Playbook) ter različni mehanizmi EU za odzivanje in njihova sposobnost učinkovite medsebojne interakcije, temveč tudi interakcija odziva EU na hibridne grožnje z ukrepi Organizacije Severnoatlantske pogodbe. Vaja za leto 2018 je v fazi načrtovanja, cilj pa ni le njeno vsakoletno izvajanje, temveč tudi pomoč državam članicam pri krepitvi njihovih zmogljivosti za odzivanje na hibridne krize.

Ti konkretni ukrepi ponazarjajo, kako okviri politik, ki jih je vzpostavila EU, prinašajo rezultate: v zadnjih dveh letih je nastala vrsta okvirov za boljše usmerjanje in osredotočenost dela EU.

Skupni okvir o preprečevanju hibridnih groženj – odziv Evropske unije 12 iz aprila 2016 je spodbudil celovit pristop k upravi ter navedel 22 področij ukrepanja za preprečevanje hibridnih groženj in krepitev odpornosti EU in držav članic ter mednarodnih partnerjev. Večina ukrepov, opredeljenih v skupnem okviru, se osredotoča na izboljšanje situacijskega zavedanja in krepitev odpornosti z boljšimi zmogljivostmi za odzivanje. Ukrepi obsegajo krepitev zmogljivosti EU za analizo obveščevalnih podatkov, krepitev zaščite kritične infrastrukture in kibernetske varnosti ter boj proti radikalizaciji in nasilnemu ekstremizmu. V središču skupnega okvira so tudi kibernetske grožnje in kibernetski napadi. Drugo poročilo o napredku pri izvajanju skupnega okvira, sprejeto hkrati s tem skupnim sporočilom, kaže konkreten napredek pri teh ukrepih ter potrjuje krepitev in poglobitev prizadevanj EU za preprečevanje hibridnih groženj 13 .

9. maj 2018 je bil pomemben mejnik za kibernetsko varnost, saj so morale do takrat vse države članice EU prenesti prvi pravno zavezujoč sklop pravil o kibernetski varnosti na ravni EU, tj. direktivo o varnosti omrežij in informacijskih sistemov. To je pomemben del širšega pristopa, določenega v skupnem sporočilu iz septembra 2017 z naslovom Odpornost, odvračanje in obramba: okrepitev kibernetske varnosti za EU 14 , v katerem so navedeni obsežni konkretni ukrepi za močno okrepitev struktur in zmogljivosti EU s področja kibernetske varnosti. Skupno sporočilo je bilo osredotočeno na krepitev odpornosti EU na kibernetske napade in zmogljivosti EU na področju kibernetske varnosti, omogočanje učinkovitega kazenskopravnega odziva ter izboljšanje svetovne stabilnosti prek mednarodnega sodelovanja. Priložen mu je bil predlog uredbe o kibernetski varnosti, da bi se okrepila podpora na ravni EU 15 , podprt pa je bil z vrsto predlogov, ki jih je treba začeti izvajati (glej spodaj).

Dezinformacije škodijo našim demokracijam, saj državljane ovirajo pri sprejemanju informiranih odločitev in sodelovanju v demokratičnem procesu. Z internetom se je zelo povečala količina in raznolikost novic, ki so na voljo državljanom. Vendar se lahko nove tehnologije uporabljajo za razširjanje dezinformacij v obsegu in s hitrostjo brez primere, natančno usmerjenih v širjenje nezaupanja in ustvarjanje napetosti v družbi. V sporočilu Komisije z naslovom Boj proti dezinformacijam na spletu: evropski pristop 16 je opredeljen evropski pristop kot odziv na težavo dezinformacij, tako da so različni deležniki, zlasti spletne platforme pa tudi medijske družbe, pozvani k ukrepanju. Ti ukrepi zajemajo širok razpon ustreznih področij, med drugim večjo preglednost, verodostojnost in odgovornost spletnih platform, varnejše in odpornejše volilne postopke, spodbujanje izobraževanja in medijske pismenosti, podpiranje kakovostnega novinarstva ter preprečevanje dezinformacij prek strateškega komuniciranja. Prvi konkretni ukrepi vključujejo kodeks ravnanja glede dezinformacij, ki ga bosta pripravila forum različnih deležnikov o dezinformacijah in mreža preverjevalcev dejstev, ki naj bi bila vzpostavljena pred poletjem. Prvi sestanek foruma različnih deležnikov o dezinformacijah je bil 29. maja 2018, na njem pa je bil sprejet dogovor o ukrepih, potrebnih za sprejetje kodeksa julija 2018. Komisija bo do konca leta 2018 ocenila napredek pri reševanju te težave in odločila, ali je na tem področju potrebno dodatno posredovanje. Predvidene dejavnosti bodo skladne z dejavnostmi projektne skupine East StratCom in jih bodo dopolnjevale.

Kar zadeva kemična, biološka, radiološka in jedrska tveganja, je Komisija v akcijskem načrtu 17 iz oktobra 2017 predlagala 23 praktičnih ukrepov, katerih cilj je boljša zaščita državljanov in infrastruktur pred temi grožnjami, tudi s tesnejšim sodelovanjem med EU in njenimi državami članicami ter z Organizacijo Severnoatlantske pogodbe. Ta akcijski načrt je kot del ukrepov v varnostni uniji za izboljšanje zaščite in odpornosti na terorizem temeljil na preventivnem pristopu ob utemeljitvi, da so kemična, biološka, radiološka in jedrska tveganja malo verjetna, vendar imajo v primeru napada močan in dolgotrajen vpliv. Medtem pa napad v Salisburyju ter vse večja zaskrbljenost zaradi zanimanja teroristov za kemične, biološke, radiološke in jedrske materiale in zaradi njihove sposobnosti, da jih uporabijo tako v EU kot zunaj nje 18 , kažeta, da je grožnja, ki jo predstavljajo kemične, biološke, radiološke in jedrske snovi, resnična. To dodatno krepi nujno potrebo po popolnem izvajanju akcijskega načrta. Ta načrt temelji na pristopu, ki vključuje vse nevarnosti, in se osredotoča na štiri cilje: zmanjšanje dostopnosti kemičnih, bioloških, radioloških in jedrskih materialov; zagotovitev zanesljivejše pripravljenosti na kemične, biološke, radiološke in jedrske varnostne incidente in odzivanje nanje; vzpostavitev močnejših notranjih in zunanjih povezav na področju kemične, biološke, radiološke in jedrske varnosti s ključnimi regionalnimi in mednarodnimi partnerji EU ter poglobitev znanja o kemičnih, bioloških, radioloških in jedrskih tveganjih. O konkretnem napredku pri izvajanju akcijskega načrta se podrobno poroča v zadnjem poročilu o napredku pri vzpostavljanju varnostne unije, ki je bilo sprejeto hkrati s tem skupnim sporočilom.

Da bi se povečala učinkovitost prizadevanj za preprečevanje hibridnih groženj in poudarilo sporočilo o enotnosti med državami članicami EU in zaveznicami Organizacije Severnoatlantske pogodbe (Nato), je bilo sodelovanje pri preprečevanju hibridnih groženj opredeljeno kot ključno področje sodelovanja med EU in Natom, kot je navedeno v skupni izjavi iz Varšave 19 iz julija 2016. Skoraj tretjina vseh sedanjih skupnih predlogov za sodelovanje je osredotočena na hibridne grožnje 20 . Zgoraj opisane vaje in „EU Playbook“ 21 se letos ob poglobljenem sodelovanju nadgrajujejo.

3.Okrepitev odzivanja na spreminjajoče se grožnje

3.1.Situacijsko zavedanje – boljša zmogljivost za odkrivanje hibridnih groženj

Prizadevanja za preprečevanje hibridnih groženj in odzivanje nanje morajo biti podprta z zmogljivostjo za zgodnje odkrivanje zlonamernih hibridnih dejavnosti in virov, tako notranjih kot zunanjih, ter za razumevanje možnih povezav med pogosto na videz nepovezanimi dogodki. Zato je bistveno, da se uporabijo vsi razpoložljivi podatkovni tokovi, vključno z obveščevalnimi podatki iz javnih virov.

Hibridna fuzijska celica, ustanovljena v okviru Evropske službe za zunanje delovanje kot enotna točka EU za analizo hibridnih groženj, je pomembna služba, vendar potrebuje potrebno strokovno znanje, da bi lahko obravnavala celoten spekter hibridnih groženj, tudi na področju kemičnih, bioloških, radioloških in jedrskih groženj ter protiobveščevalnih dejavnosti. Z razširitvijo strokovnega znanja bi se povečala podpora vsem prihodnjim odzivom na krize v EU, saj bi se na teh specifičnih področjih ponujali popolnejši civilni in vojaški obveščevalni proizvodi. To bi se lahko podprlo z ukrepi držav članic, da bi se povečali obveščevalni prispevki njihovih nacionalnih služb za hibridno fuzijsko celico ter da bi se dodatno izboljšala sposobnost mreže nacionalnih kontaktnih točk, vzpostavljene za hibridno fuzijsko celico, za zagotavljanje in obdelavo časovno kritičnih informacij. Drugi korak bi bil, da si države članice prizadevajo za povečanje obveščevalnih prispevkov svojih nacionalnih služb za Obveščevalni in situacijski center EU (INTCEN), da bi se omogočila poglobljena analiza potencialnih groženj.

3.2.Okrepljeni ukrepi proti kemičnim, biološkim, radiološkim in jedrskim grožnjam

Akcijski načrt iz oktobra 2017 glede kemičnih, bioloških, radioloških in jedrskih varnostnih tveganj zagotavlja okvir za ukrepanje za okrepitev pripravljenosti, odpornosti in usklajevanja na ravni EU. Ukrepi, ki jih določa, zajemajo vrsto ukrepov v podporo državam članicam z združevanjem strokovnega znanja in skupno krepitvijo zmogljivosti, izmenjavo znanja in dobrih praks ter okrepitvijo operativnega sodelovanja. Države članice in Komisija morajo sodelovati, da bi se akcijski načrt čim prej v celoti izvajal. Poleg tega bi morala Unija na podlagi napredka, ki je bil že dosežen pri analizi vrzeli v zmogljivostih za odkrivanje in pri izmenjavi dobrih praks v okviru novoustanovljene svetovalne skupine za kemično, biološko, radiološko in jedrsko varnost, zdaj sprejeti nadaljnje ukrepe za obravnavanje razvijajočih in spreminjajočih se groženj. To velja zlasti za kemične grožnje. EU mora po zgledu dela za omejitev dostopa do predhodnih sestavin za eksplozive 22 sprejeti hitre operativne ukrepe za boljši nadzor dostopa do kemičnih materialov visokega tveganja in optimizacijo sposobnosti za odkrivanje takih materialov v najzgodnejši možni fazi. Države članice bi morale tudi razmisliti o izvedbi dodatnih analiz vrzeli in zbiranja podatkov na ravni EU, na primer v zvezi z odpornostjo na kemične, biološke, radiološke in jedrske grožnje ter sredstvi in pristopi za dekontaminacijo. Za pripravo na kemične, biološke, radiološke in jedrske napade ter obvladovanje njihovih posledic je potrebno okrepljeno sodelovanje in usklajevanje med državami članicami, vključno z organi civilne zaščite. V tem procesu ima lahko ključno vlogo mehanizem Unije na področju civilne zaščite, da se okrepi skupna zmogljivost Evrope za pripravo in odzivanje.

Pri tem delu je pomembno tudi mednarodno sodelovanje, EU pa lahko nadgrajuje povezave z regionalnimi centri odličnosti na področju kemičnih, bioloških, radioloških in jedrskih groženj, vključno s prizadevanji za sinergije z Organizacijo Severnoatlantske pogodbe, ter programe za preprečevanje, pripravljenost in odzivanje na naravne nesreče in nesreče, ki jih povzroči človek, za jug in vzhod 23 .

3.3.Strateško komuniciranje – skladno razširjanje informacij

Pomemben izziv v zvezi s hibridnimi grožnjami je ozaveščanje in izobraževanje širše javnosti glede razločevanja informacij od dezinformacij. Komisija in visoka predstavnica bosta na podlagi izkušenj projektne skupine East StratCom, hibridne fuzijske celice EU in Evropskega centra odličnosti za preprečevanje hibridnih groženj ter na podlagi drugih prizadevanj Komisije 24 še naprej razvijali in profesionalizirali zmogljivosti EU za strateško komuniciranje z zagotavljanjem sistematične interakcije in skladnosti med obstoječimi strukturami. Te dejavnosti se bodo nadalje razširile na druge institucije EU in države članice, tudi z uporabo napovedane varne spletne platforme o dezinformacijah.

Boljše usklajevanje in sodelovanje pri strateškem komuniciranju vseh institucij EU z državami članicami ter partnerji in mednarodnimi organizacijami bosta bistvenega pomena ter zahtevata pripravo in prakso pred odzivanjem na krize v realnem času.

Izkazalo se je, da so volilna obdobja še posebej strateške in občutljive tarče za kibernetske napade in spletno izogibanje konvencionalnim („off-line“) zaščitnim ukrepom in pravilom, kot so volilni molk, pregledna pravila financiranja in enako obravnavanje kandidatov. To je vključevalo napade na volilno infrastrukturo in informacijskotehnološke sisteme kampanj ter politično motivirane množične spletne kampanje za dezinformiranje in kibernetske napade s strani tretjih držav, da bi se diskreditirale demokratične volitve in da bi se jim odvzela legitimnost. Na ravni EU se na več področjih prizadeva za povečanje ozaveščenosti v državah članicah o pripravi in odzivanju na te spreminjajoče se grožnje. Organi držav članic za kibernetsko varnost 25 bodo v Svetu izdali prostovoljne smernice in opredelili skupne dobre prakse za obravnavanje kibernetske varnosti volilne tehnologije v celotnem ciklu izvedbe volitev. To vključuje informacijske sisteme in rešitve IKT, ki se uporabljajo za registracijo volivcev in kandidatov, zbiranje in štetje glasov ter oddajanje rezultatov, pa tudi pomožne sisteme, ki so neposredno povezani z legitimnostjo volilnih rezultatov.

V primeru hibridnih napadov je treba širši javnosti zagotoviti tudi hitre, zanesljive in dosledne informacije. Kemični, biološki, radiološki in jedrski incidenti ter dogodki s podobnimi posledicami povzročajo razburjenje javnosti, saj državljani zahtevajo hitre odgovore. Strateško sporočanje ima ključno vlogo, tudi med mednarodnimi organizacijami, ki lahko ločeno sprejemajo svoje načrte za odzivanje.

3.4.Krepitev odpornosti in odvračilnega učinka v sektorju kibernetske varnosti

Kibernetska varnost je ključnega pomena za našo blaginjo in varnost. V vsakdanjem življenju in v gospodarstvu smo vse bolj odvisni od digitalnih tehnologij, zato smo čedalje bolj izpostavljeni.

Učinkovito kibernetsko varnost v EU trenutno ovirajo nezadostne naložbe in nezadostno usklajevanje. EU si zdaj prizadeva, da bi to vprašanje obravnavala s krepitvijo zmogljivosti, in sicer s podpornimi ukrepi, močnejšim usklajevanjem in novimi strukturami za spodbujanje tehnologije in njene uporabe na področju kibernetske varnosti 26 . Z direktivo o varnosti omrežij in informacijskih sistemov 27 je bila vzpostavljena minimalna raven varnosti omrežij in informacijskih sistemov v Uniji. Za krepitev kibernetske odpornosti je bistveno, da direktivo vse države članice izvajajo v celoti: to je ključen prvi korak. Splošna uredba o varstvu podatkov določa obveznost uradnega obveščanja pristojnega nadzornega organa o kršitvah varnosti osebnih podatkov. Drugi ključni ukrepi vključujejo močnejšo in modernizirano agencijo Evropske unije za kibernetsko varnost ter okvir EU za certificiranje izdelkov in storitev IKT 28 , da bi se povečalo zaupanje potrošnikov. Izvaja se tudi delo za pomoč mreži strokovnih centrov držav članic, da bi spodbudili razvoj in uvajanje rešitev na področju kibernetske varnosti ter dopolnili prizadevanja za krepitev zmogljivosti na tem področju na ravni EU in na nacionalni ravni. To bo temeljilo na delu v zvezi s programom za digitalno Evropo, ki ga je Komisija predstavila 6. junija 29 in ki daje novo prioriteto naložbam EU na področju kibernetske varnosti.

Obenem je bilo v priporočilu o usklajenem odzivu na velike kibernetske incidente in krize („načrt“) 30 določeno, kako bi moralo potekati sodelovanje med državami članicami in različnimi akterji EU pri odzivanju na velike čezmejne kibernetske napade. Poudarjena je bila ključna vloga situacijskega zavedanja za učinkovito usklajevanje na tehnični, operativni in strateški/politični ravni. Skupina za sodelovanje, ustanovljena na podlagi direktive o varnosti omrežij in informacijskih sistemov, si prav tako prizadeva izboljšati izmenjavo in deljenje informacij med zadevnimi stranmi ter pripravlja skupno taksonomijo za opis incidenta. Ta pristop bo preizkušen na prihodnjih vajah. Hibridna fuzijska celica zagotavlja strateško analizo trenutnih in nastajajočih kibernetskih groženj, ki temelji na prispevkih obveščevalnih služb držav članic.

V okviru za skupni diplomatski odziv EU na zlonamerne kibernetske dejavnosti („zbirka orodij za kibernetsko diplomacijo“), ki je pomemben korak v operativnem smislu, so določeni ukrepi v okviru skupne zunanje in varnostne politike, vključno z omejevalnimi ukrepi, s katerimi je mogoče doseči močnejši odziv EU na dejavnosti, ki škodujejo njenim političnim, varnostnim in gospodarskim interesom. Čim bolj celovito ga bodo države članice uporabljale, tem bolj bo deloval kot učinkovito odvračilno sredstvo. Svet za zunanje zadeve je aprila sprejel sklepe o zlonamernih kibernetskih dejavnostih, v katerih je ostro obsodil zlonamerno uporabo informacijskih in komunikacijskih tehnologij, med drugim v napadih Wannacry in NotPetya, ki je povzročila nemalo škode in gospodarske izgube v EU in širše.

EU in njene države članice morajo izboljšati svoje zmogljivosti za pripisovanje kibernetskih napadov, ne nazadnje z boljšo izmenjavo obveščevalnih podatkov. Pripisovanje bi odvračalo potencialne napadalce in povečalo verjetnost, da bodo odgovorne osebe ustrezno odgovarjale. Povečanje odvračilnega učinka je ključni cilj strateškega pristopa Komisije k izboljšanju kibernetske varnosti. Nedavni predlogi Komisije, namenjeni izboljšanju čezmejnega zbiranja elektronskih dokazov za kazenske postopke, bi prav tako znatno povečali sposobnost organov kazenskega pregona za preiskovanje in pregon kibernetske kriminalitete.

Za močno kibernetsko odpornost je potreben kolektiven in širok pristop. V ta namen so potrebne trdnejše in učinkovitejše strukture za spodbujanje kibernetske varnosti in odzivanje na kibernetske napade v državah članicah, pa tudi v samih institucijah, agencijah, delegacijah, misijah in operacijah EU: pomanjkanje skupnega varnega komunikacijskega omrežja v evropskih institucijah je pomembna pomanjkljivost. Ozaveščenost o kibernetski varnosti bi bilo treba v institucijah EU in med njihovim osebjem povečati z izboljšano kulturo varnosti in okrepljenim usposabljanjem.

3.5.Krepitev odpornosti na sovražne obveščevalne dejavnosti

Za preprečevanje sovražnih obveščevalnih dejavnosti je potrebno predvsem okrepljeno in učinkovito usklajevanje med državami članicami v skladu z ustreznimi pravili in ureditvami na ravni EU in na nacionalni ravni. Prav tako je nujno, da se povečajo zmogljivosti institucij EU za boj proti vse večji grožnji takih dejavnosti, posebej usmerjenih v institucije, in da se oblikuje kultura ozaveščenosti o varnosti, podprta z izboljšanim usposabljanjem in fizično varnostjo. Institucije bi lahko tudi sodelovale z državami članicami pri vzpostavljanju trdnejšega sistema akreditacije v EU. Tak sistem bi temeljil na proaktivnem poročanju, kar bi omogočilo boljšo ozaveščenost med državami članicami in institucijami o morebitnih sovražnih akterjih, zlasti tistih, ki so jih države članice že identificirale.

Usklajevanje med državami članicami ter med državami članicami in drugimi ustreznimi mednarodnimi organizacijami, zlasti Organizacijo Severnoatlantske pogodbe, bi pripomoglo k uporabi protiobveščevalnih dejavnosti proti sovražnim dejavnostim v EU. Primer področja, ki bi imelo koristi od večje usklajenosti med državami članicami, je pregled naložb na podlagi uredbe 31 , ki jo je Komisija predlagala septembra 2017 za pregled neposrednih tujih naložb, ki ga izvedejo države članice zaradi varnosti ali javnega reda. Okrepljeno usklajevanje med državami članicami bi bilo enako pomembno pri nadzoru finančnih transakcij, saj sovražne obveščevalne službe svoje aktivne ukrepe proti EU vse bolj financirajo prek izpopolnjenih finančnih shem.

4.Zaključek

Hibridne ter kemične, biološke, radiološke in jedrske grožnje so na radarju EU. Marčevski incident v Združenem kraljestvu je razkril širok spekter hibridnega vojskovanja in posebno potrebo po odpornosti na kemične, biološke, radiološke in jedrske grožnje.

Komisija in visoka predstavnica sta sprejeli in predlagali številne pobude za obravnavanje izzivov, ki jih predstavljajo hibridne grožnje. Komisija tudi pospešuje izvajanje akcijskega načrta iz leta 2017 za izboljšanje pripravljenosti na kemična, biološka, radiološka in jedrska varnostna tveganja.

To skupno sporočilo Evropski svet obvešča o delu, ki že poteka, in o področjih, na katerih bi bilo treba okrepiti ukrepe za poglobitev in okrepitev bistvenega prispevka EU k obravnavanju teh groženj. Države članice, Komisija in visoka predstavnica morajo zdaj zagotoviti hitro nadaljnje ukrepanje.

(1)      Glede napada v Salisburyju se je Evropski svet 22. marca 2018 „strinjal z oceno vlade Združenega kraljestva, da je za napad zelo verjetno odgovorna Ruska federacija in da zanj ni nobene druge prepričljive razlage“.

(2)      Sklepi Evropskega sveta iz marca 2018.

(3)      Vključno z Varnostnim svetom Združenih narodov, Resolucija S/RES/2325 (2016), 14. december 2016.

(4)      Preprečevanje hibridnih groženj je eno od sedmih področij sodelovanja z Organizacijo Severnoatlantske pogodbe, opredeljenih v skupni izjavi, ki so jo julija 2016 v Varšavi podpisali predsednik Evropskega sveta, predsednik Evropske komisije in generalni sekretar Organizacije Severnoatlantske pogodbe.

(5)      Skupina G7 se je na vrhu junija 2018 v Charlevoixu dogovorila tudi o razvoju mehanizma G7 za hitro odzivanje, da bi se obravnavale grožnje demokracijam: https://g7.gc.ca/en/official-documents/charlevoix-commitment-defending-democracy-from-foreign-threats/ .

(6)      Petnajsto poročilo o napredku pri vzpostavljanju učinkovite in prave varnostne unije (COM(2018) 470).

(7)      COM(2017) 610 final.

(8)      Skupno poročilo o izvajanju skupnega okvira o preprečevanju hibridnih groženj (julij 2017–junij 2018), JOIN(2018) 14.

(9)      JOIN(2016) 18 final.

(10)      Glej www.euvsdisinfo.eu .

(11)      Med sedanjimi 16 članicami je 14 držav članic EU: Češka, Danska, Estonija, Finska, Francija, Italija, Latvija, Litva, Nemčija, Nizozemska, Poljska, Španija, Švedska in Združeno kraljestvo. Pobuda za njegovo ustanovitev izhaja iz skupnega okvira o preprečevanju hibridnih groženj. Center v okviru svojega sodelovanja dejavno podpirata tudi EU in Organizacija Severnoatlantske pogodbe.

(12)      Za prvo poročilo o izvajanju (julij 2017): JOIN(2017) 30 final.

(13)      JOIN(2017) 450 final.

(14)      COM(2017) 477, glej spodaj.

(15)      COM(2018) 236 final.

(16)      COM(2017) 610 final.

(17)      Europol, Terrorism Situation and Trend report (Poročilo o stanju in trendih v zvezi s terorizmom) (TE-SAT) 2017, str. 16, na voljo na: www.europol.europa.eu/sites/default/files/documents/tesat2017.pdf. Glej tudi izjave generalnega direktorja Organizacije za prepoved kemičnega orožja (OPCW): www.globaltimes.cn/content/1044644.shtml.

(18)      Trenutna podlaga za sodelovanje med EU in Natom je izjava, ki so jo podpisali predsednik Jean-Claude Juncker, predsednik Donald Tusk in generalni sekretar Nata Jens Stoltenberg.

(19)      15283/16 in 14802/17.

(20)      COM(2016) 227 final.

(21)    Komisija je v okviru dela v varnostni uniji, katerega cilj je omejitev možnosti delovanja teroristov in drugih storilcev kaznivih dejanj, sprejela odločne ukrepe za zmanjšanje dostopa do predhodnih sestavin za eksplozive, ki se lahko zlorabijo za izdelavo doma narejenih eksplozivov. Oktobra 2017 je predstavila priporočilo, v katerem so navedeni takojšnji ukrepi za preprečevanje zlorabe predhodnih sestavin za eksplozive na podlagi veljavnih pravil (Priporočilo C(2017) 6950 final). Na podlagi tega je aprila 2018 sprejela predlog za revizijo in okrepitev obstoječe Uredbe (EU) št. 98/2013 o trženju in uporabi predhodnih sestavin za eksplozive (COM(2018) 209 final).

(22)      V vzhodnem in južnem sosedstvu so v okviru regionalnih programov za preprečevanje, pripravljenost in odzivanje na naravne nesreče in nesreče, ki jih povzroči človek, organizirana usposabljanja in vaje za civilno zaščito.

(23)      Predstavništva Komisije so na primer tudi dejavna na področju preverjanja dejstev in razbijanja mitov. Več jih je razvilo lokalno prilagojena orodja, kot so Les Décodeurs de l’Europe v Franciji, EU Vero Falso v Italiji, javno tekmovanje v risanju stripov za razbijanje mitov v Avstriji, podobna serija stripov v Romuniji in Euromyths A-Z predstavništva Združenega kraljestva. Več takih projektov je v pripravi.

(24)      Pod pokroviteljstvom skupine za sodelovanje, ustanovljene na podlagi direktive o varnosti omrežij in informacijskih sistemov.

(25)      V okviru krepitve inovacij v evropskih regijah se je decembra 2017 začel izvajati nov medregionalni pilotni ukrep, s katerim bi se regije EU spodbudilo k delu na področju kibernetske varnosti.

(26)      Direktiva (EU) 2016/1148 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 6. julija 2016 o ukrepih za visoko skupno raven varnosti omrežij in informacijskih sistemov v Uniji.

(27)      COM(2017) 477.

(28)      Predlog uredbe o vzpostavitvi programa za digitalno Evropo za obdobje 2021–2027, COM(2018) 434.

(29)      C(2017) 6100.

(30)

     Predlog uredbe Evropskega parlamenta in Sveta o vzpostavitvi okvira za pregled neposrednih tujih naložb v Evropski uniji (COM(2017) 487).