EVROPSKA KOMISIJA

Bruselj, 27.4.2018

JOIN(2018) 10 final

2018/0121(NLE)

Skupni predlog

SKLEP SVETA

o podpisu, v imenu Evropske unije, in začasni uporabi Sporazuma o strateškem partnerstvu med Evropsko unijo in njenimi državami članicami na eni strani ter Japonsko na drugi strani

OBRAZLOŽITVENI MEMORANDUM

1.OZADJE PREDLOGA

Svet je 29. novembra 2012 sprejel sklep o pooblastitvi Evropske komisije in visoke predstavnice Unije za zunanje zadeve in varnostno politiko za pogajanja o okvirnem sporazumu med Evropsko unijo in njenimi državami članicami na eni strani ter Japonsko na drugi strani. Pogajanja so se začela aprila 2013 in končala aprila 2018.

Pogajanja so bila opravljena ob posvetovanju z Delovno skupino za Azijo in Pacifik (COASI), ki je bila imenovana kot posvetovalni odbor. Evropski parlament je bil vseskozi redno obveščen o poteku pogajanj.

Po mnenju visoke predstavnice in Komisije so bili cilji, ki jih je Svet določil v pogajalskih smernicah, doseženi, zato je osnutek sporazuma o strateškem partnerstvu mogoče predložiti v podpis in začasno uporabo.

Ta predlog zadeva pravni akt za odobritev podpisa in začasne uporabe sporazuma.

2. CILJ IN VSEBINA SPORAZUMA

EU in Japonsko veže dolgoletno politično, gospodarsko in sektorsko sodelovanje, ki se je postopoma krepilo. Na podlagi skupnih temeljnih vrednot je EU leta 2001 z Japonsko vzpostavila strateško partnerstvo.

Sporazum o strateškem partnerstvu je prvi dvostranski okvirni sporazum med EU in Japonsko. Sporazum močno krepi celotno partnerstvo s spodbujanjem političnega in sektorskega sodelovanja ter skupnimi ukrepi glede vprašanj skupnega interesa, tudi glede regionalnih in globalnih izzivov. Sporazum bo zagotovil pravno podlago za izboljšanje dvostranskega sodelovanja ter sodelovanja v mednarodnih in regionalnih organizacijah in forumih. Prispeval bo k spodbujanju skupnih vrednot in načel, zlasti demokracije, pravne države, človekovih pravic in temeljnih svoboščin.

Sporazum bo služil kot platforma za tesnejše sodelovanje ter dialog glede številnih dvostranskih, regionalnih in večstranskih vprašanj. Krepi politično, gospodarsko in sektorsko sodelovanje na najrazličnejših področjih politik, kot so podnebne spremembe, raziskave in inovacije, pomorske zadeve, izobraževanje, kultura, migracije, boj proti terorizmu ter boj proti organiziranemu kriminalu in kibernetski kriminaliteti. Ponovno potrjuje zavezanost pogodbenic k ohranjanju mednarodnega miru in varnosti s preprečevanjem širjenja orožja za množično uničevanje ter izvajanjem ukrepov za obravnavo nezakonite trgovine z osebnim in lahkim orožjem.

Na njegovi podlagi bo ustanovljen skupni odbor, katerega cilj bo usklajevati celotno partnerstvo, ki temelji na tem sporazumu.

Poleg tega sporazum določa možnost začasne prekinitve njegove uporabe zaradi kršitve njegovih bistvenih elementov, tj. klavzule o človekovih pravicah (člen 2(1) sporazuma) in klavzule o neširjenju orožja (člen 5(1) sporazuma). Pogodbenici prav tako opozarjata, da lahko v takem primeru posamezna pogodbenica sprejme druge ustrezne ukrepe zunaj okvira tega sporazuma v skladu z mednarodnim pravom.

Sporazum o strateškem partnerstvu in sporazum o gospodarskem partnerstvu sta del enega pogajalskega okvira in imata jasno pravno povezavo. Skupaj naj bi zagotovila oprijemljive koristi in priložnosti za prebivalce EU in Japonske.

3.    PRAVNA PODLAGA ZA PREDLAGANI SKLEP

3.1 Materialna pravna podlaga

Sodišče Evropske unije je glede ukrepa, ki hkrati sledi več ciljem ali ima več sestavnih delov, ki so neločljivo povezani, ne da bi bil kateri od njih v razmerju do drugih postranski, razsodilo 1 , da mora tak ukrep, če je mogoče uporabiti različne določbe Pogodbe, izjemoma temeljiti na različnih ustreznih pravnih podlagah, razen če postopka, predvidena za eno ali drugo od teh podlag, nista združljiva.

Cilji in sestavni deli sporazuma obsegajo (i) sodelovanje na področju skupne zunanje in varnostne politike (SZVP) ter (ii) gospodarsko, finančno in tehnično sodelovanje s tretjimi državami. Ti vidiki sporazuma so med seboj neločljivo povezani, ne da bi bil kateri od njih v razmerju do drugih postranski.

Pravna podlaga za predlagani sklep bi morala torej zajemati člen 37 Pogodbe o Evropski uniji (PEU) in člen 212 Pogodbe o delovanju Evropske unije (PDEU).

3.2 Postopkovna pravna podlaga

Člen 218(5) PDEU določa, da se za podpis sporazuma in njegovo začasno uporabo pred njegovim začetkom veljavnosti sprejme sklep. Drugi pododstavek člena 218(8) PDEU določa, da Svet odloča s soglasjem, kadar sporazum zadeva področje, za katero je pri sprejemanju akta Unije potrebno soglasje. Skupna zunanja in varnostna politika je področje, za katerega je potrebno soglasje za sprejetje akta Unije.

3.3 Zaključek

Pravna podlaga predlaganega sklepa bi zato morala biti člen 37 PEU in člen 212 PDEU v povezavi s členom 218(5) PDEU in drugim pododstavkom člena 218(8) PDEU. Kot pravna podlaga niso potrebne nobene dodatne določbe 2 .

4. DRUGI PRAVNI ELEMENTI PREDLOGA

Unija in Japonska sta soglašali, da bi obema stranema koristila zagotovitev izvajanja sporazuma čim prej po njegovem podpisu. Vendar zaradi pravnih omejitev na Japonskem ni bilo mogoče uporabiti standardnega besedila EU o začasni uporabi.

Pogodbenici sta se namesto tega odločili, da se lahko nekateri deli sporazuma uporabljajo „do začetka veljavnosti“ in da imajo „enak pravni učinek, kot če bi sporazum med pogodbenicama že veljal“ (glej člen 47(2) in (3) sporazuma). V izjavi, ki jo bo podala Evropska unija ob podpisu sporazuma, bo pojasnjeno, da je treba pravni učinek delov, ki naj bi se uporabljali do začetka veljavnosti, razlagati na način, ki je skladen s členom 25 (Začasna uporaba) Dunajske konvencije o pravu mednarodnih pogodb.

5. POTREBA PO PREDLAGANEM SKLEPU

Člen 216 PDEU določa, da lahko Unija sklene sporazum z eno ali več tretjimi

državami, kadar je tako določeno v Pogodbah ali (i) kadar je to potrebno v okviru politik Unije za doseganje enega od ciljev iz Pogodb, (ii) kadar je tako določeno v pravno zavezujočem aktu Unije ali (iii) kadar lahko sporazum vpliva na skupna pravila ali spremeni njihovo področje uporabe.

Pogodbi določata sklenitev sporazumov, kakršen je sporazum o strateškem partnerstvu, v členu 37 PEU in členu 212 PDEU. Poleg tega je sklenitev sporazuma o strateškem partnerstvu potrebna za dosego ciljev iz Pogodb v okviru sodelovanja na področju SZVP ter gospodarskega, finančnega in tehničnega sodelovanja s tretjimi državami. To sodelovanje vključuje cilje na področjih: človekovih pravic, neširjenja orožja za množično uničevanje, boja proti terorizmu, boja proti korupciji in organiziranemu kriminalu, migracij, okolja, energetike, podnebnih sprememb, prometa, zaposlovanja in socialnih zadev, izobraževanja in kmetijstva. Sporazum o strateškem partnerstvu bo partnerstvo in sodelovanje dvignil na bolj strateško raven.

Sporazum je treba podpisati, preden se sklene v imenu Unije.

2018/0121 (NLE)

Skupni predlog

SKLEP SVETA

o podpisu, v imenu Evropske unije, in začasni uporabi Sporazuma o strateškem partnerstvu med Evropsko unijo in njenimi državami članicami na eni strani ter Japonsko na drugi strani

SVET EVROPSKE UNIJE JE –

ob upoštevanju Pogodbe o Evropski uniji in zlasti člena 37 Pogodbe,

ob upoštevanju Pogodbe o delovanju Evropske unije ter zlasti člena 212(1) v povezavi s členom 218(5) in drugim pododstavkom člena 218(8) Pogodbe 3 ,

ob upoštevanju skupnega predloga Evropske komisije in visokega predstavnika Unije za zunanje zadeve in varnostno politiko,

ob upoštevanju naslednjega:

(1)Svet je 29. novembra 2012 pooblastil Komisijo in visoko predstavnico za začetek pogajanj z Japonsko o okvirnem sporazumu med Evropsko unijo in Japonsko.

(2)Pogajanja so bila uspešno zaključena aprila 2018.

(3)Cilj Sporazuma je okrepiti sodelovanje ter dialog glede najrazličnejših dvostranskih, regionalnih in večstranskih vprašanj.

(4)Zato bi bilo treba Sporazum podpisati v imenu Unije s pridržkom njegove poznejše sklenitve.

(5)Glede na pomen izvajanja Sporazuma čim prej po njegovem podpisu bi se morali začasno uporabljati deli Sporazuma.

(6)V izjavi, ki jo bo podala Evropska unija ob podpisu Sporazuma in bi jo bilo treba odobriti, bo pojasnjeno, da je treba člen 47(3) Sporazuma razlagati na način, ki je skladen s členom 25 (Začasna uporaba) Dunajske konvencije o pravu mednarodnih pogodb –

SPREJEL NASLEDNJI SKLEP:

Člen 1

1.Podpis Sporazuma o strateškem partnerstvu med Evropsko unijo in njenimi državami članicami na eni strani ter Japonsko na drugi strani se odobri v imenu Unije s pridržkom njegove sklenitve.

2.Besedilo sporazuma je priloženo k temu sklepu.

Člen 2

1. Izjava Evropske unije o členu 47(3) Sporazuma se odobri v imenu Unije.

2. Besedilo Izjave Evropske unije o členu 47(3) Sporazuma je priloženo k temu sklepu.

Člen 3

Generalni sekretariat Sveta pripravi pooblastilo za podpis Sporazuma, s pridržkom njegove sklenitve, za osebe, ki jih določijo pogajalci Sporazuma.

Člen 4

1. Do začetka veljavnosti Sporazuma se v skladu z njegovim členom 47 in s pridržkom uradnih obvestil iz navedenega člena med Unijo in Japonsko začasno uporabljajo naslednji členi Sporazuma:

členi 1, 2, 3, 4, 5(1), 11, 12, 13, 14, 15 (razen odstavka 2(b)), 16, 17, 18, 20, 21, 22, 23, 24, 25, 26, 27, 28, 29, 30, 31, 37, 38(1), 39, 40, 41, 42 (razen odstavka 2(c)), 43, 44, 45, 46, 47, 48(3), 49, 50 in 51.

2. Generalni sekretariat Sveta v Uradnem listu Evropske unije objavi datum, od katerega se začasno uporabljajo deli Sporazuma iz drugega pododstavka prvega odstavka tega člena.

Člen 5

Ta sklep začne veljati dan po sprejetju.

V Bruslju,

(1)    Zadeva C-490/10, Parlament proti Svetu, ECLI: EU: C: 2012: 525, točka 46.

(2)    Zadeva C-377/12, Komisija proti Svetu, ECLI: EU: C: 2014: 1903.

(3)    UL L […], […], str. […].

EVROPSKA KOMISIJA

Bruselj,27.4.2018

JOIN(2018) 10 final

skupnemu predlogu

PRILOGA

k

sklepa Sveta

o podpisu, v imenu Evropske unije, in začasni uporabi Sporazuma o strateškem partnerstvu med Evropsko unijo in njenimi državami članicami na eni strani ter Japonsko na drugi strani

PRILOGA

SPORAZUM O STRATEŠKEM PARTNERSTVU MED EVROPSKO UNIJO IN NJENIMI DRŽAVAMI ČLANICAMI NA ENI STRANI TER JAPONSKO NA DRUGI STRANI

Evropska unija, v nadaljnjem besedilu: Unija,

ter

Kraljevina Belgija,

Republika Bolgarija,

Češka republika,

Kraljevina Danska,

Zvezna republika Nemčija,

Republika Estonija,

Irska,

Helenska republika,

Kraljevina Španija,

Francoska republika,

Republika Hrvaška,

Italijanska republika,

Republika Ciper,

Republika Latvija,

Republika Litva,

Veliko vojvodstvo Luksemburg,

Madžarska,

Republika Malta,

Kraljevina Nizozemska,

Republika Avstrija,

Republika Poljska,

Portugalska republika,

Romunija,

Republika Slovenija,

Slovaška republika,

Republika Finska,

Kraljevina Švedska,

Združeno kraljestvo Velika Britanija in Severna Irska,

pogodbenice Pogodbe o Evropski uniji in Pogodbe o delovanju Evropske unije, v nadaljnjem besedilu: države članice,

v nadaljnjem besedilu: Unija kot pogodbenica,

na eni strani

ter

JAPONSKA

na drugi strani, 

v nadaljnjem besedilu skupaj: pogodbenici, STA SE –

OB PONOVNI POTRDITVI svoje zavezanosti skupnim vrednotam in načelom, zlasti demokraciji, pravni državi, človekovim pravicam in temeljnim svoboščinam, ki so podlaga za njuno tesno in dolgotrajno sodelovanje kot strateških partneric;

OB SKLICEVANJU na vse tesnejše vezi, ki so se ustvarile med njima od izdaje skupne izjave o odnosih med Evropsko skupnostjo in njenimi državami članicami ter Japonsko leta 1991;

Z ŽELJO nadaljevati in okrepiti dragocen prispevek k njunim odnosom, ki je rezultat njunih obstoječih medsebojnih sporazumov na različnih področjih;

OB PRIZNAVANJU, da se je zaradi vse večje medsebojne odvisnosti na svetovni ravni pojavila potreba po še tesnejšem mednarodnem sodelovanju,

ZAVEDAJOČ SE v zvezi s tem svoje deljene odgovornosti in zavezanosti, ki ju nosita kot podobno misleči globalni partnerici, k vzpostavitvi pravičnega in stabilnega mednarodnega reda v skladu z načeli in nameni Ustanovne listine Združenih narodov ter k doseganju miru, stabilnosti in blaginje po svetu ter človekove varnosti;

TRDNO ODLOČENI, da bosta v zvezi s tem tesno sodelovali, da bi reševali glavne svetovne izzive, s katerimi se srečuje mednarodna skupnost, kot so širjenje orožja za množično uničevanje, terorizem, podnebne spremembe, revščina in nalezljive bolezni, ter obravnavali grožnje za skupni interes na področju pomorstva, kibernetskega prostora in vesolja;

TRDNO ODLOČENI tudi, da v zvezi s tem najhujša kazniva dejanja, ki zadevajo celotno mednarodno skupnost, ne smejo ostati nekaznovana;

ODLOČENI, da v zvezi s tem znatno okrepita svoje celotno partnerstvo z razširjanjem političnih, gospodarskih in kulturnih vezi ter sklepanjem sporazumov;

ODLOČENI tudi, da v zvezi s tem krepita svoje sodelovanje in ohranjata splošno usklajenost sodelovanja, tudi z okrepitvijo posvetovanj na vseh ravneh in skupnim ukrepanjem glede vseh vprašanj skupnega interesa; ter

OB UGOTAVLJANJU, da določbe takih prihodnjih posebnih sporazumov, ki jih pogodbenici skleneta sprejeti v okviru tega sporazuma na območju svobode, varnosti in pravice, Evropska unija pa jih sklene na podlagi naslova V tretjega dela Pogodbe o delovanju Evropske unije, ne bi zavezovale Združenega kraljestva in/ali Irske, razen če Evropska unija skupaj z Združenim kraljestvom in/ali Irsko glede na njune prejšnje dvostranske odnose Japonsko uradno obvesti, da so taki prihodnji posebni sporazumi postali zavezujoči za Združeno kraljestvo in/ali Irsko kot del Evropske unije v skladu s Protokolom št. 21 o stališču Združenega kraljestva in Irske glede območja svobode, varnosti in pravice, ki je priložen Pogodbi o Evropski uniji in Pogodbi o delovanju Evropske unije. Podobno velja, da vsi naknadni notranji ukrepi EU, ki bi bili sprejeti v skladu z navedenim naslovom V, ne bi zavezovali Združenega kraljestva in/ali Irske k izvajanju tega sporazuma, razen če uradno ne sporočita, da želita sodelovati pri takšnih ukrepih ali jih sprejeti v skladu s Protokolom št. 21. Prav tako OB UPOŠTEVANJU, da bi taki prihodnji posebni sporazumi ali taki naknadni notranji ukrepi EU spadali v okvir Protokola št. 22 o stališču Danske, ki je priložen navedenima pogodbama –

DOGOVORILI O NASLEDNJEM:

ČLEN 1

Namen in splošna načela

1. Namen tega sporazuma je, da pogodbenici:

(a) okrepita celotno partnerstvo med pogodbenicama s spodbujanjem političnega in sektorskega sodelovanja ter skupnih ukrepov glede vprašanj skupnega interesa, tudi glede regionalnih in globalnih izzivov;

(b) zagotovita dolgotrajno pravno podlago za okrepitev dvostranskega sodelovanja ter sodelovanja v mednarodnih in regionalnih organizacijah in forumih;

(c) skupaj prispevata k mednarodnemu miru in stabilnosti s spodbujanjem mirnega reševanja sporov v skladu z načeloma pravičnosti in mednarodnega prava ter

(d) skupaj prispevata k spodbujanju skupnih vrednot in načel, zlasti demokracije, pravne države, človekovih pravic in temeljnih svoboščin.

2. Pogodbenici v skladu z namenom, navedenim v odstavku 1, izvajata ta sporazum na podlagi načel vzajemnega spoštovanja, enakovrednega partnerstva in spoštovanja mednarodnega prava. 

3. Pogodbenici krepita svoje partnerstvo z dialogom in sodelovanjem v zvezi z zadevami v skupnem interesu na področju političnih vprašanj, zunanje in varnostne politike ter z drugim sektorskim sodelovanjem. V ta namen organizirata srečanja na vseh ravneh, vključno s srečanji voditeljev, ministrov in višjih uradnikov, ter spodbujata širše izmenjave med svojimi državljani in parlamentarne izmenjave.

ČLEN 2

Demokracija, pravna država, človekove pravice in temeljne svoboščine

Pogodbenici še naprej zagovarjata skupne vrednote ter načela demokracije, pravne države, človekovih pravic in temeljnih svoboščin, na katerih temeljijo njune notranje in mednarodne politike. V zvezi s tem ponovno potrjujeta spoštovanje Splošne deklaracije človekovih pravic in ustreznih mednarodnih pogodb o človekovih pravicah, katerih pogodbenici sta.

2.  Pogodbenici spodbujata take skupne vrednote in načela v mednarodnih forumih. Po potrebi sodelujeta in se usklajujeta pri spodbujanju in uresničevanju teh vrednot in načel, tudi s tretjimi državami ali v njih.

ČLEN 3

Spodbujanje miru in varnosti

1. Pogodbenici sodelujeta, da bi spodbujali mir in varnost na mednarodni in regionalni ravni.

2. Pogodbenici skupaj spodbujata mirno reševanje sporov, tudi v svojih zadevnih regijah, ter mednarodno skupnost spodbujata, naj morebitne spore rešuje mirno in v skladu z mednarodnim pravom.

ČLEN 4

Krizno upravljanje

Pogodbenici krepita izmenjavo mnenj in si prizadevata za skupno ukrepanje glede vprašanj skupnega interesa na področju kriznega upravljanja in vzpostavljanja miru, tudi s spodbujanjem skupnih stališč, sodelovanjem pri resolucijah in sklepih v mednarodnih forumih in organizacijah, podpiranjem nacionalnih prizadevanj držav, ki so preživele konflikte, da bi dosegle trajni mir, ter sodelovanjem v operacijah za krizno upravljanje ter drugih ustreznih programih in projektih.

ČLEN 5

Orožje za množično uničevanje

1. Pogodbenici sodelujeta pri krepitvi sistema neširjenja orožja in razoroževanja, da bi preprečili širjenje orožja za množično uničevanje in njegovih nosilcev s polnim spoštovanjem in izvajanjem svojih obveznosti po mednarodnem pravu, vključno z ustreznimi mednarodnimi sporazumi in drugimi mednarodnimi obveznostmi, kot se uporabljajo za pogodbenici.

2. Pogodbenici spodbujata uporabo Pogodbe o neširjenju jedrskega orožja (v nadaljnjem besedilu: pogodba NPT), ki je bistvena podlaga za nadaljnjo jedrsko razorožitev, glavni mejnik v globalnem sistemu neširjenja jedrskega orožja in podlaga za spodbujanje miroljubne uporabe jedrske energije. Prav tako vztrajata pri politikah in še naprej dejavno prispevata h globalnim prizadevanjem za dosego večje varnosti v svetu za vse, pri čemer poudarjata pomen reševanja vseh izzivov glede sistema neširjenja orožja in razoroževanja ter potrebo po ohranjanju in krepitvi pogodbe NPT, ter za ustvarjanje razmer za svet brez jedrskega orožja v skladu s cilji pogodbe NPT na način, ki spodbuja mednarodno stabilnost, in na podlagi načela, da je treba zagotoviti enako stopnjo varnosti za vse.

3. Pogodbenici si še naprej prizadevata za preprečevanje širjenja orožja za množično uničevanje in njegovih nosilcev, zlasti z razvojem in ohranjanjem učinkovitega sistema nadzora nad izvozom blaga in tehnologije z dvojno rabo ter blaga in tehnologije, povezanih z orožjem za množično uničevanje, vključno z nadzorom nad končno uporabo in učinkovitimi sankcijami zoper kršitve nadzora nad izvozom.

4. Pogodbenici ohranjata in krepita medsebojni dialog na tem področju, da bi utrdili svoje zaveze iz tega člena.

ČLEN 6

Konvencionalno orožje, vključno z osebnim in lahkim orožjem

1. Pogodbenici sodelujeta in se usklajujeta na področju nadzora nad prenosom konvencionalnega orožja ter blaga in tehnologije z dvojno rabo na svetovni, regionalni, podregionalni in nacionalni ravni zaradi preprečevanja njihove preusmeritve, prispevanja k miru, varnosti in stabilnosti ter zmanjševanja trpljenja ljudi na vsaki od navedenih ravni. Razvijata in odgovorno izvajata svojo politiko nadzora nad prenosom, med drugim ob ustreznem upoštevanju pomislekov glede varnosti na svetovni ravni, ki ju ima vsaka od njiju, ter glede na njune zadevne regije, pa tudi ostale regije.

2. Pogodbenici ob ponovni potrditvi svoje zavezanosti okviru zadevnih mednarodnih instrumentov, kot so Pogodba o trgovini z orožjem, Akcijski program Združenih narodov za preprečevanje, zatiranje in izkoreninjenje vseh oblik nezakonite trgovine z osebnim in lahkim orožjem ter ustrezne resolucije Združenih narodov, sodelujeta in se po potrebi v skladu z navedenimi instrumenti usklajujeta za ureditev mednarodne trgovine ter preprečevanje in izkoreninjenje nezakonite trgovine in preusmeritve konvencionalnega orožja, vključno z osebnim in lahkim orožjem ter strelivom. Sodelovanje v skladu s tem odstavkom po potrebi vključuje spodbujanje vsesplošne uporabe in podpiranje popolnega izvajanja navedenega okvira v tretjih državah.

3. Pogodbenici ohranjata in krepita dialog, ki bo spremljal in utrjeval njune zaveze v skladu s tem členom.

ČLEN 7

Huda kazniva dejanja mednarodnih razsežnosti in Mednarodno kazensko sodišče

1. Pogodbenici sodelujeta, da bi spodbujali preiskovanje in kazenski pregon hudih kaznivih dejanj mednarodnih razsežnosti, tudi na Mednarodnem kazenskem sodišču in po potrebi na sodiščih, ustanovljenih v skladu z zadevnimi resolucijami Združenih narodov.

2. Pogodbenici sodelujeta pri spodbujanju ciljev Rimskega statuta Mednarodnega kazenskega sodišča, sestavljenega 17. julija 1998 v Rimu. V ta namen:

(a) še naprej spodbujata vsesplošno uporabo navedenega statuta, po potrebi tudi z izmenjavo izkušenj pri sprejemanju ukrepov, ki se zahtevajo za njegovo sklenitev in izvajanje;

(b) ohranjata celovitost navedenega statuta, tako da ščitita njegova temeljna načela; ter

(c) sodelujeta, da bi nadalje povečali učinkovitost delovanja Mednarodnega kazenskega sodišča.

ČLEN 8

Boj proti terorizmu

1. Pogodbenici sodelujeta na dvostranski, regionalni in mednarodni ravni za preprečevanje vseh pojavnih oblik in izrazov terorističnih dejanj in boj proti njim v skladu z veljavnim mednarodnim pravom, vključno z mednarodnimi sporazumi, povezanimi z bojem proti terorizmu, mednarodnim humanitarnim pravom in mednarodnim pravom o človekovih pravicah, kot veljajo za pogodbenici, ter načeli Ustanovne listine Združenih narodov.

2. Pogodbenici krepita sodelovanje, pri čemer upoštevata Globalno strategijo ZN za boj proti terorizmu in ustrezne resolucije Varnostnega sveta Združenih narodov.

3. Pogodbenici spodbujata dialog ter izmenjavo informacij in mnenj glede vseh terorističnih dejanj ter z njimi povezanih metod in praks, pri čemer spoštujeta varstvo zasebnosti in osebnih podatkov v skladu z mednarodnim in nacionalnim pravom.

ČLEN 9

Zmanjševanje kemične, biološke, radiološke in jedrske nevarnosti

1. Pogodbenici krepita sodelovanje pri preprečevanju, zmanjševanju in nadziranju kemičnih, bioloških, radioloških in jedrskih nevarnosti ter odzivanju nanje.

2. Pogodbenici krepita sodelovanje, da bi povečali institucionalne zmogljivosti v tretjih državah za obvladovanje kemičnih, bioloških, radioloških in jedrskih nevarnosti.

ČLEN 10

Mednarodno in regionalno sodelovanje ter reforma Združenih narodov

1. Pogodbenici si v podporo svoji zavezanosti učinkovitemu multilateralizmu prizadevata za izmenjavo mnenj in krepitev sodelovanja ter po potrebi uskladitev svojih stališč v okviru Združenih narodov ter drugih mednarodnih in regionalnih organizacij in forumov.

2. Pogodbenici sodelujeta, da bi spodbudili reforme Združenih narodov, ki bi okrepile učinkovitost, uspešnost, preglednost, odgovornost, zmogljivost in reprezentativnost celotnega sistema Združenih narodov, vključno z Varnostnim svetom.

ČLEN 11

Razvojna politika

1. Pogodbenici krepita izmenjavo mnenj o razvojni politiki, tudi z rednimi dialogi, in po potrebi usklajujeta svoje posebne politike o trajnostnem razvoju in izkoreninjenju revščine na svetovni ravni.

2. Pogodbenici po potrebi usklajujeta svoja stališča o razvojnih vprašanjih v mednarodnih in regionalnih forumih.

3. Pogodbenici si prizadevata za nadaljnje spodbujanje izmenjave informacij in sodelovanja med zadevnimi razvojnimi agencijami in oddelki ter, kjer je ustrezno, usklajevanja dejavnosti v državi.

4. Pogodbenici si na področju razvojne pomoči prizadevata tudi za izmenjavo informacij, dobrih praks in izkušenj ter sodelovanje, da bi tako obvladovali nezakonite finančne tokove ter preprečevali nepravilnosti, goljufije, korupcijo in druge nezakonite dejavnosti, ki vplivajo na njune finančne interese in finančne interese držav prejemnic, na vseh ravneh, ter se borili proti njim.

ČLEN 12

Obvladovanje nesreč in humanitarno delovanje

1. Pogodbenici krepita sodelovanje in po potrebi spodbujata usklajevanje na dvostranski, regionalni in mednarodni ravni za preprečevanje in zmanjševanje nesreč, pripravo in odzivanje nanje ter okrevanje po njih, da bi se zmanjšalo tveganje nesreč in povečala odpornost na tem področju.

2. Pogodbenici si zaradi usklajenega odzivanja prizadevata za sodelovanje pri humanitarnem delovanju, vključno z operacijami pomoči v nujnih primerih.

ČLEN 13

Ekonomske in finančne politike

1. Pogodbenici krepita izmenjavo informacij in izkušenj, da bi spodbudili tesnejše dvostransko in večstransko usklajevanje politike v podporo svojemu skupnemu cilju trajnostne in uravnotežene rasti, pri čemer bi spodbujali ustvarjanje delovnih mest, odpravljali čezmerna makroekonomska neravnotežja in se borili proti vsem oblikam protekcionizma.

2. Pogodbenici krepita izmenjavo informacij o svojih finančnih politikah in predpisih, da bi povečali sodelovanje ter s tem zagotovili finančno stabilnost in fiskalno vzdržnost, tudi z izboljšanjem regulativnega in nadzornega sistema za računovodstvo, revidiranje, bančništvo, zavarovalništvo in finančne trge ter druge dele finančnega sektorja v podporo delu, ki trenutno poteka v ustreznih mednarodnih organizacijah in forumih.

ČLEN 14

Znanost, tehnologija in inovacije

Na podlagi Sporazuma med Evropsko skupnostjo in vlado Japonske o sodelovanju v znanosti in tehnologiji, sklenjenega 30. novembra 2009 v Bruslju, kakor se lahko spremeni, pogodbenici krepita sodelovanje na področju znanosti, tehnologije in inovacij s posebnim poudarkom na prednostnih nalogah v skupnem interesu.

ČLEN 15

Promet

1. Pogodbenici si prizadevata za sodelovanje s krepitvijo izmenjave informacij in dialoga o prometnih politikah, praksah in drugih področjih v skupnem interesu pri vseh načinih prevoza ter po potrebi usklajujeta svoja stališča v mednarodnih prometnih forumih.

2. Področja sodelovanja iz odstavka 1 vključujejo:

(a) letalski sektor, na primer varnost in varovanje v letalstvu, upravljanje zračnega prometa in druge ustrezne predpise, katerih cilj je spodbujati širše in vzajemno koristne odnose v zračnem prevozu, če je ustrezno, tudi s prizadevanji za tehnično in regulativno sodelovanje ter sklepanje nadaljnjih dogovorov na podlagi skupnega interesa in strinjanja;

(b) sektor pomorskega prevoza;

(c) železniški sektor. 

ČLEN 16

Promet

1. Pogodbenici krepita izmenjavo mnenj in informacij o svojih zadevnih vesoljskih politikah in dejavnostih.

2. Pogodbenici si prizadevata za sodelovanje, po potrebi tudi z rednim dialogom, pri raziskovanju in miroljubni uporabi vesolja, vključno z vzajemno združljivostjo njunih satelitskih navigacijskih sistemov, opazovanjem in spremljanjem Zemlje, podnebnimi spremembami, vesoljsko znanostjo in tehnologijami, varnostnimi vidiki vesoljskih dejavnosti in drugimi področji v skupnem interesu.

ČLEN 17

Industrijsko sodelovanje    

1. Pogodbenici spodbujata industrijsko sodelovanje za izboljšanje konkurenčnosti svojih podjetij. V ta namen krepita izmenjavo mnenj in dobrih praks glede svojih zadevnih industrijskih politik na področjih, kot so inovacije, podnebne spremembe, energijska učinkovitost, standardizacija, socialna odgovornost gospodarskih družb ter izboljšanje konkurenčnosti malih in srednjih podjetij ter podpora za njihovo internacionalizacijo.

2. Pogodbenici spodbujata dejavnosti sodelovanja, ki jih uvedeta njuna javna in zasebna sektorja, da bi se izboljšala konkurenčnost in sodelovanje njunih zadevnih gospodarskih družb, tudi z medsebojnim dialogom.

ČLEN 18

Carina

Pogodbenici krepita sodelovanje na področju carine, vključno s spodbujanjem zakonite trgovine ob hkratnem zagotavljanju učinkovite carinske kontrole in skladnosti s carinsko zakonodajo, kot je določeno v Sporazumu med Evropsko skupnostjo in vlado Japonske o sodelovanju in medsebojni upravni pomoči v carinskih zadevah, podpisanem 30. januarja 2008 v Bruslju, kakor se lahko spremeni. Poleg tega izmenjujeta mnenja in sodelujeta v ustreznih mednarodnih okvirih.

ČLEN 19

Obdavčitev

Pogodbenici si zaradi spodbujanja dobrega upravljanja v davčnih zadevah prizadevata za krepitev sodelovanja v skladu z mednarodno sprejetimi davčnimi standardi, zlasti s spodbujanjem tretjih držav k izboljšanju preglednosti, zagotavljanju izmenjave informacij in odpravi škodljivih davčnih praks.

ČLEN 20

Turizem

Pogodbenici krepita sodelovanje v zvezi s trajnostnim razvojem turizma in izboljšanjem konkurenčnosti turističnih panog, kar lahko prispeva h gospodarski rasti, kulturni izmenjavi in izmenjavi med ljudmi.

ČLEN 21

Informacijska družba

Pogodbenici izmenjujeta mnenja o svojih zadevnih politikah in predpisih na področju informacijskih in komunikacijskih tehnologij za krepitev sodelovanja na ključnih področjih, vključno z:

(a) elektronskimi komunikacijami, vključno z upravljanjem interneta ter spletno varnostjo in zaščito;

(b) medsebojnim povezovanjem raziskovalne mreže, tudi na regionalni ravni;

(c) spodbujanjem raziskovalnih in inovacijskih dejavnosti ter

(d) standardizacijo in širjenjem novih tehnologij.

ČLEN 22

Potrošniška politika

Pogodbenici spodbujata dialoge in izmenjave mnenj o politikah in zakonodaji, da bi dosegli visoko raven varstva potrošnikov, in krepita sodelovanje na ključnih področjih, vključno z varnostjo proizvodov, izvajanjem potrošniške zakonodaje ter izobraževanjem potrošnikov, njihovim opolnomočenjem in pravnimi sredstvi zanje.

ČLEN 23

Okolje

1. Pogodbenici krepita izmenjavo mnenj in informacij, vključno z dobrimi praksami, o okoljskih politikah in predpisih ter sodelovanje na področjih, kot so:

(a) učinkovita raba virov;

(b) biološka raznovrstnost;

(c) trajnostna poraba in proizvodnja;

(d) tehnologije, blago in storitve, ki podpirajo varovanje okolja;

(e) ohranjanje gozdov in trajnostno gospodarjenje z njimi, po potrebi vključno z nezakonito sečnjo, ter

(f) druga področja, o katerih je odločeno na podlagi ustreznega dialoga o politikah.

2. Pogodbenici si prizadevata za krepitev sodelovanja v okviru ustreznih mednarodnih sporazumov in instrumentov, kot je ustrezno, ter v mednarodnih forumih.

ČLEN 24

Podnebne spremembe

1. Pogodbenici, ki priznavata potrebo po nujnem, znatnem in trajnem zmanjšanju emisij toplogrednih plinov na svetovni ravni, da se omeji zvišanje povprečne globalne temperature na znatno pod 2 °C v primerjavi z ravnmi pred industrializacijo in nadaljnja prizadevanja za omejitev dviga temperature na 1,5 °C v primerjavi z ravnmi pred industrializacijo, bosta prevzeli pobudo v boju proti podnebnim spremembam in njihovim škodljivim učinkom, tudi z nacionalnimi in mednarodnimi ukrepi za zmanjšanje antropogenih emisij toplogrednih plinov. Pogodbenici po potrebi sodelujeta na podlagi Okvirne konvencije Združenih narodov o spremembi podnebja, da bi dosegli cilj te konvencije z izvajanjem Pariškega sporazuma in okrepili večstranski pravni okvir. Prav tako si prizadevata za krepitev sodelovanja v drugih ustreznih mednarodnih forumih.

2. Pogodbenici si prizadevata za sodelovanje tudi zaradi spodbujanja trajnostnega razvoja, tako da krepita izmenjavo informacij, vključno z dobrimi praksami, in po potrebi spodbujata usklajevanje politik o vprašanjih skupnega interesa na področju podnebnih sprememb, vključno z vprašanji, kot so:

(a) blažitev podnebnih sprememb z različnimi ukrepi, kot so raziskave in razvoj nizkoogljične tehnologije, tržni mehanizmi ter zmanjšanje kratkoživih podnebnih onesnaževal;

(b) prilagajanje škodljivim vplivom podnebnih sprememb in

(c) pomoč tretjim državam.

ČLEN 25

Mestna politika

Pogodbenici krepita izmenjavo izkušenj in dobrih praks na področju mestnih politik, zlasti za reševanje skupnih izzivov na tem področju, tudi tistih, ki so posledica demografske dinamike in podnebnih sprememb. Prav tako po potrebi spodbujata tako izmenjavo izkušenj in dobrih praks med svojimi lokalnimi vladami ali mestnimi organi.

ČLEN 26

Energetika

Pogodbenici si prizadevata za krepitev sodelovanja ter po potrebi tesnega usklajevanja v mednarodnih forumih in organizacijah na področju energetike, vključno z energetsko varnostjo, svetovno trgovino z energijo in energetskimi naložbami, delovanjem svetovnih trgov energije, energijsko učinkovitostjo in tehnologijami, povezanimi z energijo.

ČLEN 27

Kmetijstvo

1. Pogodbenici krepita sodelovanje v zvezi s kmetijskimi politikami, politikami razvoja podeželja in gospodarjenja z gozdovi, vključno s trajnostnim kmetijstvom, prehransko varnostjo, vključevanjem okoljskih zahtev v kmetijsko politiko, razvojno politiko za podeželska območja, politiko spodbujanja in kakovosti za kmetijske živilske proizvode, vključno z geografskimi označbami, ekološko pridelavo, mednarodnimi kmetijskimi predvidevanji, trajnostnim gospodarjenjem z gozdovi ter povezavami med politiko trajnostnega kmetijstva, politiko razvoja podeželja in gozdarsko politiko ter okoljsko in podnebno politiko.

2. Pogodbenici krepita sodelovanje v zvezi z raziskavami in inovacijami na področju kmetijstva in gospodarjenja z gozdovi.

ČLEN 28

Ribištvo

1. Pogodbenici spodbujata dialog in krepita sodelovanje v zvezi z ribiškimi politikami v skladu s previdnostnimi in ekosistemskimi pristopi, da bi spodbujali dolgoročno ohranjanje, učinkovito upravljanje in trajnostno rabo ribolovnih virov na podlagi najboljših razpoložljivih znanstvenih informacij.

2. Pogodbenici krepita izmenjavo mnenj in informacij ter spodbujata mednarodno sodelovanje za preprečevanje nezakonitega, neprijavljenega in nereguliranega ribolova, odvračanje od njega ter njegovo odpravljanje.

3. Pogodbenici krepita sodelovanje v okviru ustreznih regionalnih organizacij za upravljanje ribištva.

ČLEN 29

Pomorske zadeve

Pogodbenici v skladu z mednarodnim pravom, kot je navedeno v Konvenciji Združenih narodov o pomorskem pravu z dne 10. decembra 1982 (v nadaljnjem besedilu: konvencija UNCLOS), spodbujata dialog in krepita medsebojno razumevanje v zvezi s pomorskimi zadevami ter sodelujeta za spodbujanje:

(a) pravne države na tem področju, vključno s pravico do plovbe in preleta ter drugimi pravicami na odprtem morju iz člena 87 konvencije UNCLOS, ter

(b) dolgoročnega ohranjanja, trajnostnega upravljanja ter boljšega poznavanja ekosistemov in neživih virov v morjih in oceanih v skladu z veljavnim mednarodnim pravom.

ČLEN 30

Zaposlovanje in socialne zadeve

1. Pogodbenici z izmenjavo mnenj in izkušenj ter po potrebi z dejavnostmi sodelovanja v zvezi z vprašanji skupnega interesa krepita sodelovanje na področju zaposlovanja, socialnih zadev in dostojnega dela, kot so politike zaposlovanja in sistemi socialne varnosti v okviru socialne razsežnosti globalizacije in demografskih sprememb.

2. Pogodbenici si prizadevata spoštovati, spodbujati in uresničevati mednarodno priznane delovne in socialne standarde ter spodbujati dostojno delo na podlagi svojih zavez v zvezi z ustreznimi mednarodnimi instrumenti, kot sta Deklaracija Mednarodne organizacije dela o temeljnih načelih in pravicah pri delu, sprejeta leta 1998, ter Deklaracija Mednarodne organizacije dela o socialni pravičnosti za pravičnejšo globalizacijo iz leta 2008.

ČLEN 31

Zdravje

Pogodbenici krepita izmenjavo mnenj, informacij in izkušenj na področju zdravja, da bi učinkovito obravnavali čezmejne zdravstvene težave, zlasti s sodelovanjem pri preprečevanju nalezljivih in nenalezljivih bolezni ter nadzoru nad njimi, po potrebi vključno s spodbujanjem mednarodnih zdravstvenih sporazumov.

ČLEN 32

Pravosodno sodelovanje

1. Pogodbenici krepita pravosodno sodelovanje v civilnih in gospodarskih zadevah, zlasti kar zadeva spodbujanje in učinkovitost konvencij o pravosodnem sodelovanju v civilnih zadevah.

2. Pogodbenici krepita pravosodno sodelovanje v kazenskih zadevah na podlagi Sporazuma o medsebojni pravni pomoči v kazenskih zadevah med Evropsko unijo in Japonsko, sklenjenega 15. decembra 2009 v Tokiu in 30. decembra 2009 v Bruslju, kakor se lahko spremeni.

ČLEN 33

Boj proti korupciji in organiziranemu kriminalu

Pogodbenici po potrebi tudi s spodbujanjem ustreznih mednarodnih sporazumov krepita sodelovanje pri preprečevanju korupcije in mednarodnega organiziranega kriminala ter boju proti njima, vključno z nedovoljeno trgovino s strelnim orožjem ter gospodarskim in finančnim kriminalom.

ČLEN 34

Boj proti pranju denarja in financiranju terorizma

Pogodbenici krepita sodelovanje, tudi z izmenjavo informacij, pri preprečevanju, da bi se njuna finančna sistema uporabljala za pranje premoženjske koristi, pridobljene s kaznivim dejanjem, in financiranje terorizma, pri čemer upoštevata splošno priznane standarde ustreznih mednarodnih organov, kot je Projektna skupina za finančno ukrepanje.

ČLEN 35

Boj proti prepovedanim drogam

Pogodbenici krepita sodelovanje pri preprečevanju prepovedanih drog in boju proti njim za:

(a) zmanjšanje ponudbe prepovedanih drog, nedovoljenega prometa z njimi in povpraševanja po njih;

(b) preprečevanje preusmerjanja predhodnih kemičnih sestavin, ki se uporabljajo za nezakonito proizvodnjo prepovedanih drog ali psihotropnih snovi;

(c) varovanje javnega zdravja in blaginje ter

(d) uničenje mednarodnih kriminalnih mrež, vključenih v nedovoljen promet s prepovedanimi drogami, zlasti da se prepreči njihov prodor v zakonito trgovinsko in finančno dejavnost, med drugim tudi z izmenjavo informacij in dobrih praks.

ČLEN 36

Sodelovanje pri kibernetskih vprašanjih

1. Pogodbenici krepita izmenjavo mnenj in informacij o svojih zadevnih politikah in dejavnostih v zvezi s kibernetskimi vprašanji ter spodbujata take izmenjave mnenj in informacij v mednarodnih in regionalnih forumih.

2. Pogodbenici krepita sodelovanje, da bi v kibernetskem prostoru čim bolj spodbujali in varovali človekove pravice ter prosti pretok informacij. V ta namen in ob zavedanju, da se v kibernetskem prostoru uporablja mednarodno pravo, po potrebi sodelujeta pri določanju in razvijanju mednarodnih standardov ter spodbujanju krepitve zaupanja v kibernetskem prostoru.

3. Pogodbenici po potrebi sodelujeta, da bi povečali sposobnosti tretjih držav, da okrepijo svojo kibernetsko varnost in se borijo proti kibernetski kriminaliteti.

4. Pogodbenici krepita sodelovanje pri preprečevanju kibernetske kriminalitete in boju proti njej, vključno s preprečevanjem distribucije nezakonite vsebine prek spleta in bojem proti njej.

ČLEN 37

Evidenca podatkov o potnikih

Pogodbenici si v obsegu, ki je skladen z njunima zadevnima zakonodajama in predpisi, prizadevata za uporabo razpoložljivih orodij, kot so evidence podatkov o potnikih, za preprečevanje terorističnih in hudih kaznivih dejanj ter boj proti njim, pri čemer spoštujeta pravico do zasebnosti in varstva osebnih podatkov.

ČLEN 38

Migracije

1. Pogodbenici spodbujata dialog o politikah s področja migracij, kot so zakonite migracije, nezakonito priseljevanje, trgovina z ljudmi, azil in upravljanje meja, vključno z varnostjo vizumov in potovalnih dokumentov, ob upoštevanju socialno-ekonomske realnosti migracij.

2. Pogodbenici krepita sodelovanje z namenom preprečevanja in nadzorovanja nezakonitega priseljevanja, vključno z zagotavljanjem ponovnega sprejema svojih državljanov brez nepotrebnega odlašanja in zagotovitvijo ustreznih potovalnih dokumentov tem osebam.

ČLEN 39

Varstvo osebnih podatkov

Pogodbenici krepita sodelovanje za zagotavljanje visoke ravni varstva osebnih podatkov.

ČLEN 40

Izobraževanje, mladina in šport

1. Pogodbenici krepita izmenjavo mnenj in informacij o svojih politikah na področjih izobraževanja, mladine in športa.

2. Pogodbenici po potrebi spodbujata dejavnosti sodelovanja na področju izobraževanja, mladine in športa, kot so skupni programi, izmenjave oseb ter izmenjave znanja in izkušenj.

ČLEN 41

Kultura

1. Pogodbenici si prizadevata za krepitev izmenjave oseb, vključenih v kulturne dejavnosti, in umetniških del ter po potrebi za izvajanje skupnih pobud na različnih kulturnih področjih, vključno z avdiovizualnimi deli, kot so filmi.

2. Pogodbenici si prizadevata za dialog in sodelovanje med svojimi ustreznimi civilnimi družbami in institucijami na kulturnih področjih, da bi okrepili medsebojno poznavanje in razumevanje.

3. Pogodbenici si prizadevata za sodelovanje pri vprašanjih skupnega interesa v ustreznih mednarodnih forumih, zlasti Organizaciji Združenih narodov za izobraževanje, znanost in kulturo (Unesco), da bi sledili skupnim ciljem ter spodbujali kulturno raznolikost in varovanje kulturne dediščine.

ČLEN 42

Skupni odbor

1. Ustanovi se Skupni odbor, ki ga sestavljajo predstavniki pogodbenic. Pogodbenici Skupnemu odboru sopredsedujeta.

2. Skupni odbor:

(a) usklajuje celotno partnerstvo, ki temelji na tem sporazumu;

(b)    po potrebi zahteva informacije od odborov ali drugih organov, ustanovljenih na podlagi drugih sporazumov ali dogovorov med pogodbenicama, in izmenjuje mnenja o vprašanjih skupnega interesa;

(c) določi dodatna področja sodelovanja, ki v tem sporazumu niso navedena, če so skladna s cilji tega sporazuma;

(d) zagotavlja pravilno delovanje in učinkovito izvajanje tega sporazuma;

(e)    si prizadeva za reševanje morebitnih sporov, ki nastanejo zaradi razlage, izvajanja ali uporabe tega sporazuma;

(f) deluje kot forum, da bi pojasnil vse ustrezne spremembe politik, programov ali pristojnosti, pomembnih za ta sporazum; ter

(g)    daje priporočila in sprejema sklepe ter po potrebi olajšuje posebne vidike sodelovanja na podlagi tega sporazuma.

3.    Skupni odbor odločitve sprejema soglasno.

4.    Skupni odbor se običajno sestane enkrat na leto, izmenično v Tokiu in Bruslju. Sestane se lahko tudi na zahtevo ene od pogodbenic.

5.    Skupni odbor sprejme svoj poslovnik.

ČLEN 43

Reševanje sporov

1. Pogodbenici sprejmeta vse splošne ali posebne ukrepe, potrebne za izpolnjevanje njunih obveznosti iz tega sporazuma, na podlagi načel vzajemnega spoštovanja, enakovrednega partnerstva in spoštovanja mednarodnega prava.

Če v zvezi z razlago, izvajanjem ali uporabo tega sporazuma nastane kakršen koli spor, pogodbenici okrepita prizadevanja za medsebojno posvetovanje in sodelovanje, da bi pravočasno in sporazumno rešili težavo.

3.      Če spora ni mogoče rešiti v skladu z odstavkom 2, lahko katera koli od pogodbenic zahteva, naj se težava predloži Skupnemu odboru v nadaljnjo razpravo in preučitev.

4.      Pogodbenici menita, da je mogoče določeno resno in bistveno kršitev obveznosti, opisanih v členih 2(1) in 5(1), ki dejansko pomeni bistveni element podlage za sodelovanje v skladu s tem sporazumom, obravnavati kot posebno nujno, če sta resnost in narava kršitve tako izjemni, da ogrožata mir in varnost, ter če ima kršitev mednarodne posledice.

5.      Če se na ozemlju pogodbenice pojavi posebno nujen primer iz odstavka 4, kar je malo verjetno in nepričakovano, Skupni odbor na zahtevo druge pogodbenice v 15 dneh skliče nujno posvetovanje.

        Če Skupni odbor ne more najti obojestransko sprejemljive rešitve, v zvezi z zadevo skliče nujno zasedanje na ministrski ravni. 

6.      V posebno nujnih primerih, kadar na ministrski ravni ni bila dogovorjena obojestransko sprejemljiva rešitev, se lahko pogodbenica, ki je podala zahtevo iz odstavka 5, odloči, da začasno odloži izvajanje določb tega sporazuma v skladu z mednarodnim pravom. Poleg tega pogodbenici opozarjata, da lahko pogodbenica, ki je podala zahtevo iz odstavka 5, sprejme druge ustrezne ukrepe zunaj okvira tega sporazuma v skladu z mednarodnim pravom.

       Pogodbenica o svoji odločitvi nemudoma pisno uradno obvesti drugo pogodbenico, to odločitev pa uporablja vsaj tako dolgo, kot je potrebno za rešitev zadeve na način, ki je sprejemljiv za obe pogodbenici.

7.      Pogodbenici redno pregledujeta potek posebno nujnega primera, zaradi katerega je bila sprejeta odločitev o začasni odložitvi izvajanja določb Sporazuma. Pogodbenica, ki uveljavlja odložitev izvajanja določb, jo umakne takoj, ko je to utemeljeno, in vsekakor takoj, ko razlogi za posebno nujen primer ne obstajajo več.

8.      Ta sporazum ne vpliva na razlago ali uporabo drugih sporazumov med pogodbenicama ali posega vanjo. Zlasti določbe tega sporazuma za reševanje sporov nikakor ne nadomeščajo določb za reševanje sporov iz drugih sporazumov med pogodbenicama ali vplivajo nanje.

KONČNE DOLOČBE

ČLEN 44

Razno

Sodelovanje in ukrepi v okviru tega sporazuma poteka oziroma se izvajajo v skladu z zadevnimi zakoni in drugimi predpisi pogodbenic.

ČLEN 45

Opredelitev pogodbenic

V tem sporazumu izraz „pogodbenici“ pomeni Unijo ali njene države članice oziroma Unijo in njene države članice v skladu z njihovimi pristojnostmi na eni strani ter Japonsko na drugi strani.

ČLEN 46

Razkritje informacij

Nobena določba tega sporazuma se ne razlaga v smislu, da bi morala pogodbenica predložiti informacije, za razkritje katerih meni, da je v nasprotju z njenimi bistvenimi varnostnimi interesi.

ČLEN 47

Začetek veljavnosti in uporaba do začetka veljavnosti

1. Ta sporazum ratificira Japonska, odobri ali ratificira pa ga Unija kot pogodbenica, vsaka v skladu s svojimi veljavnimi pravnimi postopki. Pogodbenici si listino o ratifikaciji, ki jo sestavi Japonska, in listino o dokončanju odobritve in ratifikacije, ki jo sestavi Unija kot pogodbenica, izmenjata v Tokiu. Ta sporazum začne veljati prvi dan drugega meseca, ki sledi datumu izmenjave listin.

2. Ne glede na odstavek 1 tega člena Unija in Japonska uporabljata določbe členov 1, 2, 3, 4, 5(1), 11, 12, 13, 14, 15 (razen odstavka 2(b)), 16, 17, 18, 20, 21, 22, 23, 24, 25, 26, 27, 28, 29, 30, 31, 37, 38(1), 39, 40, 41, 42 (razen odstavka 2(c)), 43, 44, 45, 46, 47, 48(3), 49, 50 in 51 tega sporazuma do začetka njegove veljavnosti. Taka uporaba se začne prvi dan drugega meseca, ki sledi datumu, ko Japonska uradno obvesti Unijo, da je končala ratifikacijo, ali datumu, ko Unija uradno obvesti Japonsko, da je končala veljavni pravni postopek, potreben v ta namen, kar koli nastopi pozneje. Uradna obvestila se predložijo z diplomatskimi notami.

3. Določbe, ki se uporabljajo do začetka veljavnosti tega sporazuma v skladu z odstavkom 2, imajo enak pravni učinek, kot če bi Sporazum med pogodbenicama že veljal.

ČLEN 48

Odpoved sporazuma

1. Ta sporazum velja do odpovedi v skladu z odstavkom 2.

2. Katera koli od pogodbenic lahko pisno uradno obvesti drugo pogodbenico o svojem namenu, da bo odpovedala ta sporazum. Odpoved začne veljati šest mesecev po datumu, ko je druga pogodbenica prejela to uradno obvestilo.

3. Katera koli od pogodbenic lahko pisno uradno obvesti drugo pogodbenico o svojem namenu, da bo prenehala uporabo, do začetka veljavnosti, določenega v členu 47(2). Odpoved začne veljati šest mesecev po datumu, ko je druga pogodbenica prejela to uradno obvestilo.

ČLEN 49

Prihodnji pristopi k Uniji

1. Unija obvesti Japonsko o vsaki prošnji tretje države za pristop k Uniji.

2. Pogodbenici razpravljata, tudi v okviru Skupnega odbora, o vseh posledicah, ki jih ima lahko pristop tretje države k Uniji za ta sporazum.

3. Unija obvesti Japonsko o podpisu in začetku veljavnosti pogodbe v zvezi s pristopom tretje države k Uniji.

ČLEN 50

Ozemeljska uporaba

Ta sporazum se po eni strani uporabljana ozemljih, na katerih se uporabljata Pogodba o Evropski uniji in Pogodba o delovanju Evropske unije, in sicer v skladu s pogoji iz navedenih pogodb, in po drugi strani na ozemlju Japonske.

ČLEN 51

Verodostojna besedila

   Ta sporazum je sestavljen v dveh izvodih v angleškem, bolgarskem, češkem, danskem, estonskem, finskem, francoskem, grškem, hrvaškem, italijanskem, latvijskem, litovskem, madžarskem, malteškem, nemškem, nizozemskem, poljskem, portugalskem, romunskem, slovaškem, slovenskem, španskem, švedskem in japonskem jeziku, pri čemer so besedila v vseh teh jezikih enako verodostojna. V primeru neskladnosti med jezikovnimi različicami tega sporazuma pogodbenici zadevo predložita v presojo Skupnemu odboru.

V ……………….. [kraj], dne ………………………… [dan] …………. [mesec] 2018.

ZA Kraljevino Belgijo,

ZA Republiko Bolgarijo,

ZA Češko republiko,

ZA Kraljevino Dansko,

ZA Zvezno republiko Nemčijo,

ZA Republiko Estonijo,

ZA Irsko,

ZA Helensko republiko,

ZA Kraljevino Španijo,

ZA Francosko republiko,

ZA Republiko Hrvaško,

ZA Italijansko republiko,

ZA Republiko Ciper,

ZA Republiko Latvijo,

ZA Republiko Litvo,

ZA Veliko vojvodstvo Luksemburg,

ZA Madžarsko,

ZA Republiko Malto,

ZA Kraljevino Nizozemsko,

ZA Republiko Avstrijo,

ZA Republiko Poljsko,

ZA Portugalsko republiko,

ZA Romunijo,

ZA Republiko Slovenijo,

ZA Slovaško republiko,

ZA Republiko Finsko,

ZA Kraljevino Švedsko,

ZA Združeno kraljestvo Velika Britanija in Severna Irska,

ZA EVROPSKO UNIJO,

ZA JAPONSKO

(KONEC)