—

ob upoštevanju Pogodbe o delovanju Evropske unije (PDEU) in zlasti člena 43 Pogodbe,

—

ob upoštevanju svoje resolucije z dne 6. julija 2017 o spodbujanju kohezije in razvoja v najbolj oddaljenih regijah Unije: uporaba člena 349 PDEU (1),

—

ob upoštevanju Uredbe (EU) št. 1380/2013 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 11. decembra 2013 o skupni ribiški politiki in o spremembi uredb Sveta (ES) št. 1954/2003 in (ES) št. 1224/2009 ter razveljavitvi uredb Sveta (ES) št. 2371/2002 in (ES) št. 639/2004 ter Sklepa Sveta 2004/585/ES (2),

—

ob upoštevanju Uredbe Sveta (ES) št. 1224/2009 z dne 20. novembra 2009 o vzpostavitvi nadzornega sistema Skupnosti za zagotavljanje skladnosti s pravili skupne ribiške politike, o spremembi uredb (ES) št. 847/96, (ES) št. 2371/2002, (ES) št. 811/2004, (ES) št. 768/2005, (ES) št. 2115/2005, (ES) št. 2166/2005, (ES) št. 388/2006, (ES) št. 509/2007, (ES) št. 676/2007, (ES) št. 1098/2007, (ES) št. 1300/2008, (ES) št. 1342/2008 in razveljavitvi uredb (EGS) št. 2847/93, (ES) št. 1627/94 in (ES) št. 1966/2006 (3),

—

ob upoštevanju Uredbe (EU) št. 508/2014 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 15. maja 2014 o Evropskem skladu za pomorstvo in ribištvo in razveljavitvi uredb Sveta (ES) št. 2328/2003, (ES) št. 861/2006, (ES) št. 1198/2006 in (ES) št. 791/2007 in Uredbe (EU) št. 1255/2011 Evropskega parlamenta in Sveta (4) ter zlasti člena 77 te uredbe,

—

ob upoštevanju Uredbe (EU) 2017/1004 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 17. maja 2017 o vzpostavitvi okvira Unije za zbiranje, upravljanje in uporabo podatkov v ribiškem sektorju in podporo znanstvenemu svetovanju v zvezi s skupno ribiško politiko ter razveljavitvi Uredbe Sveta (ES) št. 199/2008 (5), zlasti člena 5,

—

ob upoštevanju raziskovalne študije o morskem rekreacijskem in delno samooskrbnem ribolovu – njegova vrednost in učinek na ribje staleže, ki jo je julija 2017 objavil tematski sektor za strukturno in kohezijsko politiko,

—

ob upoštevanju člena 52 Poslovnika,

—

ob upoštevanju poročila Odbora za ribištvo (A8-0191/2018),

A.

ker je Mednarodni svet za raziskovanje morja (ICES) rekreacijski ribolov leta 2013 opredelil kot „ulov ali poskus ulova živih vodnih virov predvsem za zabavo in/ali osebno porabo“; to vključuje aktivne ribolovne metode, tudi trnek, sulico in ribolov z roko, ter pasivne ribolovne metode, tudi mreže, pasti, vrše in parangal; ker so potrebne jasne opredelitve rekreacijskega ribolova in morskega rekreacijskega ribolova, pri čemer je treba upoštevati člen 55(2) Uredbe (ES) št. 1224/2009, po katerem je „trženje ulovov iz rekreacijskega ribolova […] prepovedano“;

B.

ker je pomembno razumeti razliko med rekreacijskim in delno samooskrbnim ribolovom, saj ju je treba oceniti in urediti ločeno ter pojasniti, da rekreacijski ribolov ni delno samooskrbni ribolov; ker se uredba o skupni ribiški politiki na slednjega ne sklicuje; ker bi bilo treba ti dve obliki zato posebej oceniti in urediti;

C.

ker zakonodaja EU vsebuje samo dvotirni sistem ribolovnih kategorij, ki obsegata rekreacijski in gospodarski ribolov, ne priznava pa delnega samooskrbnega in delno komercialnega ribolova;

D.

ker lahko rekreacijski ribolov zaradi svojega obsega močno vpliva na staleže rib, vendar je njegova ureditev predvsem v pristojnosti držav članic;

E.

ker je Organizacija združenih narodov za prehrano in kmetijstvo opredelila samooskrbni ribolov kot „ulov vodnih živali, ki bistveno prispeva k zadovoljevanju prehranskih potreb posameznika“;

F.

ker brez jasne pravne razlike med rekreacijskim, delno samooskrbnim in delno komercialnim ribolovom morda ne bo mogoče ugotoviti dela nezakonitega, neprijavljenega in zakonsko neurejenega ribolova, saj ne bo upoštevan ali pravilno urejen;

G.

ker na ravni EU ni enotne, jasne opredelitve rekreacijskega ribolova in ker ga je zato zelo težko nadzorovati, o njem zbirati podatke in ocenjevati njegov vpliv na staleže rib in okolje ali njegov gospodarski pomen;

H.

ker so za ustrezno upravljanje katerekoli vrste ribolovne dejavnosti, tudi rekreacijskega ribolova, potrebni pravilni in zanesljivi podatki in časovne vrste, na podlagi katerih bo mogoče oceniti učinek teh dejavnosti na ribje staleže ali druge morske organizme in okolje; ker teh podatkov zaenkrat ni ali so nepopolni; ker poleg neposrednega vpliva na staleže rib tudi nadaljnji okoljski vpliv rekreacijskega ribolova ni dovolj preučen;

I.

ker študije kažejo, da velik del plastičnih odpadkov v morjih, jezerih in rekah izvira iz rekreativnih dejavnosti na vodi, kot so čolnarjenje, turizem in ribolov; ugotavlja, da odpadki v obliki izgubljenega ribiškega orodja lahko resno poslabšajo habitate in povzročajo okoljsko škodo;

J.

ker Evropski sklad za pomorstvo in ribištvo finančno podpira zbiranje podatkov, tudi o rekreacijskem ribolovu;

K.

ker se med cilji iz člena 2 Uredbe (EU) št. 1380/2013 navaja, da je treba doseči gospodarske, socialne in zaposlovalne koristi ter ribje staleže in druge morske organizme obnoviti in ohraniti nad ravnmi, ki omogočajo največji trajnostni donos;

L.

ker nedavna raziskava po naročilu Parlamenta kaže, da se lahko vpliv rekreacijskega ribolova razlikuje glede na stalež rib ter predstavlja od 2 % (skuša) do 43 % (polak) skupnega ulova;

M.

ker je za uresničitev ciljev skupne ribiške politike potrebno upravljanje in uravnoteženje ribjih staležev in ribolovne dejavnosti; ker teh ciljev ni mogoče uresničiti brez dela podatkov o ulovu ter gospodarskem pomenu ribolovnih dejavnosti, ki vključujejo rekreacijski ribolov;

N.

ker so države članice podatke dolžne zbirati, mednje pa spadajo tudi ocene obsega rekreacijskega ribolova in izpusta vrst, navedenih v Uredbi (EU) št. 2017/1004 in potencialno vključenih v večletne načrte upravljanja; ker ni veliko držav članic, ki bi imele izčrpne podatke o rekreacijskem ribolovu, ki se izvaja na njihovem ozemlju;

O.

ker je podatke, čeprav se pri rekreacijskem ribolovu na morju lovi širok nabor vrst, obvezno zbirati le za nekaj vrst, zato je potrebna raziskava in analiza več vrst za posamezno državo; ker je treba ulov pri rekreacijskem ribolovu vključiti v skupno ribolovno umrljivost in ocene biomase;

P.

ker se razpoložljivost podatkov o rekreacijskem ribolovu med regijami razlikuje, pri čemer je za morski rekreacijski ribolov v Severnem in Baltskem morju na voljo več informacij kot za Sredozemsko in Črno morje ali Atlantik;

Q.

ker je v Evropi tistih, ki se ukvarjajo z morskim rekreativnim ribolovom, po ocenah med 8,7 in 9 milijonov oziroma 1,6 % evropskega prebivalstva, ki vsako leto lovi približno 77 milijonov dni;

R.

ker v skladu s členom 3(2)(6) Uredbe (EU) št. 508/2014 o Evropskem skladu za pomorstvo in ribištvo „ribič“pomeni vsako osebo, ki opravlja dejavnosti gospodarskega ribolova, kot jih priznava država članica, in ker je zato treba najti drugačno opredelitev za tiste, ki se ukvarjajo z dejavnostmi rekreacijskega ribolova, kot je opisan v uvodni izjavi A;

S.

ker ocenjeni ekonomski učinek evropskega morskega rekreacijskega ribolova (brez vrednosti turističnega ribolova) znaša 10,5 milijarde EUR oziroma 5,1 milijarde neposrednih, 2,3 milijarde posrednih in 3,2 milijarde induciranih izdatkov; ker samo v EU po ocenah znaša 8,4 milijarde EUR (to je 4,2 milijarde neposrednih, 1,8 milijarde posrednih in 2,5 milijarde induciranih izdatkov);

T.

ker obstaja neposredna povezava med številčnostjo/strukturo ribjih staležev, dostopom do ribolovnih možnosti in posledičnimi zaposlovalnimi, ekonomskimi in socialno-ekonomskimi vplivi; ker je za sprejetje ukrepov za upravljanje, s katerimi bi dosegali tako okoljske kot tudi gospodarske cilje, pomembno oceniti učinek vsega ribolova na določen stalež ter njegovo ekonomsko vrednost;

U.

ker morski rekreacijski ribolov v Evropi podpira približno 99 000 delovnih mest z ekvivalentom polnega delovnega časa, kar je 57 000 neposrednih, 18 000 posrednih in 24 000 induciranih delovnih mest, ustvari pa povprečno ekonomsko vrednost v višini 49 000 EUR letno na delovno mesto z ekvivalentom polnega delovnega časa; ker je samo v EU po ocenah 84 000 delovnih mest z ekvivalentom polnega delovnega časa (50 000 neposrednih, 15 000 posrednih in 20 000 induciranih delovnih mest);

V.

ker se je pokazalo, da je rekreacijski ribolov v okviru morskega turizma, pa tudi druge oblike turističnega ribolova, zelo pomemben za gospodarstvo številnih regij in držav, zaradi česar ga je treba preučiti, da bi bolje ocenili njegov pomen, vpliv in možnosti za razvoj;

W.

ker imajo vse vrste rekreacijskega ribolova večji ekonomski in socialni vpliv na lokalni in regionalni kot pa na nacionalni ravni, saj s turizmom, proizvodnjo, prodajo na drobno in oddajanjem opreme ter drugimi storitvami, povezanimi z rekreacijskim ribolovom, podpirajo lokalne in obalne skupnosti;

X.

ker rekreacijski ulov v nekaterih primerih predstavlja velik delež skupne ribolovne umrljivosti staleža, zaradi česar bi ga bilo treba upoštevati pri določanju ribolovnih možnosti; ker lahko ocenjeni delež morskega rekreacijskega ribolova od skupnega ulova glede na nedavno študijo, ki je bila izvedena po naročilu Parlamenta, močno niha, kar je odvisno od ciljne vrste, in sicer od 2 % za skušo do 43 % za polaka;

Y.

ker je treba posamično oceniti različne metode rekreacijskega ribolova ali segmente, ki so opisani v opredelitvi ICES 2013;

Z.

ker ocena učinka rekreacijskega ribolova na ribje staleže vključuje zadržanje ulova in ribolovno umrljivost za izpuščene ribe; ker je stopnja preživetja pri ribah, ulovljenih s parangalom ali ribiško palico (ribolov na način „ujemi in izpusti“), v večini primerov višja kot pri ribah, ulovljenih z drugo opremo in na druge načine, kar bi bilo treba v teh primerih upoštevati; ker so za primerjavo med možnostjo za preživetje zavržkov pri komercialnem ribolovu in rib, izpuščenih pri rekreacijskem ribolovu, potrebne dodatne informacije o glavnih orodjih, ki se pri morskem rekreacijskem ribolovu uporabljajo;

AA.

ker se pri rekreacijskem ribolovu uporablja vrsta orodij in tehnik z različnimi učinki na stalež in okolje, kar bi bilo treba ustrezno oceniti in urediti;

AB.

ker zaradi slabega stanja staležev brancina v Severnem morju ter trske v Zahodnem Baltiku veljajo za rekreacijski ribolov na ravni EU omejitve, in sicer omejitev ulova ali njegovo zadržanje (brancin), ki prispevajo k obnovitvi teh staležev; ker izredni ukrepi upravljanja, ki se sprejemajo, kadar se zdi, da se zaradi rekreacijskega ribolova zmanjšuje stalež, sektorju ne zagotavljajo potrebne prepoznavnosti;

AC.

ker nekateri rekreativni ribiči lovijo diadromne vrste rib, kot so losos, postrv in jegulja; ker je treba podatke za te vrste zbirati za slano in sladko vodo, da bi lahko ocenili spreminjanje staležev skozi čas;

AD.

ker so večini rekreacijskih ribičev najbolj dostopna obalna območja, kjer poleg rib pogosto ulovijo tudi nevretenčarje in morske alge; ker imajo ti pomembno vlogo za ekologijo teh območij; ker bo treba oceniti tudi vpliv ulova teh vrst, ne samo z vidika staleža ampak tudi ekosistemov, katerih del so;

AE.

ker se losos vrača v matične vode in ker bi ga morali praviloma loviti le v rečnih sistemih, kjer je mogoč učinkovit nadzor in izvrševanje; ker se losos z neselektivnim lovljenjem na morju odstranjuje iz zdravih in ranljivih populacij;

AF.

ker bi bil rekreacijski ribolov lahko pomemben vzrok ribolovne umrljivosti, čeprav za največji ocenjeni okoljski učinek sladkovodnega rekreacijskega ribolova velja možnost uvajanja neavtohtonih vrst v ekosistem, kar pa ne velja za morski rekreacijski ribolov;

AG.

ker je bil namen uvedbe skupne ribiške politike upravljati komercialni ribolov, ne pa obravnavati rekreacijskega, njegove posebnosti in potrebo po posebnih instrumentih za upravljanje in načrtovanje;

AH.

ker okoljski vplivi rekreacijskega ribolova poleg odstranjevanja rib vključujejo tudi druge učinke, vendar jih je zaradi pomanjkljivih podatkov težko ločiti od drugih antropogenih virov;

AI.

ker je treba pri upravljanju morskega rekreacijskega ribolova v prihodnje upoštevati umik Združenega kraljestva iz Unije, zlasti glede na pomen te dejavnosti v Združenem kraljestvu in vlogo pri skupnih ribjih staležih;

AJ.

ker rekreacijski ribolov prinaša številne socialne koristi in koristi za javno zdravje in na primer povečuje kakovost življenja udeležencev, spodbuja k sodelovanju med mladimi ter ljudi ozavešča o okolju in pomenu njegove trajnosti;

1.

2.

3.

4.

5.

6.

7.

8.

9.

10.

11.

12.

13.

14.

15.

16.

17.

18.

19.

20.

21.