—

ob upoštevanju Uredbe (EU) št. 1305/2013 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 17. decembra 2013 o podpori za razvoj podeželja iz Evropskega kmetijskega sklada za razvoj podeželja (EKSRP) in razveljavitvi Uredbe Sveta (ES) št. 1698/2005 (1),

—

ob upoštevanju Uredbe (EU) št. 1307/2013 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 17. decembra 2013 o pravilih za neposredna plačila kmetom na podlagi shem podpore v okviru skupne kmetijske politike ter razveljavitvi Uredbe Sveta (ES) št. 637/2008 in Uredbe Sveta (ES) št. 73/2009 (2),

—

ob upoštevanju Uredbe (EU) 2017/2393 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 13. decembra 2017 o spremembi uredb (EU) št. 1305/2013 o podpori za razvoj podeželja iz Evropskega kmetijskega sklada za razvoj podeželja (EKSRP), (EU) št. 1306/2013 o financiranju, upravljanju in spremljanju skupne kmetijske politike, (EU) št. 1307/2013 o pravilih za neposredna plačila kmetom na podlagi shem podpore v okviru skupne kmetijske politike, (EU) št. 1308/2013 o vzpostavitvi skupne ureditve trgov kmetijskih proizvodov in (EU) št. 652/2014 o določbah za upravljanje odhodkov v zvezi s prehransko verigo, zdravjem in dobrobitjo živali ter v zvezi z zdravjem rastlin in rastlinskim razmnoževalnim materialom (3),

—

ob upoštevanju študije „Young farmers: Policy implementation after the 2013 CAP reform“ (Mladi kmetje: izvajanje politike po reformi SKP leta 2013), ki jo je naročil tematski sektor B Evropskega parlamenta – strukturne in kohezijske politike – in je bila predstavljena na seji odbora AGRI 23. novembra 2017,

—

ob upoštevanju razprave v Evropskem parlamentu o izvajanju politike za mlade kmete po reformi SKP leta 2013, ki je potekala 23. novembra 2017,

—

ob upoštevanju Posebnega poročila Evropskega računskega sodišča št. 10/2017 z naslovom „Podpora EU za mlade kmete bi morala biti bolje usmerjena, da bi spodbujala učinkovito generacijsko pomladitev“,

—

ob upoštevanju svoje resolucije z dne 27. aprila 2017 o stanju koncentracije kmetijskih zemljišč v EU: kako olajšati dostop kmetov do zemljišč? (4),

—

ob upoštevanju študije Evropskega sveta za mlade kmete z naslovom Young farmers are key in the future CAP (Mladi kmetje so ključnega pomena za prihodnjo skupno kmetijsko politiko), objavljene 17. maja 2017,

—

ob upoštevanju mnenja Evropskega odbora regij z naslovom „Podpiranje mladih evropskih kmetov“ (5),

—

ob upoštevanju člena 52 Poslovnika ter člena 1(1)(e) sklepa konference predsednikov z dne 12. decembra 2002 o postopku odobritve samoiniciativnih poročil in Priloge 3 k temu sklepu,

—

ob upoštevanju poročila Odbora za kmetijstvo in razvoj podeželja in mnenja Odbora za okolje, javno zdravje in varnost hrane (A8-0157/2018),

A.

ker je v EU le okoli 6 % upraviteljev kmetij mlajših od 35 let, več kot polovica pa starejših od 55 let in ker so razlike med državami članicami velike;

B.

ker se te številke v zadnjem desetletju niso bistveno spremenile, odstotek mladih kmetov se zmanjšuje in staranje kmečkega prebivalstva še naprej ostaja velik problem; ker se razmere na področju generacijske pomladitve med državami članicami močno razlikujejo, zato je potreben prožen in raznolik pristop;

C.

ker se s kmetijskim razvojem, ki ga podpira skupna kmetijska politika (SKP), že več kot 50 let spodbuja širjenje, koncentracija kmetijskih gospodarstev in močna kapitalizacija proizvodnih sredstev, kar otežuje, da bi se nekatera gospodarstva prenesla na mlade in/ali jim bila dostopna zaradi kapitalskih zneskov, potrebnih za prevzem;

D.

ker je staranje kmečkega prebivalstva zaradi sedanje omejene gospodarske donosnosti zlasti kritično v živinorejskem sektorju, predvsem v ovčje- in kozjerejskem sektorju;

E.

ker se je v obdobju 2007–2013 število mladih kmetov v EU v celoti zmanjšalo s 3,3 na 2,3 milijona, površina kmetij, ki jih obdelujejo, pa se je v tem obdobju zmanjšala s 57 na 53 milijonov hektarjev;

F.

ker je ob upoštevanju demografskih sprememb, kot sta odseljevanje in staranje prebivalstva na podeželju, ključnega pomena ustvariti priložnosti, da kmetijstvo kot sodoben in privlačen sektor spodbuja mlade k izbiri poklicne poti na tem področju;

G.

ker obstaja pri dostopu do zemljišč huda konkurenca med mladimi, ki se želijo ukvarjati s kmetijstvom, in dobro uveljavljenimi kmeti, ponekod pa tudi med mladimi in naložbenimi podjetji, ki so se začela zanimati za kmetijstvo;

H.

ker bo v prihodnosti ogrožen celoten model kmetijskega razvoja, ki temelji na družinskih kmetijah;

I.

ker ima v tem smislu SKP osrednjo vlogo;

J.

ker je generacijska pomladitev v kmetijstvu težavna zaradi dveh dejavnikov, in sicer zaradi težav mlajše generacije pri vstopu v kmetijstvo in težav sedanje generacije kmetov pri izstopu iz te dejavnosti, in ker je zaradi pomanjkanja mladih, ki se odločijo za poklicno pot v kmetijstvu, v nevarnosti gospodarska in socialna vzdržnost podeželskih območij, pa tudi samooskrba s hrano ter prehranska varnost EU; ker je zadovoljiv ekonomski položaj prvi pogoj za privlačnost sektorja;

K.

ker so bila z zadnjo reformo SKP potrjena in uvedena številna orodja, ki jih je mogoče kombinirati in prilagajati nacionalnim okoliščinam v državah članicah, predvsem obvezno plačilo za mlade kmete v prvem stebru (6,9 milijarde EUR za 180.000 mladih kmetov) in ukrepi v drugem stebru, kot so zagonska pomoč, dostop do financiranja in posojil ali možnost vzpostavitve tematskega podprograma za mlade kmete (2,6 milijarde EUR);

L.

ker vse države članice EU nimajo dejanske politike za vzpostavitev kmetijske dejavnosti in ne uporabljajo vseh instrumentov, ki jih SKP nudi za podporo mladim kmetom, zlasti je to ukrep iz drugega stebra za zagonsko pomoč za mlade kmete;

M.

ker mlade ženske, ki prevzamejo vodenje kmetijskega gospodarstva, predstavljajo le majhen del mladih kmetov, vendar niso homogena skupina in imajo zato na začetku poklicne poti različne potrebe;

N.

ker bi morala biti generacijska pomladitev ena glavnih prednostnih nalog prihodnje SKP, ki bi zagotavljala skupni okvir politike za nacionalne prilagojene strategije in ker je podpiranje generacijske pomladitve nujni pogoj za ohranitev kmetijstva v EU ter ohranjanje privlačnosti in živosti podeželja, in sicer s spodbujanjem raznolikosti kmetij in promoviranjem trajnostnega družinskega kmetovanja;

O.

ker je dostop do zemljišč opredeljen kot najpomembnejša ovira za mlade kmete in nove udeležence, kar traja že leta in zahteva dejanske rešitve; ker je dostop do zemljišč po eni strani oviran zaradi izgubljanja kmetijskih površin, ki je posledica pozidave, razvoja mest, turizma, infrastrukturnih projektov, sprememb v rabi in širjenja dezertifikacije zaradi podnebnih sprememb, po drugi strani pa zaradi koncentracije lastništva zemljišč; ker špekulativno zviševanje cen pomeni resne in vse bolj zaskrbljujoče težave za nove udeležence in mlade kmete v številnih državah članicah; ker sedanje podpore sicer omogočajo lažji dostop do finančnih sredstev oziroma kapitala, ne obravnavajo pa bistvenega vprašanja o dostopu do zemljišč za ustanovitev novih kmetij;

P.

ker nove udeležence, kot so mladi kmetje, še zlasti ogroža nestanovitnost cen in ker se soočajo z dodatnimi težavami pri dostopu do financiranja bank ali drugih posojilnih programov zaradi pomanjkanja finančnih sredstev, ki bi jih uporabili kot jamstvo;

Q.

ker bi morala biti podpora EU mladim kmetom bolje usmerjena, da bi zagotovili generacijsko pomladitev in se borili proti zmanjšanju števila in koncentracije kmetijskih gospodarstev;

R.

ker kljub podpornim ukrepom EU še vedno obstajajo izzivi, s katerimi se je treba soočiti pri uvajanju mladih kmetov v dejavnost in v zvezi z generacijsko pomladitvijo v kmetijskem sektorju EU;

S.

ugotavlja, da so med novimi udeleženci ženske pogosteje opredeljene kot primarni kmet kot pa v kmetijskem sektorju na splošno;

T.

ker je demografska slika v nekaterih regijah EU zelo neuravnotežena, saj tam živi zelo malo mladih ali pa jih sploh ni;

U.

ker so mladi kmetje in novi udeleženci pomemben vir inovacij in podjetništva v kmetijstvu, ki prinaša koristi, kot so uvedba novih znanj ali tehnik, razvoj novih poslovnih modelov, ki temeljijo na končnih uporabnikih, razvoj bolj trajnostnih kmetijskih sistemov, razvoj novih organizacijskih modelov (npr. skupinsko kmetovanje, predfinanciranje, črpanje iz množic (crowdsourcing)), okrepitev povezav med kmetijstvom in lokalno skupnostjo in prilagoditev tradicionalnega znanja za razvoj poslovnih inovacij (npr. obrtne živilske proizvodnje);

V.

ker se večina gorskih regij spopada s posebnimi težavami zaradi nižje stopnje naložb, posebnih razmer in zahtevne lege, ki mlade odvračajo mlade, da bi ostali ali začeli dejavnost v teh regijah;

W.

ker kot pogoj določa prožnejši pristop nacionalnih in/ali regionalnih organov pri odločanju o uporabi mehanizma „mladega kmeta“ v državah s takimi regijami;

X.

ker novi udeleženci običajno vodijo manjše kmetije in imajo zato težave pri dostopu do surovin po konkurenčnih cenah in pri proizvodnji količin, potrebnih za ekonomijo obsega;

Y.

ker je 80 % subvencij skupne kmetijske politike razdeljenih le med 20 % kmetij EU in je dejanska razdelitev subvencij verjetno še bolj neenaka, saj iz razpoložljivih statističnih podatkov ni mogoče ugotoviti ničesar o lastništvu in nadzoru kmetij;

Z.

ker dokument Young Farmers Manifesto (Manifest mladih kmetov), ki ga je leta 2015 objavil Evropski svet mladih kmetov, poziva k: dostopu do zemljišč in posojil z ukrepi javne podpore; ureditvi za omejitev nepoštenih trgovinskih praks v verigi preskrbe s hrano; ukrepom za zmanjšanje nestabilnosti dohodkov za mlade kmete; in podpori za naložbe in dostop do zemljišč za zaščito in varovanje tal ter optimizacijo rabe zemljišč s strani mladih kmetov za proizvodnjo hrane;

AA.

ker so mladi kmetje ključ do trajnostnega, diverzificiranega in vključujočega kmetijskega sektorja in ker se s spodbujanjem njihovega dostopa do kmetovanja zagotavlja prihodnost prehranski proizvodnji ter varstvu okolja in podeželske krajine;

AB.

ker izredna nestanovitnost cen kmetijskih proizvodov zelo odvrača tiste, ki bi želeli začeti kmetijsko dejavnost, in jih usmerja v proizvodne niše z bolj zanesljivim dobičkom;

AC.

ker zakonodaja EU vsebuje pojma „mladi kmet“ in „kmet, ki začenja opravljati kmetijsko dejavnost“;

AD.

ker se proces koncentracije zemljišč vse bolj krepi; ker se je med letoma 2005 in 2015 število kmetij zmanjšalo za približno 3,8 milijona, medtem ko se je njihova povprečna velikost povečala za 36 %;

AE.

ker je v izjavi Cork 2.0 z dne 6. septembra 2016 izražena zaskrbljenost zaradi odseljevanja s podeželja in bega mladih ter da morajo podeželska območja in skupnosti (pokrajina, kmetije, vasi in majhna mesta) ostati privlačni za življenje in delo, tako da se izboljša dostop do storitev, kot so šole, bolnišnice, vključno s porodništvom, širokopasovne povezave in rekreativni objekti ter priložnosti za podeželske državljane za spodbujanje podjetništva v tradicionalnih podeželskih panogah in v novih gospodarskih sektorjih;

AF.

ker je generacijska pomladitev odvisna predvsem od resnične volje izvoljenih politikov (na ravni EU in nacionalnih), od ustreznih strokovnjakov in zlasti od starejših; ker ta volja predvideva ambiciozno in usklajeno skupno politiko – ta danes pravzaprav ne obstaja –, ki vključuje orodja SKP in različne instrumente nacionalne politike na različnih področjih, kot so zemljišča, financiranje, oblike zemljiške posesti in politike v zvezi s strukturo kmetij, obdavčitev, dedno pravo, pokojninske sheme, usposabljanja itd.;

AG.

ker danes mladi kmetje v EU konkurirajo v hitro razvijajočem se kmetijskem sektorju; ker imajo inovacije, raziskave in precizno kmetijstvo potencial za sočasno izboljšanje donosnosti kmetijstva in upravljanja virov;

AH.

ker je število prošenj za ukrep za pomoč mladim prevzemnikom kmetij v okviru drugega stebra SKP v nekaterih državah članicah preseglo skupno vrednost ukrepov za prevzem kmetij, določeno za programsko obdobje 2014–2020;

AI.

ker mladi kmetje, tako kot vsi drugi kmetje v EU, proizvajajo in dajejo svoje proizvode na enotni evropski trg, vendar v vseh državah članicah nimajo enakih pogojev poslovanja ali posojilnih pogojev;

AJ.

ker so bile vzpostavljene pobude, kot je ukrep EU za pametne vasi;

AK.

ker je treba podeželje ohraniti poseljeno tako z mlajšim, delovno aktivnim prebivalstvom, kot s starejšimi;

1.

2.

3.

4.

5.

6.

7.

8.

9.

10.

11.

12.

13.

14.

15.

16.

17.

18.

19.

20.

21.

22.

23.

24.

25.

26.

27.

28.

29.

30.

31.

32.

33.

34.

35.

36.

37.

38.

39.

40.

41.

42.

43.

44.

45.

46.

47.

48.

49.

50.

51.

52.

53.

54.

55.

56.

57.

58.

59.

60.

61.

62.

63.

64.

65.

66.

67.

68.

69.

70.

71.

72.

73.

74.

75.

76.

77.

78.

79.

80.

81.

82.

83.

84.

85.

86.

87.

88.

89.

90.

91.

92.

93.

94.