EVROPSKA KOMISIJA

Bruselj, 12.12.2018

COM(2018) 838 final

SPOROČILO KOMISIJE

o smernicah za nacionalne regulativne organe glede preglednosti in ocene čezmejnih tarif za pakete v skladu z Uredbo (EU) 2018/644 in Izvedbeno uredbo Komisije (EU) 2018/1263

SPOROČILO KOMISIJE

o smernicah za nacionalne regulativne organe glede preglednosti in ocene čezmejnih tarif za pakete v skladu z Uredbo (EU) 2018/644 in Izvedbeno uredbo Komisije (EU) 2018/1263

I.Uvod

Učinek Uredbe (EU) 2018/644 o storitvah čezmejne dostave paketov 1 (v nadaljnjem besedilu: Uredba) bo v veliki meri odvisen od zmožnosti nacionalnih regulativnih organov, da zbirajo informacije in izvajajo potrebne nadaljnje dejavnosti (zlasti oceno tarif v skladu s členom 6). Delo nacionalnih regulativnih organov je tako bistvenega pomena za doseganje ciljev Uredbe. Zato to sporočilo temelji na prispevku Evropske skupine regulativnih organov za poštne storitve (v nadaljnjem besedilu: ERGP) 2 .

To sporočilo vsebuje smernice za uporabo obrazcev iz Izvedbene uredbe Komisije (EU) 2018/1263 o pripravi obrazcev za predložitev informacij s strani izvajalcev storitev dostave paketov 3 (na podlagi člena 4 Uredbe) in za predložitev informacij Komisiji v elektronsko zbirko podatkov, vzpostavljeno v ta namen, v skladu s členom 5(2) Uredbe. Sporočilo določa tudi smernice za metodologijo, ki se uporablja v zvezi z elementi, ki jih je treba uporabiti za oceno čezmejnih tarif za enokosovne pakete iz člena 6(2) in (3) Uredbe (EU) 2018/644. Poleg tega sporočilo vsebuje smernice za predocenjevalni filtrirni mehanizem, da se opredelijo navedene tarife. Te smernice so določene v skladu s členom 6(1) Uredbe (ki zahteva predhodno opredelitev tarif, ki jih je treba oceniti). S predhodno opredelitvijo se bo zmanjšalo upravno breme za nacionalne regulativne organe in izvajalce storitev dostave paketov, za katere velja obveznost zagotavljanja univerzalne storitve.

II.Zagotavljanje informacij

Priloga II k Izvedbeni uredbi Komisije (EU) 2018/1263 vsebuje obrazce za predložitev informacij s strani izvajalcev storitev dostave paketov v skladu s členom 4 Uredbe (EU) 2018/644.

Preglednice 1.1, 1.2 in 1.3 iz Priloge II k navedeni izvedbeni uredbi razlikujejo med dostavo paketov, „dogovorjeno s pošiljateljem“ in „obravnavano v imenu drugega izvajalca“. To razlikovanje je potrebno, da bi se izognili dvojnemu štetju paketov.

Pri sporočanju takih informacij bi morali ponudniki storitev dostave paketov pri številu prejetih paketov/prometu z njimi razlikovati med primeri, v katerih so pogodbe sklenili neposredno s pošiljateljem v tujini (v drugi državi članici ali tretji državi), in tistimi, v katerih so pakete prejeli od drugega izvajalca storitev dostave paketov v tujini, ki ima neposredno pogodbo s pošiljateljem.

V Prilogi k temu sporočilu so navedeni praktični primeri poročanja takih informacij v različnih komercialnih/operativnih scenarijih.

Pregled paketov, prejetih iz krajev ali poslanih v kraje znotraj in zunaj Unije/Evropskega gospodarskega prostora (EGP), je potreben za določitev točne slike trga, zlasti relativnega obsega uvoza/izvoza. To je zlasti potrebno glede na nedavno rast elektronskega trgovanja z državami zunaj EU in EGP. Ta pregled je potreben tudi za oceno učinkov uvoza/izvoza na različne člene poštne dobavne verige.

III.Preglednost čezmejnih tarif

V skladu s členom 5(1) in 5(2) ter Prilogo k Uredbi bi morali izvajalci storitev dostave paketov, ki morajo sporočati informacije, nacionalnemu regulativnemu organu države članice, v kateri imajo sedež, predložiti javni seznam tarif, ki od 1. januarja vsakega leta veljajo za dostavo enokosovnih poštnih pošiljk v notranjem prometu in znotraj Unije. Ta seznam bi moral vsebovati tarife, ki se uporabljajo za do 15 standardnih in priporočenih poštnih pošiljk ter poštnih pošiljk z možnostjo spremljanja in sledenja v različnih kategorijah teže med 500 in 5 kg.

Izvajalec storitev dostave paketov bi moral vsako leto do 31. januarja nacionalnim regulativnim organom poslati podatke o cenah. Nacionalni regulativni organi pa bi morali prejete informacije Komisiji posredovati vsako leto do 28. februarja. Komisija bi morala vsako leto do 31. marca na posebnem spletišču objaviti vse prejete javne tarife.

Informacije o poštnih pošiljkah iz Priloge k Uredbi

Največje mere poštnih pošiljk iz točk (a) do (i) Priloge k Uredbi (pisma) so v skladu z ustreznimi merami, določenimi v konvenciji Svetovne poštne zveze 4 . Pošiljke iz točk od (j) do (o) (paketi) ne bi smele biti manjše od edinih določenih najmanjših mer za pisma, to je 20 mm.

Izvajalci storitev dostave paketov, ki glede na namembno državo članico uporabljajo različne tarife znotraj EU, bi morali navesti tarife za vsako državo članico posebej.

Če obstaja več kot ena poštna pošiljka, ki spada v eno od kategorij (a) do (o) iz Priloge k Uredbi (EU) 2018/644, je treba navesti samo pošiljko z najcenejšo tarifo. Za določitev te tarife bi moral izvajalec storitev dostave paketov načeloma primerjati tarife za različne poštne pošiljke, ki spadajo v isto kategorijo v smislu kakovosti (čas prenosa), vendar ne bi smel upoštevati storitev z drugačno geografsko razpoložljivostjo ali drugačnim razpošiljanjem (npr. poštne pošiljke, ki so na voljo samo za natančno določen namembni kraj v namembni državi članici).

Izvajalci univerzalne storitve bi morali navesti proizvode, za katere velja obveznost zagotavljanja univerzalne storitve in za katere se lahko načeloma uporablja ocena iz člena 6 Uredbe (EU) 2018/644. Izvajalci morajo zagotoviti tudi dodatne informacije o proizvodih, vključenih v to kategorijo, kot so: (i) trgovsko ime proizvoda, da se omogoči njegova identifikacija, (ii) posebne značilnosti proizvoda (vključno zlasti z obliko) in (iii) informacije o morebitnih geografskih omejitvah, povezanih z dostavo proizvoda.

Postopek za zbiranje podatkov

Da se omeji upravno breme za nacionalne regulativne organe in izvajalce storitev dostave paketov, se z Uredbo (EU) 2018/644 predlaga elektronsko posredovanje informacij, ki jih je treba sporočiti.

Za dosego teh ciljev je Komisija razvila spletno aplikacijo, s katero ji lahko nacionalni regulativni organi pošiljajo informacije v skladu s členom 5(2) Uredbe. Da se nacionalnim regulativnim organom olajša zbiranje teh informacij izvajalcev, aplikacija prav tako omogoča, da izvajalci prek nje posredujejo informacije regulativnim organom.

V okviru spletne aplikacije sta bila v ta namen razvita dva modula, eden za predložitev podatkov v skladu s členom 5(1) in eden za predložitev podatkov v skladu s členom 5(2).

Prvi modul aplikacije omogoča izvajalcem storitev dostave paketov (vključno z izvajalci univerzalne storitve), da nacionalnemu regulativnemu organu predložijo javni seznam tarif za tiste storitve, ki spadajo v 15 kategorij, opredeljenih v Prilogi k Uredbi.

Drugi modul aplikacije omogoča nacionalnim regulativnim organom, da podatke pošljejo Komisiji. Vsak nacionalni regulativni organ lahko prejete podatke preveri in sprejme, preden jih predloži Komisiji.

Če izvajalci storitev dostave paketov zaradi odločitev nacionalnega regulativnega organa uporabijo druge načine za posredovanje informacij nacionalnemu regulativnemu organu, bi moral zadevni nacionalni regulativni organ prejete podatke o tarifah vnesti v spletno aplikacijo in jih predložiti Komisiji.

IV.Ocena čezmejnih enokosovnih tarif

1.Predocenjevalni filtrirni mehanizem

Opredelitev tarif

V skladu s členom 6(1) nacionalni regulativni organ za vsako posamezno enokosovno poštno pošiljko iz Priloge k Uredbi opredeli čezmejne tarife, za katere velja obveznost zagotavljanja univerzalne storitve in za katere objektivno meni, da jih je treba oceniti. V ta namen Uredba v skladu z načelom sorazmernosti predlaga uporabo objektivnega predocenjevalnega filtrirnega mehanizma.

Namen predocenjevalnega filtrirnega mehanizma je zmanjšati upravno breme za nacionalne regulativne organe in izvajalce storitev dostave paketov, za katere velja obveznost zagotavljanja univerzalne storitve, saj se ocena v skladu s členom 6(2) in 6(3) Uredbe osredotoča na omejeno število tarif. Uporaba predocenjevalnega filtrirnega mehanizma je potrebna tudi zaradi spoštovanja načela sorazmernosti. . Mehanizem ne bi smel nadomestiti ali podvajati postopka poglobljene ocene iz člena 6(2) in 6(3). Predocenjevalni filtrirni mehanizem v nobenem primeru ne bi smel biti uporabljen za sprejetje odločitve o tem, ali so tarife „nerazumno visoke“, saj gre za presojo, ki se lahko sprejme šele po opravljeni oceni v skladu s členom 6(2) in 6(3). Namesto tega bi moral biti cilj predocenjevalnega filtrirnega mehanizma podati objektivne kazalnike za prikaz razpona tarif, ki (i) jih je mogoče zlahka opredeliti na podlagi informacij, na voljo v skladu s členom 5, in (ii) ki so lahko nerazumno visoke, dokler ne bo opravljena bolj celovita ocena.

Zagotavljanje primerljivosti in pravičnosti na ravni EU

Uporaba različnih predocenjevalnih filtrirnih mehanizmov bi privedla do neenakomernega postopka ocenjevanja in bi vplivala na primerljivost rezultatov ocenjevanja. Kljub temu lahko nacionalni regulativni organi ocenijo tudi druge tarife poleg tistih, opredeljenih v primerljivem filtrirnem mehanizmu na ravni EU. V tem primeru lahko nacionalni regulativni organ to stori po lastni odločitvi (npr. na podlagi spoznanj, ki jih ne pridobi v skladu s členom 5) ali na podlagi dodatnega predocenjevalnega filtrirnega mehanizma.

Prožen in prilagodljiv filtrirni mehanizem ob upoštevanju sprememb na trgu

Za doseganje zgoraj navedenih ciljev bi morali nacionalni regulativni organi uporabljati filtrirni mehanizem 5 , ki temelji na razvrstitvi čezmejnih tarif vseh držav članic za vsako od 15 kategorij enokosovnih pošiljk iz Priloge k Uredbi. Prednost tega mehanizma je, da ustvari primerjavo zadevnih tarif v celotni EU, ki bo na voljo nacionalnim regulativnim organom na spletni aplikaciji Komisije 6 . Poleg tega gre za preprost in jasen mehanizem. Ne temelji na stroških (ali približkih stroškov), ki so del postopka ocenjevanja. Da bi dosegli resnično in pošteno primerjavo, bi bilo treba tarife na spletišču Komisije popravljati v skladu s paritetami kupne moči, kot je določil Eurostat. Za odpravo togosti, povezane s fiksnim odstotkom, je primerno določiti razpon med 25 % in 5 % najvišjih tarif za vsako kategorijo, pri čemer v prvih dveh letih velja najvišji odstotek (tj. 25 %), ki se nato postopoma znižuje. Nato bi bilo treba v tesnem sodelovanju med Komisijo, nacionalnimi regulativnimi organi in ERGP določiti odstotek, ki bi se upošteval za ta mehanizem.

2.Metodologija za oceno čezmejnih enokosovnih tarif (člen 6(2) in 6(3))

V členu 6(2) so opredeljeni štirje elementi, ki bi jih nacionalni regulativni organi morali zlasti upoštevati pri oceni čezmejnih enokosovnih tarif, za katere velja obveznost zagotavljanja univerzalne storitve. Med elementi ni hierarhije, zato bi morala ocena obravnavati vse, pri tem pa upoštevati posebne pogoje, določene v zadevnih točkah. V členu 6(3) sta opredeljena dva neobvezna elementa, ki ju je treba uporabiti pri tej oceni.

(a)Notranje in vse druge relevantne tarife primerljivih storitev dostave paketov v izvorni državi članici in namembni državi članici

Primerljive storitve dostave paketov (imenovane tudi: proizvodi 7 ) so načeloma ustrezni proizvodi univerzalne storitve v namembni državi članici. Vendar je morda še vedno primerno preveriti, ali obstajajo druge storitve dostave paketov, ki jih je mogoče primerjati s proizvodi, ki se ocenjujejo. Tarife za enokosovne poštne pošiljke so običajno v veliki meri odvisne od kakovosti storitev in drugih značilnosti proizvoda. Zato bi moral biti proizvod, ki se uporablja za ocenjevanje tarif, če že ne enak, pa vsaj čim bolj podoben, zlasti glede na kakovost in značilnosti.

Nacionalni regulativni organ bi moral poleg tarif za poštne pošiljke, za katere velja obveznost zagotavljanja univerzalne storitve, pri oceni upoštevati tudi druge poštne pošiljke izvajalcev storitev dostave paketov, za katere ne velja obveznost zagotavljanja univerzalne storitve. Da se upoštevajo takšne pošiljke, je bistveno, da se vnaprej pridobijo podatki o posebnih značilnostih proizvodov in informacije o kakovosti storitve (npr. zavarovanje/odgovornost, hitrost dostave, zagotovljeno ali povprečno trajanje potovanja, ozemeljska pokritost), s čimer se zagotovi, da so storitve pod tržnimi pogoji zamenljive.

Lahko se zgodi, da ni dovolj informacij, ki bi pokazale, da so takšni proizvodi z vidika uporabnika v zadostni meri zamenljivi s proizvodi, ki se ocenjujejo (ob upoštevanju značilnosti storitev, vključno z dodano vrednostjo, predvidene uporabe in oblikovanja cen). V tem primeru je treba primerjavo opraviti samo za proizvode, za katere velja obveznost zagotavljanja univerzalne storitve.

Slika prikazuje možne pošiljke, ki so lahko del primerjave; rdeča pomeni pošiljko, ki jo je treba oceniti, oranžna možne storitve za primarno primerjavo, zelena pa možne storitve za sekundarno primerjavo.

Zato bi bilo treba za primerjavo s tarifami, ki se ocenjujejo, upoštevati naslednje tarife:

·prvič, vsota notranje tarife izvajalca univerzalne storitve v izvorni državi članici in notranje tarife izvajalca univerzalne storitve v namembni državi članici (primarna primerjava);

·drugič, vsota notranje tarife izvajalca univerzalne storitve v izvorni državi članici in notranje tarife zadevnega konkurenta, ki izvaja zamenljive 8 storitve (glej zgoraj) v namembni državi članici (sekundarna primerjava).

Poleg tega bi bilo treba pri oceni upoštevati tudi, da se za določitev tarif uporabljajo različna načela. Tarife za univerzalne poštne storitve so določene v skladu z obveznostjo spoštovanja načel iz člena 12 direktive o poštnih storitvah 9 . To pomeni, da morajo biti te tarife stroškovno naravnane, cenovno dostopne, pregledne in nediskriminatorne.

Če ocena pokaže bistvene razlike med tarifo, ki se ocenjuje, in vsoto notranjih tarif ali primerljivih čezmejnih tarif, je bistvenega pomena, da se oceni zlasti osnovne stroške zadevne storitve, ki se ocenjuje.

(b) Morebitna uporaba enotne tarife za dve ali več držav članic

Uporaba enotne tarife se lahko šteje za upravičen odmik od načela stroškovne naravnanosti, saj je ta možnost predvidena v tretji alinei člena 12 direktive o poštnih storitvah. V zvezi s tem se Uredba sklicuje na dejstvo, da so enotne tarife za čezmejno dostavo v dve ali več držav članic lahko pomembne zaradi varovanja regionalne in socialne kohezije. Zato bi morali nacionalni regulativni organi upoštevati, da lahko obstaja utemeljena vrzel med stroški določene storitve (tj. osnovnimi stroški poštne pošiljke, ki se pošlje v določen namembni kraj) in tarifo storitve. V teh primerih se med različnimi namembnimi kraji in tako tudi med pošiljkami z različnimi strukturami stroškov opravi povprečenje 10 .

V praksi večina izvajalcev univerzalne storitve zaračuna enotno tarifo za pisma in pogosto tudi za pakete, ki se pošiljajo v vse druge države članice. Nekateri izvajalci univerzalne storitve imajo več enotnih tarif, ki so na splošno povezane z geografsko bližino (npr. sosednje države članice/ostala EU; dve ali tri regije). Le redki izvajalci univerzalne storitve imajo več razlik ali razlikujejo tarife za vse države članice 11 .

(c) Dvostransko dogovorjene količine, posebni stroški prevoza ali obdelave, drugi relevantni stroški in standardi kakovosti storitev

Elementi iz člena 6(2)(c) Uredbe se nanašajo na stroške v širšem smislu in bi morali biti osrednji del ocene, ki jo opravi nacionalni regulativni organ. Seznam ni izčrpen in zajema vse vrste možnih stroškov (glej spodaj pod „drugi stroški“).

Prvotni (in morda glavni) vir ustreznih informacij v zvezi s tem bo računovodski sistem izvajalcev univerzalne storitve, vzpostavljen v skladu s členom 14 direktive o poštnih storitvah (ki na primer zagotavlja informacije o količinah in stroških na storitev). Informacije o stroških bodo s storitvami iz Priloge k Uredbi (EU) 2018/644 primerljive le, če bodo razčlenjene na posamezne proizvode in upoštevane ločeno. Če ustrezne podrobne informacije niso na voljo iz tega vira, bi moral nacionalni regulativni organ uporabiti svoja pooblastila v skladu s členom 6(5) Uredbe in zahtevati zadevne informacije.

Količine pošiljk v določeno državo članico bodo vplivale na stroške na enoto. Če gre za velike količine, bo verjetno prišlo do ekonomije obsega. Če so količine manjše, takih ekonomij obsega morda ni (kar pomeni višje stroške na enoto). Količine je treba meriti glede na število paketov za storitev, ki se ocenjuje, in po potrebi druge storitve, ki se opravljajo skupaj. Tudi če je na primer zelo malo pošiljk za določeno storitev iz države članice A v državo članico B, lahko pošiljke za eno ali več storitev, ki se prevažajo skupaj, še vedno ustvarijo ekonomijo obsega in s tem znižajo stroške na enoto. Če podrobni podatki o količinah niso na voljo, bi moral nacionalni regulativni organ oceniti količino. Ta ocena količine bi lahko na primer temeljila na podatkih o prihodkih.

Stroški prevoza so v veliki meri odvisni od izbranega prevoznega sredstva. Na primer, stroški zračnega prevoza (ki je morda edina možnost, ki je na voljo otoškim državam članicam) bodo verjetno višji od stroškov prevoza po kopnem (vključno z železnico). Zahtevani standardi kakovosti storitev 12 lahko prav tako neposredno vplivajo na uporabo določenega prevoznega sredstva (to zlasti velja za prevoz na dolge razdalje).

Stroški obdelave se za različne pošiljke iz Priloge k Uredbi verjetno precej razlikujejo, saj pisma na splošno razvrščajo stroji. Druge pošiljke, zlasti nekateri paketi, se pogosto obdelujejo ročno. To lahko povzroči višje stroške dela za te pošiljke.

Upoštevati bi bilo treba tudi druge stroške, na primer stroške terminalnih cen. Kot je določeno v ustreznih določbah Svetovne poštne zveze, izraz „terminalne cene“ zajema terminalne stroške 13 (ki se uporabljajo za pisemske pošiljke) in stopnje končnih plačil 14 (ki se uporabljajo za pakete). V zvezi s tem bi morali izvajalci storitev dostave paketov nacionalnemu regulativnemu organu predložiti posamezne zadevne terminalne cene za tarifo, ki se ocenjuje.

Poleg tega lahko obstajajo tudi drugi stroški, značilni za določeno (dvostransko) pot, ki so lahko pomembni. Takšni stroški so lahko posledica razpošiljanja po otokih ali dostave na redko poseljena in gorska območja.

(d)Verjetni vpliv veljavnih čezmejnih tarif na posamezne uporabnike ter MSP, tudi na oddaljenih ali redko poseljenih območjih, in na posamezne uporabnike, ki so invalidi ali osebe z omejeno mobilnostjo, če je možno, brez nesorazmernega bremena

Verjetni učinek čezmejne tarife, ki se ocenjuje, bi bilo treba oceniti z vidika uporabnika (zlasti z vidika cenovne dostopnosti in razpoložljivosti). Učinek takih tarif zato ne bi smel biti zgolj hipotetične narave. Obstajati bi morali razlogi (npr. študije) za domnevo, da na uporabnike, ki se štejejo za ranljive, zadevne tarife dejansko vplivajo.

(e)Ali se za tarife uporablja določeno uravnavanje cen v skladu z nacionalno zakonodajo?

V skladu s poročilom ERGP o regulaciji tarif v kontekstu upada količin 15 v različnih državah članicah obstajajo različne oblike regulacije cen. Regulacija zamejevanja cen in posamezne cenovne kontrole so načeloma prednostne metode za regulacijo tarif. Vendar so regulacija zamejevanja cen in posamezne cenovne kontrole koristne le, če se za tarifo za določeno pošiljko iz Priloge k Uredbi opravi posebna cenovna kontrola (tj. da se načelo stroškovne naravnanosti uporabi na ravni vsake posamezne storitve).

Nacionalni regulativni organ bi moral v primeru čezmejne tarife, za katero je ugotovil, da je morda nerazumno visoka (glej točko IV.1), na podlagi informacij, zbranih v postopku reguliranja tarif, določiti, ali za to obstaja objektiven razlog.

(f)Zloraba prevladujočega položaja na trgu, določena v skladu z ustrezno veljavno zakonodajo

Drugi neobvezni element, ki ga lahko upošteva nacionalni regulativni organ, zajema predhodne ukrepe za izvrševanje predpisov glede konkurence. Na primer, v nekaterih primerih je lahko organ, pristojen za konkurenco, v preteklosti ugotovil, da je izvajalec univerzalne storitve zlorabil svoj prevladujoči položaj na trgu pri čezmejnih pošiljkah. Za namene ocene bi bila takšna ugotovitev organa, pristojnega za konkurenco, pomembna predvsem, če bi zloraba prevladujočega položaja na trgu vključevala izkoriščanje končnih uporabnikov (kot so na primer prakse oblikovanja previsokih cen), ne pa izključitev konkurenta (na primer oblikovanje plenilskih cen ali cenovne škarje).

(1)

Uredba (EU) 2018/644 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 18. aprila 2018 o storitvah čezmejne dostave paketov, UL L 112, 2.5.2018.

(2)

Zlasti dokumentu ERGP (18) 36 – prispevek za smernice Komisije v zvezi s členom 6.

(3)

Izvedbena uredba Komisije (EU) 2018/1263 z dne 20. septembra 2018 o pripravi obrazcev za predložitev informacij s strani izvajalcev storitev dostave paketov v skladu z Uredbo (EU) 2018/644, UL L 238, 21.9.2018.

(4)

Konvencija Svetovne poštne zveze, člen 17–104, 1.1.

(5)

Pri tem so se upoštevali prispevki, ki jih je predložil ERGP, glej: ERGP (18) 36.

(6)

To bo vključevalo funkcijo za izračun tarif, ki jih je treba oceniti.

(7)

Pojem proizvoda za namene teh smernic je enak pojmu „poštne pošiljke“ v točki 6 člena 2 Direktive 97/67/ES Evropskega parlamenta in Sveta z dne 15. decembra 1997 o skupnih pravilih za razvoj poštnih storitev v Skupnosti in za izboljšanje kakovosti storitve, UL L 15, 21.1.1998, str. 14.

(8)

To je lahko še posebej pomembno v primerih, ko ima izvajalec univerzalne storitve v izvorni državi članici sporazum o dostavi s konkurentom izvajalca univerzalne storitve v namembni državi članici in bi s tem zaobšel tradicionalno vrednostno verigo čezmejne dostave dveh izvajalcev univerzalne storitve.

(9)

Direktiva 97/67/ES.

(10)

Povprečenje je lahko različno, odvisno od tega, ali velja za vse namembne kraje/pošiljke ali pa je osredotočeno na omejeno število držav članic.

(11)

Za podrobnosti glej ERGP (18) 36, str. 6/7.

(12)

Nekatere poštne pošiljke iz Priloge k Uredbi so zajete v standardih kakovosti za čezmejne pošiljke znotraj Unije iz Priloge II k direktivi o poštnih storitvah. Ti standardi kakovosti so lahko v nekaterih primerih celo strožji od notranjih zahtev glede kakovosti.

(13)

Konvencija Svetovne poštne zveze, člen 29.

(14)

Konvencija Svetovne poštne zveze, člena 35, 36.

(15)

Poročilo ERGP (14) 22 o regulaciji tarif.

EVROPSKA KOMISIJA

Bruselj, 12.12.2018

COM(2018) 838 final

PRILOGA

k

sporočilu Komisije

o smernicah za nacionalne regulativne organe glede preglednosti in ocene čezmejnih tarif za pakete v skladu z Uredbo (EU) 2018/644 in Izvedbeno uredbo Komisije (EU) 2018/1263