EVROPSKA KOMISIJA
Bruselj, 12.12.2018
COM(2018) 822 final
POROČILO KOMISIJE EVROPSKEMU PARLAMENTU IN SVETU
o izvajanju Uredbe (EU) št. 531/2012 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 13. junija 2012 o gostovanju v javnih mobilnih komunikacijskih omrežjih v Uniji, kakor je bila spremenjena z uredbama (EU) 2015/2120 in (EU) 2017/920
1Uvod
Evropski parlament in Svet sta oktobra 2015 sprejela Uredbo (EU) 2015/2120
, s katero se je določila odprava maloprodajnih pribitkov za gostovanje v Uniji od 15. junija 2017, ob upoštevanju politike poštene uporabe in odstopanja glede trajnosti. Ta nova pravila o gostovanju so poimenovana tudi „gostovanje kot doma“ (v nadaljnjem besedilu: RLAH).
Za trajnostno zagotavljanje RLAH po vsej Uniji sta se sozakonodajalca dogovorila, da se uvedejo naslednji ukrepi:
·občutno nižje veleprodajne cenovne kapice za gostovanje
;
·možnost, da operaterji uvedejo politiko poštene uporabe, namenjeno preprečevanju zlorabe ali nepravilne uporabe storitev gostovanja po domačih cenah, kot je stalna uporaba SIM-kartice v državi članici, ki ni država članica navedene SIM-kartice;
·izjemni in začasni sistem odstopanj za operaterje, ki se uporabi le ob odobritvi nacionalnega regulativnega organa in pod strogimi pogoji, kadar bi odprava stroškov gostovanja na določenem trgu lahko povzročila zvišanje domačih cen za uporabnike operaterja.
Komisija je v skladu s pooblastilom, ki sta ji ga podelila sozakonodajalca, 15. decembra 2016 sprejela podrobna pravila o uporabi politike poštene uporabe ter metodologiji za predložitev in oceno vloge za odstopanje glede trajnosti
.
Navedena pravila se v EU/EGP uporabljajo od 15. junija 2017.
V skladu s členom 19(3) uredbe o gostovanju mora Komisija sozakonodajalcema do 15. decembra 2018 predložiti „vmesno poročilo, v katerem povzame učinke odprave maloprodajnih pribitkov za gostovanje“
. To je namen tega poročila.
2Področje uporabe in glavne določbe uredbe o gostovanju
V smislu uredbe o gostovanju je gostovanje storitev, ki uporabnikom omrežnega operaterja mobilne telefonije (v nadaljnjem besedilu: MNO) oziroma operaterja navideznega mobilnega omrežja (v nadaljnjem besedilu: MVNO) v določeni državi omogoča dostop do mobilnih storitev (govornih storitev, podatkovnih storitev ali storitev SMS) MNO v drugi državi
. Ponudnik storitev (mobilni operater) zagotovi, da njegovi uporabniki med potovanji v tujini ostanejo priključeni na mobilno omrežje ob uporabi iste mobilne naprave (oziroma prenosnega ali tabličnega računalnika, če gre za podatkovno gostovanje) in iste telefonske številke. Ponudnik storitev, ki želi svojim uporabnikom ponuditi storitve gostovanja (v nadaljnjem besedilu: maloprodajne storitve gostovanja) v določeni državi, mora navedene storitve odkupiti od MNO v obiskani državi (v nadaljnjem besedilu: veleprodajne storitve gostovanja). V ta namen morajo ponudniki storitev skleniti poslovne dogovore o veleprodajnem gostovanju. V praksi to pomeni, da uporabniku, ki med gostovanjem v tujini opravlja telefonske klice ali uporablja mobilne podatke, tovrstne storitve zagotavlja mobilni operater v obiskani državi. Domači operater uporabnika gostovanja mora operaterju obiskanega omrežja plačati za uporabo te storitve. Tako nastali stroški se imenujejo veleprodajne cene gostovanja. Najvišje veleprodajne cene gostovanja so določene v uredbi o gostovanju in so, kar zadeva prenos podatkov, vsako leto nižje (glej spodaj).
Od 15. junija 2017 mobilni operaterji svojim uporabnikom med občasnimi potovanji po Uniji za zagotavljanje storitev gostovanja (govornih in podatkovnih storitev ter storitev SMS) ne smejo zaračunavati kakršnih koli pribitkov na domače cene. Za preprečevanje zlorabe ali nepravilne uporabe storitev gostovanja po domačih cenah (npr. stalnega gostovanja), ki bi lahko imela škodljive posledice za domače trge, imajo mobilni operaterji možnost uporabe politike poštene uporabe.
Politika poštene uporabe naj bi preprečevala zlorabo ali nepravilno uporabo storitev gostovanja po domačih cenah. Njen cilj je zlasti zagotoviti, da se gostovanje po domačih cenah uporablja zgolj pri občasnih potovanjih znotraj EU/EGP. V ta namen lahko operater od svojih uporabnikov zahteva potrdilo o prebivališču v državi EU/EGP, kjer kupijo SIM-kartico, ki jo nameravajo uporabljati po domačih cenah med potovanji v tujino, ali dokazilo trajnih vezi z navedeno državo. Prav tako lahko operater preveri, ali se SIM-kartica v domači državi uporablja več kot v tujini. Če uporabnik v obdobju vsaj štirih mesecev preživi več časa v drugih državah članicah EU kot doma in v tujini porabi večjo količino mobilnih storitev kot doma, operater lahko vzpostavi stik z njim, da preveri ustreznost uporabe. Če uporabnik še naprej uporablja mobilne storitve v tujini, lahko operater po izteku 14 dni od datuma prvega obvestila začne zaračunavati majhen pribitek za gostovanje, povezan z veleprodajnimi cenovnimi kapicami za gostovanje. Poleg tega lahko operater uvede količinsko omejitev za podatke, ki se v gostovanju lahko porabijo po domačih cenah, da bi se omogočil neprekinjen razvoj najboljših ponudb podatkovnih storitev na domačih trgih (npr. neomejen prenos podatkov). Če se navedena količinska omejitev preseže, operater lahko uvede majhen pribitek za gostovanje, ki ne presega veleprodajne cenovne kapice za gostovanje.
V izjemnih in posebnih okoliščinah ter z namenom preprečevanja zvišanja domačih cen lahko operater od svojega nacionalnega regulativnega organa pridobi tako imenovano odstopanje glede trajnosti. Za pridobitev navedenega odstopanja mora operater nacionalnemu regulativnemu organu dokazati, da glede na svoj trenutni domači model zaračunavanja brez uvedbe pribitkov ne bi mogel zagotoviti trajnostnega zagotavljanja storitev gostovanja. V takšnem primeru lahko nacionalni regulativni organ operaterju odobri zaračunavanje majhnega pribitka za gostovanje, in sicer za eno leto. Za podaljšanje tovrstne odobritve mora operater letno obnavljati svojo vlogo.
Na veleprodajni ravni je uredba o gostovanju leta 2017 občutno znižala cenovne kapice
, zlasti za prenos podatkov. Cenovne kapice podatkovnih storitev naj bi se do leta 2022 še naprej zniževale, da bi se subjektom na trgu zagotovile koristi veleprodajnih cen, ki jim omogočajo, da svojim uporabnikom zagotavljajo storitve gostovanja brez zaračunavanja kakršnih koli pribitkov na domačo ceno. Poleg tega veleprodajne cenovne kapice zagotavljajo, da operater, ki zagotavlja veleprodajno storitev gostovanja, v celoti pokrije veleprodajne stroške.
3Izvajanje RLAH: splošna skladnost
Uredba o gostovanju se neposredno uporablja v vseh državah članicah EU in državah EGP
. Nacionalne regulativne organe pooblašča za spremljanje, nadzorovanje in uveljavljanje pravil o gostovanju v posameznih državah članicah. Da bi se zagotovil usklajen pristop vseh nacionalnih regulativnih organov, je Organ evropskih regulatorjev za elektronske komunikacije (v nadaljnjem besedilu: BEREC) marca 2017 objavil smernice za maloprodajno gostovanje
, junija 2017 pa smernice za veleprodajno gostovanje
, pripravljene v tesnem sodelovanju s Komisijo in po posvetovanju z zainteresiranimi stranmi. Smernice BEREC, ki same po sebi sicer niso zavezujoče, podpirajo nacionalne regulativne organe pri spremljanju, nadziranju in uveljavljanju novih pravil o gostovanju v praksi. Prav tako vsebujejo podrobne smernice za mobilne operaterje glede tega, kako lahko nova pravila o gostovanju uporabijo v svojih ponudbah.
Nacionalni regulativni organi so v odgovor na poziv Komisije k zagotovitvi primernega izvajanja pravil o RLAH od prvega dne (15. junija 2017) dalje v prvi polovici leta 2017 dejavno navezovali stike s svojimi mobilnimi operaterji, da bi se zagotovila popolna skladnost z novimi pravili. Nacionalni regulativni organi in Komisija so ves čas tesno sodelovali, da bi še pred začetkom izvajanja odgovorili na vprašanja mobilnih operaterjev glede izvajanja v praksi.
Zaradi tega pripravljalnega dela so mobilni operaterji na splošno delovali v skladu z novimi pravili o gostovanju. V primerih, ko je bila v posamezni državi članici ugotovljena morebitna kršitev pravil, se je pristojni nacionalni regulativni organ z zadevnim operaterjem hitro dogovoril o rešitvi težave, pogosto še pred začetkom kakršnih koli uradnih postopkov ali med tovrstnimi postopki. V nekaj primerih
je bilo treba naložiti globo. V skladu z uredbo o gostovanju morajo imeti nacionalni regulativni organi v vseh državah članicah ustrezna pooblastila za sankcioniranje neskladnosti s pravili o gostovanju. Če so se po 15. juniju 2017 pojavila nova vprašanja glede izvajanja, kar zadeva nove vrste ponudb, ki niso bile posebej omenjene v smernicah BEREC, so nacionalni regulativni organi svoj pristop usklajevali v sodelovanju s Komisijo, in sicer v okviru namenske strokovne delovne skupine BEREC za mednarodno gostovanje
.
Nacionalni regulativni organi so odobrili odstopanja glede trajnosti operaterjem, za katere se je pričakovalo, da bi tovrstno odstopanje lahko potrebovali zaradi posebnih okoliščin delovanja, tj. nekaterim MVNO v nekaterih državah članicah in nekaterim MNO v nekaterih državah članicah z zelo nizkimi cenami prenosa podatkov ter velikimi neravnotežji na področju gostovanja in/ali nizkim prihodkom na uporabnika (Estonija, Litva, Poljska, Finska). Kljub odstopanju številni MNO in MVNO svojim naročnikom še naprej zagotavljajo velike količine storitev gostovanja brez pribitkov, da bi ostali konkurenčni na domačem trgu. Tudi kadar operaterji zaračunajo dovoljeni pribitek za gostovanje, je ta veliko nižji v primerjavi s pribitkom, ki se je zaračunaval pred 15. junijem 2017 (pri prenosu podatkov za več kot 90 %), tako da imajo zadevni uporabniki tudi v tovrstnih primerih velike koristi zaradi novih pravil (glej oddelek 4). V vseh primerih so pribitki, ki jih odobri nacionalni regulativni organ in uporabi operater, nižji, pogosto pa celo veliko nižji od veleprodajne cenovne kapice za gostovanje, kar je v skladu s pravilom, po katerem naj bi se kakršen koli pribitek zaračunaval samo do zneska, potrebnega za povrnitev stroškov zagotavljanja reguliranih maloprodajnih storitev gostovanja, ki bi sicer lahko povzročili zvišanje domačih cen.
4Učinki RLAH na končne uporabnike
Uredbe o gostovanju, ki so se zvrstile od leta 2007, so potrošnikom prinesle otipljive koristi v obliki znižanja cen govornih storitev, storitev SMS ter podatkovnih storitev gostovanja, vendar so se številni Evropejci med potovanji zunaj matične države članice še naprej izogibali uporabi mobilnih telefonov in storitev prenosa podatkov ali jo skušali čim bolj omejiti, da bi se izognili stroškom mobilnega gostovanja. Leta 2014 je več kot polovica Evropejcev med potovanji v EU onemogočila možnost podatkovnega gostovanja, podobno pa je zgolj desetina opravljala ali prejemala klice tako pogosto kot v svoji državi
. Pravila o RLAH so končno omogočila korenito spremembo opisanega stanja in sprostitev neizkoriščenega povpraševanja po potrošnji mobilnih storitev med popotniki v EU.
Številke, navedene v oddelkih 4.1, 4.2 in 4.3, so povzete po najnovejših primerjalnih poročilih BEREC o mednarodnem gostovanju
.
RLAH je sprožila obsežno in hitro povečanje porabe storitev v gostovanju
Evropski potrošniki so začeli hitro in v velikem obsegu izkoriščati odpravo stroškov gostovanja v EU/EGP po 15. juniju 2017. Že poleti leta 2017 je bila uporaba storitev mobilnega prenosa podatkov med gostovanjem v EU/EGP 5,35-krat (+ 435 %), količina klicev v gostovanju pa 2,45-krat (+ 145 %) večja kot poleti leta 2016. V naslednjih dveh četrtletjih (četrtem četrtletju leta 2017 in prvem četrtletju leta 2018) je poraba mobilnih podatkov v gostovanju ostala skoraj petkrat večja kot leto pred tem (glej
sliko 1
). Podobno je v navedenih četrtletjih skupna količina klicev v gostovanju ostala skoraj dvakrat večja kot pred RLAH. Kot ugotavlja BEREC v svojem 21. primerjalnem poročilu o mednarodnem gostovanju, te številke jasno kažejo, da so pravila o RLAH pomembno prispevala k spodbuditvi povpraševanja po storitvah gostovanja in razvoju trga mednarodnega gostovanja v EU/EGP.
Slika 1: maloprodajni promet podatkovnega gostovanja v EGP, drugo četrtletje 2016–prvo četrtletje 2018 (v milijonih GB)
Vir: 21. primerjalno poročilo BEREC o mednarodnem gostovanju v obdobju od oktobra 2017 do marca 2018.
Popotniki v gostovanju zdaj v povprečju porabijo skoraj štirikrat več mobilnih podatkov kot pred RLAH (glej
sliko 2
)
. Podobno v gostovanju opravijo približno 1,7-krat več klicev kot pred začetkom izvajanja RLAH
.
Slika 2: povprečna mesečna poraba podatkov v gostovanju na naročnika gostovanja v EGP (v MB), drugo četrtletje 2016–prvo četrtletje 2018
Vir: 21. primerjalno poročilo BEREC o mednarodnem gostovanju v obdobju od oktobra 2017 do marca 2018.
V vseh državah članicah se je od junija 2017 močno povečala poraba storitev gostovanja med naročniki. Posebej opazno povečanje porabe storitev gostovanja v EU/EGP so pri svojih uporabnikih zaznali poljski, romunski, bolgarski, hrvaški in španski operaterji, kar zadeva govorne storitve (več kot trikratno povečanje), ter bolgarski, hrvaški, češki, poljski, španski in latvijski operaterji, kar zadeva prenos podatkov (desetkratno ali večje povečanje)
.
Tudi v treh državah članicah, v katerih je bilo od 15. junija 2017 vsem MNO odobreno odstopanje glede trajnosti (Finska, Litva in Estonija
, glej oddelek 3), se je med uporabniki opazno povečala poraba mobilnih storitev v tujini v EU/EGP, in sicer v podobnem obsegu kot v številnih drugih državah članicah. Razlog za to je, da operaterji, ki so jim bila odobrena odstopanja, za zagotavljanje storitev gostovanja do določenih količin niso zaračunavali pribitkov (glej oddelek 4.2), tudi ko so jih, pa so bili pribitki za gostovanje, ki so jih odobrili nacionalni regulativni organi, znatno nižji od tistih, ki so se uporabljali pred 15. junijem 2017. Zato so imeli tudi uporabniki navedenih operaterjev znatne koristi od novih pravil o gostovanju in so se temu ustrezno odzvali s povečanim povpraševanjem.
Gostovanje kot doma je v EU/EGP široko dostopno
Že poleti leta 2017 so imeli skoraj vsi Evropejci možnost sklenitve pogodbe s ponudnikom mobilnih storitev, ki zagotavlja storitve RLAH; 1,8 % naročnikom v EU/EGP so se začeli zaračunavati pribitki za gostovanje zaradi odstopanja, ki ga je odobril nacionalni regulativni organ, 1,6 % pa zato, ker niso prebivali v državi operaterja ali z njo niso imeli trajnih vezi. Vsi drugi naročniki so lahko izkoriščali RLAH ali pa so namenoma izbrali drugačno tarifo gostovanja, ki je bolj ustrezala njihovim posebnim potrebam gostovanja v državah nečlanicah EU.
V prvem četrtletju leta 2018 je tako več kot 90 % prometa govornega in podatkovnega gostovanja naročnikov iz EU/EGP, ki so potovali v EU/EGP, potekalo v okviru RLAH
. Tudi na Finskem, v Litvi in Estoniji, kjer je bilo od 15. junija 2017 vsem MNO odobreno odstopanje od RLAH, so navedena MNO veliko količino storitev gostovanja zagotovila brez pribitkov (manj v Litvi). Pri večjem delu prometa, ki so ga v gostovanju ustvarili finski in estonski naročniki, so se torej kljub vsemu izkoriščale koristi RLAH
.
Ponudbe mobilnih paketov, ki zajemajo zgolj storitve v domači državi, so na splošno omejene in zadevajo predvsem predplačniški segment trga
Po podatkih najnovejših primerjalnih poročil BEREC o mednarodnem gostovanju
je delež naročnikov v EU/EGP s SIM-kartico, ki omogoča gostovanje, od poletja leta 2017 nespremenjen, in sicer približno 96 %. Pri SIM-karticah, omejenih na uporabo v domači državi (tj. SIM-karticah, ki ne zagotavljajo nikakršne storitve gostovanja v tujini), gre največkrat za predplačniške kartice, ki se uporabljajo za komunikacijske potrebe na lokalni ravni, in/ali sheme, ki vsebujejo zgolj prenos podatkov, ali proizvode za fiksni brezžični dostop, ki se lahko uporabljajo samo na določeni lokaciji. Tarifnih shem, ki zajemajo zgolj storitve v domači državi, je torej malo, razen v Romuniji, Estoniji, Latviji in Bolgariji, kjer se je za takšne ponudbe odločilo več kot 10 % uporabnikov. Ta delež v Bolgariji in Latviji od poletja leta 2017 upada, v Romuniji pa se je znatno povečal
. Edina druga država članica, kjer se je delež naročnikov shem, ki zajemajo zgolj storitve v domači državi, znatno povečal, je Avstrija (od poletja leta 2017 do prvega četrtletja leta 2018 se je povečal s 4 na 9 %, zlasti pri naročnikih MVNO). Na splošno imajo MVNO večji (včasih veliko večji) delež naročnikov shem, ki zajemajo zgolj storitve v domači državi, kot MNO, kar je delno mogoče pripisati njihovemu običajnemu ciljnemu segmentu uporabnikov. Vendar v vseh državah EU/EGP delež naročnikov mobilnih paketov, ki zajemajo zgolj storitve v domači državi, ostaja krepko manjši od deleža prebivalcev, ki lani niso potovali v tujino. Komisija bo spremljala razvoj tarifnih shem, ki zajemajo zgolj storitve v domači državi, tudi v času, ko se veleprodajna cenovna kapica za prenos podatkov v gostovanju še naprej znižuje.
Zadovoljstvo potrošnikov je visoko
Komisija, Evropski parlament in nacionalni partnerji (npr. nacionalni regulativni organi, združenja potrošnikov) so leta 2017 mobilizirali pomembna sredstva in kanale, da bi evropske državljane ustrezno seznanili z njihovimi novimi pravicami v zvezi z gostovanjem, kadar potujejo v EU/EGP. Evropejci reformo RLAH dobro poznajo in zelo cenijo. Eno leto po uvedbi RLAH je raziskava Eurobarometer pokazala, da je bilo 62 % Evropejcev seznanjenih z odpravo stroškov gostovanja v EU/EGP, 69 % pa jih je menilo, da imajo ali bodo imeli od tega koristi bodisi sami bodisi njihovi znanci. Med tistimi, ki so v zadnjih 12 mesecih potovali, jih je z novimi pravili seznanjenih 81 %
. Na Finskem, v Litvi in Estoniji, kjer je bilo od 15. junija 2017 vsem MNO odobreno odstopanje glede trajnosti, to odstopanje, pri uporabi katerega so bili sicer operaterji precej previdni, ni vplivalo na seznanjenost potrošnikov s koristmi reforme, ki je v navedenih državah celo nad povprečjem EU.
Poleg tega raziskava kaže, da so se od začetka veljavnosti pravil o RLAH opazno spremenile navade med gostovanjem. Od junija 2017 popotniki redkeje omejujejo uporabo svojih mobilnih telefonov v drugih državah članicah EU (53 %) kot pred 15. junijem 2017 (66 %). Delež popotnikov, ki menijo, da mobilne podatke med gostovanjem uporabljajo enako pogosto kot doma, je s 15 % pred 15. junijem 2017 narasel na 34 %. Nasprotno je delež popotnikov, ki na tujem nikoli niso uporabili mobilnega prenosa podatkov, z 42 % pred 15. junijem 2017 (in 52 % leta 2014) padel na 19 %. Kar zadeva opravljene klice, je delež popotnikov, ki med gostovanjem kličejo enako pogosto kot doma, narasel z 11 % pred 15. junijem 2017 na 26 %.
Nedavna študija združenja BELTUG potrjuje, da RLAH prinaša številne koristi tudi podjetjem in njihovim zaposlenim, saj omogoča večjo produktivnost in nižje stroške na službenih potovanjih zunaj domače države. Študija med drugim ugotavlja, da se je od uvedbe RLAH spremenil tudi način, na katerega zaposleni na službenih potovanjih uporabljajo mobilne komunikacije. Zato bi se morala podjetja prilagoditi tovrstni spremembi vzorcev, da bi lahko v celoti izkoristila ugodnosti RLAH.
5Učinki RLAH na operaterje
Uvod
Kot je prikazano v oddelku 4, je uvedba RLAH potrošnikom EU močno olajšala uporabo mobilnih storitev med potovanji v Uniji. Ta oddelek se osredotoča na učinke odprave pribitkov za gostovanje z vidika operaterjev mobilnih (tudi navideznih) omrežij v Uniji
.
Za delovanje storitev gostovanja morata dva omrežna operaterja mobilne tehnologije, ki sta prisotna v različnih državah, skleniti bilateralni sporazum, ki njunim uporabnikom pri potovanju v državo drugega operaterja omogoča uporabo njegovega omrežja. V tem smislu se lahko učinek RLAH na različne operaterje zelo razlikuje glede na pretok prometa kroga uporabnikov določenega operaterja. Glede na pretok prometa je mogoče posamezne operaterje označiti za operaterje z odhodnim prometom ali operaterje z dohodnim prometom.
Za operaterje z odhodnim prometom je značilno, da njihovi uporabniki porabijo več mobilnih storitev v tujini (tj. v omrežjih partnerskih operaterjev v drugih državah EU) kot uporabniki partnerskih operaterjev v njihovem omrežju. Obratno je za operaterje z dohodnim prometom značilno, da njihovi uporabniki porabijo manj mobilnih storitev v tujini kot uporabniki partnerskih operaterjev v njihovem omrežju. V spodnji analizi se ločeno obravnava učinek uvedbe RLAH na operaterje z odhodnim prometom in operaterje z dohodnim prometom. Zaradi turističnih tokov so običajno operaterji iz držav severne Evrope operaterji z neto odhodnim prometom gostovanja, operaterji iz držav južne Evrope pa operaterji z neto dohodnim prometom gostovanja, čeprav obstaja nekaj izjem.
Številke, navedene v tem oddelku, temeljijo na podatkih, ki so jih od mobilnih operaterjev zbrali nacionalni regulativni organi za namen 19., 20. in 21. primerjalnega poročila BEREC o mednarodnem gostovanju, ki zajemajo obdobje od četrtega četrtletja leta 2016 do prvega četrtletja leta 2018, in anketi z nacionalnimi regulativnimi organi, ki jo je Komisija izvedla med majem in junijem 2018. Analizo podatkov je opravilo Skupno raziskovalno središče Komisije (v nadaljnjem besedilu: JRC)
.
Uredba je sprožila konkurenčno dinamiko, ki je povzročila znatno znižanje veleprodajnih cen, od katerega imajo koristi operaterji z neto odhodnim prometom
Ko uporabnik določenega operaterja gostuje v omrežju partnerskega operaterja gostitelja v drugi državi EU, mora prvi operater za dostop do omrežja drugega plačati dajatve, in sicer tako imenovane veleprodajne cene gostovanja. Uvedba RLAH je povzročila znatno znižanje najvišjih veleprodajnih cen gostovanja, poleg tega pa se zdi, da je sprožila nadaljnje zmanjšanje dejanskih veleprodajnih cen.
Povprečna veleprodajna cena za govorne storitve v EGP, ki je v tretjem četrtletju leta 2016 znašala 2,93 centa na minuto, se je znižala na 2,41 centa na minuto v tretjem četrtletju leta 2017 in 2,06 centa na minuto v prvem četrtletju leta 2018
. Podobno se je v EGP povprečna veleprodajna cena za storitve prenosa podatkov, ki je v tretjem četrtletju leta 2016 znašala 9,9 EUR/GB, znižala na 4 EUR/GB v tretjem četrtletju leta 2017 in 2,7 EUR/GB v prvem četrtletju leta 2018
. Veleprodajne cene za neto odhodni (neuravnoteženi) promet gostovanja, tj. del prometa gostovanja, ki ustvarja neto plačila enega operaterja drugemu, so še nižje (v prvem četrtletju leta 2018 so v povprečju znašale 1,84 centa na minuto za govorne storitve in 2,6 EUR/GB za storitve prenosa podatkov). Povprečje petih najnižjih veleprodajnih cen za neto odhodni (neuravnoteženi) promet gostovanja, pri čemer se upoštevajo vsi operaterji, je v prvem četrtletju leta 2018 znašalo 1,39 centa na minuto za govorne storitve in 1,1 EUR/GB za storitve prenosa podatkov.
Na znižanje veleprodajnih cen gostovanja sta vplivala predvsem dva dejavnika. Prvič, uvedba RLAH je privedla do znatnega povečanja obsega gostovanja (kot je prikazano v oddelku 4.1) in tako spodbudila konkurenco na področju veleprodajnih cen gostovanja. Drugič, v skladu s ciljem uredbe o gostovanju so regulirane najvišje veleprodajne cene gostovanja delovale kot zgornje meje, kar je sprožilo konkurenčno dinamiko trga med operaterji, ki ponujajo veleprodajni dostop za gostovanje pod temi zgornjimi mejami.
Navedeno znižanje veleprodajnih cen gostovanja bi bilo treba pozdraviti iz treh razlogov. Prvič, nižje veleprodajne cene gostovanja so znatno ublažile morebitni učinek uvedbe RLAH na operaterje z odhodnim prometom
, saj so zmanjšale njihove veleprodajne stroške gostovanja. Drugič, tovrstna znižanja in dejstvo, da so povprečne veleprodajne tržne cene nižje od reguliranih najvišjih veleprodajnih tarif, so prepričljiv dokaz, da so operaterji z neto dohodnim prometom zmožni zadovoljiti vse večjo potrebo po storitvah gostovanja in hkrati kriti stroške svojih naložb v omrežje, vključno s stroški kapitala. Tretjič, tovrstna znižanja veleprodajnih cen gostovanja so znak boljšega delovanja notranjega trga na veleprodajni ravni, vsaj kar zadeva velik delež bilateralnih odnosov med operaterji. Zdi se, da sta imela v tem smislu pomembno vlogo dejstvo, da na različnih nacionalnih trgih ni bilo mogoče ohranjati previsokih cen maloprodajnih storitev gostovanja, in sprostitev zadržanega povpraševanja v okviru uporabe RLAH na maloprodajni ravni.
Operaterji z neto dohodnim prometom imajo koristi od povečanega povpraševanja po storitvah gostovanja
Kar zadeva operaterje v državah z neto dohodnim prometom, podatki iz primerjalnih poročil BEREC o mednarodnem gostovanju kažejo, da je med 29 sodelujočimi državami (tj. 28 državami članicami EU in Norveško) 13 držav z neto dohodnim prometom podatkovnega gostovanja
. Med navedenimi državami sicer obstaja nekaj razlik, kar zadeva povečanje dohodnega prometa podatkovnega gostovanja po uvedbi RLAH. V nekaterih državah (npr. Španiji, Italiji in na Cipru) je bilo povečanje odhodnega prometa podatkovnega gostovanja, ki je bil prej v primerjavi z dohodnim nizek, sorazmerno večje od povečanja dohodnega prometa gostovanja. Podoben vzorec je mogoče opaziti tudi pri prometu govornega gostovanja.
Neto dohodni promet gostovanja v državah z dohodnim prometom običajno predstavlja od 1 do 8 % domačega prometa. Kar zadeva prenos podatkov, je poleti leta 2017 znašal več kot 10 % domačega prometa na Hrvaškem, Malti in Portugalskem ter do približno 20 % na Cipru in v Grčiji. Operaterji v vseh državah z neto dohodnim prometom so imeli koristi od večjega povpraševanja po veleprodajnih storitvah gostovanja po tržnih cenah, ki so operaterjem v državam z neto dohodnim prometom omogočile kritje stroškov zagotavljanja veleprodajnega dostopa za gostovanje, vključno z ustreznim donosom njihovih naložb (kot je opisano v oddelku 5.2).
Kljub precejšnjemu povečanju neto odhodni promet gostovanja še vedno predstavlja majhen del domačega povpraševanja
Pri ocenjevanju morebitnega učinka povečanja povpraševanja po storitvah gostovanja na operaterje z neto odhodnim prometom je koristno preučiti neto odhodni promet v navedenih državah. Povedano drugače, razlika med odhodnim in dohodnim prometom gostovanja lahko nakazuje višino (neto) veleprodajnih stroškov gostovanja teh operaterjev. Podatki iz primerjalnih poročil BEREC o mednarodnem gostovanju kažejo, da kljub velikemu povečanju prometa podatkovnega gostovanja neto odhodni promet podatkovnega gostovanja (tj. odhodni promet podatkovnega gostovanja minus dohodni promet podatkovnega gostovanja) predstavlja le majhen del domačega podatkovnega prometa navedenih operaterjev, običajno manj kot 3 % in ne več kot 6 % domačega podatkovnega prometa v kateri koli državi.
Tudi pri prometu govornega gostovanja kljub temu, da poljski, romunski ali bolgarski naročnik v povprečju porabi štirikrat do petkrat več klicev v EU/EGP kot povprečni uporabnik iz EU/EGP
, neto odhodni promet govornega gostovanja v navedenih državah še vedno predstavlja manj kot 5 % domačega govornega prometa zadevnih operaterjev.
Večina mobilnih operaterjev je uvedla politike poštene uporabe
Izvedbena uredba Komisije (EU) 2016/2286
določa podrobna pravila za zagotovitev usklajenega izvajanja politik poštene uporabe, ki jih lahko ponudniki storitev gostovanja uporabijo za preprečevanje zlorabe ali nepravilne uporabe reguliranih storitev gostovanja v okviru RLAH, ki bi lahko imela škodljive posledice za domače trge. V zvezi s tem je Komisija med majem in junijem 2018 izvedla anketo z nacionalnimi regulativnimi organi o obsegu uporabe politik poštene uporabe med njihovimi domačimi operaterji.
Kot je prikazano v
preglednici 1
, velika večina operaterjev uporablja politiko poštene uporabe, zlasti v državah z odhodnim prometom.
Preglednica 1: operaterji, ki uporabljajo politiko poštene uporabe
|
Ne
|
Da
|
Države z dohodnim prometom
|
20 %
|
80 %
|
Države z odhodnim prometom
|
6 %
|
94 %
|
Vir: anketa Komisije z nacionalnimi regulativnimi organi, junij 2018.
V primeru MVNO je del navedenih operaterjev, ki uporabljajo politiko poštene uporabe, razmeroma nižji od prikazanega povprečja (67 % MVNO v državah z dohodnim prometom in 87 % MVNO v državah z odhodnim prometom). Iz tega je mogoče sklepati, da so MVNO bolj kot MNO nagnjeni k temu, da najprej preučijo, kako bi njihovi uporabniki uporabljali RLAH, in se šele nato odločijo, ali bodo vlagali v politike poštene uporabe.
Kar zadeva vrste uporabljenih politik poštene uporabe, je skoraj polovica operaterjev uporabila merilo prebivališča oziroma trajnih vezi. Iz
preglednice 2
je razvidno, da se je velika večina operaterjev oprla na omejitve za pakete z odprtim prenosom podatkov, vendar je ta ukrep manj pogost pri MVNO. Ta politika poštene uporabe operaterjem omogoča, da omejijo količino mobilnih podatkov, ki jo njihovi uporabniki v gostovanju lahko porabijo po domači ceni, in sicer na podlagi cene svojih paketov ter reguliranih najvišjih veleprodajnih tarif gostovanja, ki se takrat uporabljajo
.
Preglednica 2: vrste politik poštene uporabe, ki jih uporabljajo operaterji
|
Ne
|
Da
|
a. štirimesečno obdobje preverjanja
|
štirimesečno obdobje preverjanja, v katerem se oceni, ali je domača poraba večja od porabe v gostovanju in ali uporabniki preživijo več časa v domači državi ali v drugih državah članicah Unije
|
Države z dohodnim prometom
|
74 %
|
26 %
|
Države z odhodnim prometom
|
55 %
|
45 %
|
b. omejitve za pakete z odprtim prenosom podatkov
|
uporabnik gostovanja bi moral imeti možnost porabiti količino, ki je enaka vsaj dvakratni količini, izračunani na podlagi domače maloprodajne cene, deljene z najvišjimi veleprodajnimi cenovnimi kapicami
|
Države z dohodnim prometom
|
21 %*
|
79 %*
|
Države z odhodnim prometom
|
13 %*
|
87 %*
|
c. omejitve za predplačniška razmerja
|
uporabnik gostovanja bi moral imeti možnost porabiti količino, ki je enaka vsaj dvakratni količini, izračunani na podlagi razpoložljivega dobroimetja, deljenega z najvišjimi veleprodajnimi cenovnimi kapicami
|
Države z dohodnim prometom
|
75 %**
|
25 %**
|
Države z odhodnim prometom
|
62 %**
|
38 %**
|
d. drugi mehanizmi
|
drugi objektivni kazalniki, kot so dolga obdobja neaktivnosti SIM-kartice, ki se uporablja predvsem v času gostovanja, ali sklenitev naročniškega razmerja za več SIM-kartic in njihova zaporedna uporaba istega uporabnika gostovanja
|
Države z dohodnim prometom
|
91 %
|
9 %
|
Države z odhodnim prometom
|
70 %
|
30 %
|
Vir: anketa Komisije z nacionalnimi regulativnimi organi, junij 2018.
*Delež sodelujočih operaterjev, ki ponujajo pakete z odprtim prenosom podatkov (75 % sodelujočih operaterjev).
**Delež sodelujočih operaterjev, ki ponujajo predplačniške tarifne sheme (53 % sodelujočih operaterjev).
Nasprotno operaterji druge politike poštene uporabe, ki so jim na voljo, kot so štirimesečno obdobje preverjanja prevladujoče domače prisotnosti oziroma uporabe, omejitve prenosa podatkov na predplačniških karticah ali drugi nadzorni mehanizmi, povezani z drugimi objektivnimi kazalniki iz Izvedbene uredbe Komisije (EU) 2016/2286, v praksi uporabljajo razmeroma redko. Kot prikazuje
preglednica 3
, je glavni razlog za neuporabo navedenih mehanizmov politike poštene uporabe ta, da po mnenju operaterjev niso dovolj učinkoviti.
Preglednica 3: mnenje operaterjev o učinkovitosti nekaterih mehanizmov politike poštene uporabe
|
Učinkovito/delno učinkovito
|
Neučinkovito
|
Nepotrebno
|
Štirimesečno obdobje preverjanja
|
43,6 %
|
46,4 %
|
10 %
|
Omejitve za pakete z odprtim prenosom podatkov
|
74,6 %
|
15,5 %
|
9,9 %
|
Omejitve za predplačniška razmerja
|
49,2 %
|
24,8 %
|
26,0 %
|
Drugi mehanizmi
|
43,1 %
|
33,7 %
|
23,2 %
|
Vir: anketa Komisije z nacionalnimi regulativnimi organi, junij 2018.
Poleg tega je, kar zadeva mehanizem štirimesečnega obdobja preverjanja, velik del sodelujočih operaterjev navedel, da se jim zdi preveč zapleten (63 % operaterjev) ali predrag (23 % operaterjev).
Vendar v državah z odhodnim prometom navedeni mehanizem štirimesečnega obdobja preverjanja kljub vsemu uporablja dobra polovica (54 %) MNO. Poleg tega so številni operaterji navedli, da uporabljajo strategijo pasivnega čakanja na nadaljnji razvoj dogodkov in da bodo o uporabi tega mehanizma politike poštene uporabe morda razmislili v prihodnosti, in sicer glede na število uporabnikov, ki bodo v štirimesečnem obdobju presegli dovoljeno porabo v gostovanju oziroma preživeli več časa v gostovanju kot doma.
Uporabniki gostovanja so o pošteni politiki uporabe pregledno obveščeni. Skoraj vsi operaterji, ki uporabljajo omejitve za pakete z odprtim prenosom podatkov, svoje uporabnike obveščajo o dejanski vrednosti omejitve in količini, ki jim je še na voljo (v GB). Prav tako jih opozorijo, ko dosežejo navedeno omejitev. Če se uporablja, je nadzorni mehanizem štirimesečnega obdobja preverjanja vključen v uporabnikovo pogodbo. Približno dve tretjini operaterjev uporabnike o njihovi porabi doma in v gostovanju obveščata prek osebnih uporabniških strani (93 %) ali klicnega centra (100 %). Vendar se velika večina uporabnikov gostovanja v tujino odpravi le za krajši čas, tako da jim glede nadzornih mehanizmov ni treba skrbeti; 71 % operaterjev, ki učinkovito izvajajo mehanizem štirimesečnega obdobja preverjanja, je zaradi prevladujoče porabe ali prisotnosti v gostovanju opozorilo od 0 do 1 % naročnikov
. Število naročnikov, ki so se jim po opozorilu dejansko začeli zaračunavati pribitki za gostovanje, pa je še manjše. Treba je omeniti, da navedeni nadzorni mehanizem uporabnike že sam po sebi odvrača od prekoračenja štirimesečnega obdobja preverjanja, kar bi lahko bil razlog za majhen delež uporabnikov, ki dejansko prejmejo opozorila. Če se ne uporablja nikakršen nadzorni mehanizem, je delež uporabnikov s prevladujočo porabo ali prisotnostjo v gostovanju lahko večji, kot če se.
MVNO na splošno ohranjajo svoj položaj na trgu
Komisija je analizirala podatke o MVNO, pridobljene za namene primerjalnih poročil. Žal je bila odzivnost MVNO manjša kot pri MNO, pa tudi spremenljiva, saj se je na prošnjo za predložitev informacij pri vsakem primerjalnem poročilu odzvalo drugačno število MVNO. To pomeni, da je treba zaključke, ki izhajajo iz analize podatkov o MVNO, obravnavati previdno.
Iz podatkov o MVNO, navedenih v primerjalnih poročilih, je mogoče sklepati, da so v večini držav, za katere so podatki na voljo, MVNO uspešno ohranili svoj delež na domačem trgu (glede na število naročnikov), v nekaterih primerih pa so ga lahko v obravnavanem obdobju celo izboljšali. V povprečju se je t. i. ARRPU
, standardna enota za tovrstne primerjave, ki je med četrtim četrtletjem leta 2017 in prvim četrtletjem leta 2018 pri MNO ostal nespremenjen, pri MVNO povečal
.
Velika večina sodelujočih MVNO veleprodajni dostop za gostovanje pridobi prek svojih domačih MNO gostiteljev (71 %), samo 5 % z neposrednimi bilateralnimi pogajanji z MNO, 7 % pa prek vozlišča
. Kar zadeva mnenje MVNO o morebitnih ovirah za konkurenco med MVNO in MNO, jih je nekaj kot glavna dejavnika navedlo neobstoj veleprodajnih dejavnosti (kar pomeni odsotnost dobička iz dohodnega gostovanja) (35 % sodelujočih MVNO) in veleprodajne cene na ravni regulirane veleprodajne cenovne kapice (40 % sodelujočih MVNO).
V zvezi s tem
slika 3
(govorne storitve) in
slika 4
(podatkovne storitve) prikazujeta najnižje veleprodajne cene gostovanja, ki so jih za posamezno storitev plačali MVNO in MNO iz posameznih držav, v primerjavi z reguliranimi najvišjimi veleprodajnimi tarifami gostovanja
. Čeprav navedene številke ne predstavljajo v celoti stanja v vseh državah, saj številni operaterji niso predložili podatkov, je iz njih vendarle mogoče izpeljati nekaj zaključkov. Prvič, MVNO sicer običajno res plačujejo višje veleprodajne cene gostovanja kot MNO in poleg tega nekatera MVNO plačujejo cene, ki so na splošno skladne z veleprodajnimi cenovnimi kapicami za gostovanje, vendar v večini držav EU vseeno obstajajo številna MVNO, ki plačujejo veleprodajne cene gostovanja, ki so precej nižje od reguliranih tarif. Zato na podlagi teh podatkov ni mogoče sklepati, da vsa MVNO plačujejo veleprodajne cene gostovanja, ki so enake reguliranim kapicam. Drugič, obstaja nekaj primerov MVNO, ki plačujejo veleprodajne cene gostovanja, podobne tistim, ki jih plačujejo MNO.
Slika 3: veleprodajne cene, ki jih MNO (modre pike) in MVNO (rdeče pike) plačujejo za govorne storitve
Vira: 21. primerjalno poročilo BEREC o mednarodnem gostovanju iz oktobra 2018 in anketa Komisije z nacionalnimi regulativnimi organi iz junija 2018. V grafikonu je prikazana povprečna vrednost petih najnižjih cen, ki jih plačujejo MNO, in povprečna cena, ki jo plačujejo MVNO. Izračuni JRC.
Slika 4: veleprodajne cene, ki jih MNO (modre pike) in MVNO (rdeče pike) plačujejo za prenos podatkov
Vira: 21. primerjalno poročilo BEREC o mednarodnem gostovanju iz oktobra 2018 in anketa Komisije z nacionalnimi regulativnimi organi iz junija 2018. V grafikonu je prikazana povprečna vrednost petih najnižjih cen, ki jih plačujejo MNO, in povprečna cena, ki jo plačujejo MVNO. Izračuni JRC.
Iz podatkov na
sliki 3
in
sliki 4
je mogoče sklepati, da se lahko cene, ki jih plačujejo MVNO, močno razlikujejo tudi glede na druge dejavnike in niso odvisne samo od dejstva, da so operaterji navideznih omrežij. MVNO se lahko na primer glede na velikost ali pogajalsko strategijo z MNO gostiteljem izpogaja za drugačno ceno. MVNO, ki daje storitvam gostovanja večji pomen, se lahko z MNO izpogaja za boljši dogovor glede veleprodajnega dostopa za gostovanje kot MVNO, ki storitvam gostovanja ne daje tolikšnega pomena in svojo strategijo raje osredotoča na domače storitve.
Drugi najpomembnejši dejavnik, ki so ga izpostavila MVNO (35,3 % sodelujočih MVNO), je, da MVNO niso lastniki omrežij in zato nimajo povezanih prihodkov iz dohodnega prometa gostovanja. To bi skupaj z razmeroma majhnim obsegom prometa (nekaterih) MVNO (težava, ki jo je izpostavilo 11,8 % sodelujočih) lahko pojasnilo, zakaj so cene, ki jih plačujejo MVNO, sorazmerno visoke v primerjavi s tistimi, ki jih plačujejo MNO. Navedeni dejavniki so neločljivo povezani s poslovnimi modeli MVNO.
Odstopanja so omejena na operaterje v nekaj državah in bi se morala postopoma odpraviti
Mobilnim operaterjem, ki so dokazali, da ne morejo kriti svojih dejanskih in predvidenih stroškov zagotavljanja reguliranih storitev gostovanja, ne da bi na račun zagotavljanja RLAH zvišali domače cene, je zadevni nacionalni regulativni organ odobril odstopanje glede trajnosti. Odobrena odstopanja so namenjena zgolj kritju stroškov zagotavljanja storitev gostovanja uporabnikom zadevnih operaterjev in preprečevanju dviga domačih cen (glej oddelek 2). V
preglednici 4
je prikazano število odstopanj, odobrenih v prvem letu izvajanja RLAH, na državo glede na vrsto operaterja (MNO in MVNO).
Preglednica 4: odstopanja glede trajnosti, ki so jih nacionalni regulativni organi odobrili v prvem letu izvajanja RLAH (junij 2017–junij 2018), razčlenjena na MNO in MVNO
|
Odstopanja, odobrena v prvem letu izvajanja RLAH
|
|
MNO
|
MVNO
|
AT
|
0
|
2
|
BE
|
0
|
1
|
DK
|
0
|
1
|
EE
|
3
|
0
|
ES
|
0
|
1
|
FI
|
3
|
1
|
FR
|
0
|
11
|
IT
|
0
|
4
|
LT
|
3
|
1
|
PL
|
4
|
7
|
RO
|
1
|
0
|
SI
|
0
|
1
|
Skupaj
|
14
|
30
|
Vir: anketa Komisije z nacionalnimi regulativnimi organi, junij 2018.
Po pričakovanjih zaradi posebnega položaja na veleprodajnem trgu gostovanja (glej oddelek 5.6) odstopanje glede trajnosti pogosteje uporabljajo MVNO. V prvem letu izvajanja RLAH sta bili približno dve tretjini vseh odstopanj odobreni MVNO (MVNO je bilo odobrenih 30, MNO pa 14 odstopanj). Vendar je ta delež majhen, če upoštevamo, da v Uniji obstaja več kot 330 MVNO. Večina ponudnikov, ki jim je bilo odobreno odstopanje, ima v svoji državi majhen tržni delež.
Kar zadeva MNO, je bilo v štirih državah članicah (v Estoniji, Litvi, na Poljskem in Finskem) odstopanje odobreno vsem MNO (na Poljskem sicer šele od leta 2018). Odstopanje je bilo odobreno tudi manjšemu MNO v Romuniji. Za navedene države so značilne posebno nizke cene mobilnih podatkov in visok neto odhodni promet gostovanja. Za operaterje iz navedenih držav je bilo zato mogoče pričakovati, da se bodo odločili za odstopanje iz uredbe o gostovanju, da ne bi vplivali na domače cene na navedenih trgih. Nasprotno v državah članicah z neto dohodnim prometom gostovanja v skladu s pričakovanji ni bilo odobreno nobeno odstopanje.
V vseh navedenih primerih so operaterji odstopanja uporabljali previdno in so pribitke zaračunavali zgolj v nekaterih tarifnih shemah, tako da ima večina odhodnega prometa gostovanja iz teh držav še vedno koristi od RLAH (glej oddelek 4.2). Poleg tega so v številnih primerih najvišji pribitki, ki so jih odobrili nacionalni regulativni organi, še vedno nižji od veleprodajnih cenovnih kapic za gostovanje.
V drugem letu izvajanja RLAH razen obnovitve že odobrenih odstopanj ni bilo odobreno nobeno novo odstopanje. Obnovljenih ni bilo nekaj odstopanj v Franciji in edino odstopanje na Danskem. V drugih državah članicah so nacionalni regulativni organi po preučitvi novih vlog, ki so jih predložili operaterji, obnovili odobritve odstopanj, ki so prenehala veljati. V večini primerov so novi najvišji pribitki, ki so jih odobrili nacionalni regulativni organi, nižji od tistih, ki so bili odobreni v okviru prvih odstopanj.
Komisija pozorno spremlja odstopanja, ki jih odobrijo in obnovijo nacionalni regulativni organi, da bi zagotovila dosledno uporabo Izvedbene uredbe Komisije (EU) 2016/2286 po vsej Uniji. Komisija je nacionalne regulativne organe pozvala, naj tudi oni natančno pregledujejo vloge za odstopanja. Nacionalni regulativni organi v času veljavnosti odobrenega odstopanja lahko spremenijo svojo odločitev, če je to potrebno zaradi novega razvoja dogodkov in/ali novih informacij v zvezi s položajem zadevnega operaterja. Komisija pričakuje, da se bodo odstopanja postopno odpravila, zlasti po letu 2019, ko bo začelo učinkovati večje znižanje regulativnih veleprodajnih kapic za storitve mobilnega prenosa podatkov, ki bo izboljšalo trajnost RLAH v navedenih državah.
6Učinki RLAH na domače trge
Na splošno je v EU/EGP še vedno opazen trend padanja domačih cen
Po podatkih študije Mobile Broadband Prices in Europe in 2018
v obdobju od februarja 2017 do februarja 2018 (tj. od 3 mesecev pred začetkom izvajanja RLAH do 9 mesecev po njem) ni opaziti trenda naraščanja domačih cen.
Nasprotno, v navedenem obdobju se je v EU povprečna cena vseh košaric z govornimi in podatkovnimi storitvami ter vseh košaric s podatkovnimi storitvami znižala, kot je prikazano v naslednjih preglednicah:
|
100 MB, 30 klicev
|
500 MB, 100 klicev
|
1 GB,
300 klicev
|
2 GB,
900 klicev
|
2 GB,
100 klicev
|
5 GB,
100 klicev
|
Sprememba povprečne cene košarice z govornimi in podatkovnimi storitvami v EU
|
– 14 %
|
– 6 %
|
– 6 %
|
– 5 %
|
– 16 %
|
– 20 %
|
|
256 MB
|
512 MB
|
1 GB
|
2 GB
|
5 GB
|
10 GB
|
20 GB
|
Sprememba povprečne cene košarice s podatkovnimi storitvami v EU
|
– 10 %
|
– 14 %
|
– 5 %
|
– 12 %
|
– 4 %
|
– 6 %
|
– 16 %
|
Glede na to študijo je trend naraščanja cen paketov, ki vključujejo tako govorne kot podatkovne storitve, opaziti le v petih državah članicah (BG, IE, LV, MT, SE), v dvanajstih (AT, BE, FR, DE, HU, IT, NL, PL, PT, RO, ES, UK) pa cene padajo. V preostalih državah članicah cene ostajajo nespremenjene ali pa kažejo različen trend, tj. cene nekaterih košaric padajo, cene drugih pa naraščajo.
Podobno velja tudi za pakete, ki vključujejo zgolj podatkovne storitve. V petih državah članicah (HR, DK, EE, LT, MT) cene naraščajo, v osmih (FI, FR, IE, IT, NL, PL, SE, UK) pa padajo.
Če upoštevamo spreminjajočo se raven razvitosti podatkovnih storitev, navedeni trendi ne odstopajo veliko od tistih iz predhodnih let.
Nadaljnji napredek na področju novih mobilnih širokopasovnih povezav in pokritosti z omrežjem 4G
Zdi se, da uvedba RLAH ni imela ne pozitivnega ne negativnega vpliva na nove mobilne širokopasovne povezave, prav tako pa ni vplivala na vlaganje mobilnih operaterjev v širitev omrežij 4G.
Po podatkih študije DESI
se po vsej Evropi še naprej vzpostavljajo nove mobilne širokopasovne povezave, pri čemer je delež uporabnikov konec leta 2017 dosegel 90,2 % (konec leta 2016 je znašal 83,8 %) in v primerjavi s prejšnjimi leti enakomerno narašča
.
Hkrati je pokritost prebivalstva EU z omrežjem 4G konec leta 2017 dosegla 90,8 % (konec leta 2016 je znašala 85,6 %). V večini držav članic (glej
sliko 5
) pokritost z omrežjem 4G presega 90 %, zgolj v štirih pa je manjša od 80 %. Kar zadeva države članice, v katerih je bila konec leta 2016 pokritost z omrežjem 4G manjša od 90 % (takšnih držav članic je bilo skupaj 11), se je v letu 2017 v vseh razen dveh (Nemčije in Italije) povečala za več kot 5 %.
Slika 5:
pokritost prebivalstva držav članic EU z omrežjem 4G v letu 2018 in povečanje glede na leto 2017
Vir: Indeks digitalnega gospodarstva in družbe (DESI) 2018. Povezljivost – razvoj trga širokopasovnih povezav v EU.
Cene gostovanja v državah nečlanicah EU/EGP v povprečju padajo
Po najnovejših podatkih BEREC so med prvim četrtletjem leta 2017 in prvim četrtletjem leta 2018 maloprodajne cene gostovanja mobilnih operaterjev iz držav članic EU/EGP v državah nečlanicah EU/EGP še naprej padale, in sicer v povprečju za 38 %, kar zadeva storitve prenosa podatkov, in 8 %, kar zadeva opravljene klice. Na splošno torej odprava stroškov gostovanja v EU/EGP ni povzročila povečanja stroškov gostovanja drugod po svetu (t. i. učinka vodne postelje)
. Vse več operaterjev se odloča za vključitev nekaterih priljubljenih gostiteljskih držav nečlanic EU/EGP v svoje ponudbe RLAH ali pa v teh državah zaračunava nižje stroške gostovanja.
7Zaključek
Po začetku izvajanja RLAH junija 2017 se je hitro in v velikem obsegu povečalo povpraševanje po potrošnji mobilnih storitev med potovanji v EU/EGP. To je pokazalo na velike potrebe potrošnikov v gostovanju, ki prej niso bile izpolnjene, kot navaja BEREC
, pa je tudi „pomembno prispevalo k razvoju enotnega trga“. Zato ni presenetljivo, da je splošno zadovoljstvo potrošnikov visoko. Mobilni operaterji so na splošno upoštevali nova pravila, pri čemer so njihovo izvajanje pozorno spremljali nacionalni regulativni organi in Komisija. Zaščitni ukrepi iz uredbe o gostovanju, namenjeni preprečevanju izkrivljanja na domačih trgih, zlasti politika poštene uporabe in odstopanje glede trajnosti, so tam, kjer so bili potrebni, po pričakovanjih dobro delovali. Strm padec veleprodajnih cenovnih kapic za gostovanje in v nekaterih primerih tudi odobritev odstopanja sta na splošno znatno zmanjšala učinek RLAH na MNO in MVNO z odhodnim prometom. Zaporedna znižanja cenovne kapice za prenos podatkov, določena z uredbo o gostovanju, bodo še olajšala zagotavljanje RLAH v prihodnjih letih. Zdi se tudi, da so navedene reforme močno spodbudile dinamiko notranjega trga na veleprodajni ravni. V zvezi s tem bodo morali nacionalni regulativni organi še natančneje preučevati vloge mobilnih operaterjev za obnovitev odstopanj.