EVROPSKA KOMISIJA

Bruselj, 30.11.2018

COM(2018) 774 final

POROČILO KOMISIJE EVROPSKEMU PARLAMENTU IN SVETU

Letno poročilo o politikah Evropske unije na področju humanitarne pomoči ter njihovem izvajanju v letu 2017

Kazalo

Uvod

Pregled glavnih operacij humanitarne pomoči, podprtih v letu 2017

Dodatne informacije in viri

Uvod

V tem poročilu so predstavljene glavne dejavnosti in rezultati politike Unije leta 2017 na področju humanitarne pomoči, kot jo je izvajala Evropska komisija. To poročilo je pripravljeno v skladu s členom 19 Uredbe Sveta (ES) št. 1257/96 z dne 20. junija 1996 o humanitarni pomoči, na podlagi katerega mora Komisija Evropskemu parlamentu in Svetu predložiti letno poročilo s povzetkom dejavnosti, ki so bile financirane v prejšnjem letu.

Pregled glavnih operacij humanitarne pomoči, podprtih v letu 2017

Leto 2017 je bilo zahtevno leto za delo Komisije na področju humanitarne pomoči. Humanitarne potrebe so se še naprej povečevale, predvsem v neposredni soseščini Evrope, spodbujala pa jih je kombinacija dolgotrajnih konfliktov, ki ne kažejo znakov umirjanja, vpliva podnebnih sprememb in rasti prebivalstva.

Stanje v zvezi z najhujšimi obsežnimi krizami se ni izboljšalo ali se je izboljšalo le malo, pri čemer samo tri krize obsegajo 27 % ljudi, ki potrebujejo pomoč, in sicer krize v Jemnu, Siriji in Iraku. Konflikt v Siriji je povzročil najhujšo humanitarno krizo našega časa. V njem je umrlo več sto tisoč ljudi, več kot 11 milijonov jih je bilo razseljenih, skoraj 19 milijonov Sircev pa potrebuje pomoč.

Komisija dodelila za več kot 1,548 milijarde EUR 1 sredstev EU v 94 državah. Precejšnji delež tega je bil namenjen zagotavljanju podpore za prebivalstvo, prizadeto zaradi konflikta v Siriji, ter beguncem v sosednjih državah in regijah. EU je bila še naprej vodilna donatorica v drugih delih sveta, pri čemer Afrika še vedno prejema velik delež finančnih sredstev.

V središču glavnih ciljev Komisije kot donatorice je še naprej spodbujanje načelne humanitarne pomoči in spoštovanja mednarodnega humanitarnega prava, v zvezi s tem pa je treba opozoriti na deseto obletnico Evropskega soglasja o humanitarni pomoči, ki je bilo na dogodku v Evropskem parlamentu, ki se ga je udeležil Komisar Stylianides, znova opredeljeno kot pomembnejše kot kdaj koli prej. Poleg tega je Komisija leta 2017 prevzela vodstvo pobude „Poziv k ukrepanju“ za zaščito pred nasiljem na podlagi spola v izrednih razmerah, kar bo še naprej njena pomembna prednostna naloga.

Komisija si je v skladu z velikim dogovorom, sklenjenim leta 2016 med donatorji in izvajalskimi agencijami na Svetovnem humanitarnem vrhu, še naprej prizadevala zagotoviti čim večjo učinkovitost in stroškovno učinkovitost uporabe humanitarnih sredstev. Poleg tega je opravljala delo v zvezi z odpornostjo kot ključnim odzivom na „novo normalno stanje“ kriz in nestabilnosti v številnih delih sveta ter naredila precejšnji napredek pri uresničevanju humanitarno-razvojne povezave.

Podpiranje inovacij in digitalizacije je postalo pomemben poudarek pri prizadevanjih Komisije za zagotovitev čim večjega učinka humanitarne pomoči. V zvezi s tem je Komisija novembra 2017 začela razpis za nagrado Obzorja Evropskega sveta za inovacije (EIC) za cenovno dostopno visoko tehnologijo za humanitarno pomoč, s katero si prizadeva uresničiti celotni potencial raziskav in inovacij za reševanje kriz in izrednih razmer.

Izobraževanje v izrednih razmerah je bolj kot kdaj koli prej vodilna politika Komisije; v letu 2017 je dodelila 6 % proračuna EU za humanitarno pomoč izobraževanju v izrednih razmerah.

Komisija je v skladu s svojo zavezo, da bo podpirala denar kot obliko pomoči, kadar je to mogoče 2 , spodbujala uporabo denarja pri svojih humanitarnih programih po celem svetu ter nadaljevala uvajanje inovativnega programa, imenovanega mreža socialne varnosti v sili, za begunce v Turčiji. EU je zdaj presegla svoj prvotni cilj, da zagotovi podporo milijonu najranljivejših beguncev v Turčiji z rednimi denarnimi nakazili. Mreža socialne varnosti v sili od septembra 2018 podpira približno 1,4 milijona beguncev.

Pregled glavnih operacij humanitarne pomoči, podprtih v letu 2017

Odziv na krizo v Siriji

Komisija je v skladu z zavezami, sprejetimi na konferenci v Bruslju aprila 2017, dodelila več kot 280 milijonov EUR humanitarnim operacijam v Siriji, Jordaniji, Libanonu in Egiptu. V Turčiji je bila humanitarna pomoč del podpore, ki se zagotavlja v okviru instrumenta EU za begunce v Turčiji.

V Siriji je bila humanitarna pomoč EU (142,5 milijona EUR) namenjena predvsem za integrirane in prilagodljive nujne operacije reševanja življenj. Dejavnosti so se izvajale na vse načine, tj. čezmejno, prek front in v okviru rednih programov.

V Libanonu (80,5 milijona EUR), državi z največjim številom beguncev na prebivalca na svetu, je EU beguncem iz Sirije zagotavljala podporo z denarno pomočjo, sekundarnim zdravstvenim varstvom, neformalnim izobraževanjem in zavetišči (vključno z vodo, higienskimi in sanitarnimi storitvami).

V Jordaniji (55 milijonov EUR) je EU več tisoč beguncem iz Sirije zagotovila denarno pomoč, zaščito, zdravstvene storitve in pomoč pri prilagoditvi na zimske razmere ter usmerila prizadevanja v nujne potrebe več kot 45 000 beguncev, ki so obtičali vzdolž severovzhodne meje Jordanije s Sirijo in Irakom (imenovane tudi „Berm“).

V Egiptu (3,6 milijona EUR) je EU podprla begunce, ki prebivajo v neustreznih razmerah na mestnih območjih, z zaščito, zdravstvenimi storitvami, izobraževanjem in denarno pomočjo.

Turčija je v letu 2017 gostila več kot 3,5 milijona beguncev. Komisija je sklenila pogodbe za vseh 1,4 milijarde EUR humanitarnih sredstev v okviru instrumenta za begunce v Turčiji za obdobje 2016–2017. To je vključevalo 998 milijonov EUR za doslej največji humanitarni program EU, tj. mrežo socialne varnosti v sili, v okviru katere je več kot 1,1 milijona beguncev prejelo neposredna gotovinska plačila, ter doslej največji program EU za izobraževanje v izrednih razmerah, tj. program pogojnega nakazila sredstev za izobraževanje.

Odziv na humanitarne potrebe v Afriki

Leta 2017 je bil zaradi štirih obsežnih regionalnih kriz v Zahodni in Srednji Afriki še naprej potreben precejšen humanitarni odziv, za katerega je bilo dodeljenih 263 milijonov EUR. To vključuje nujno pomoč pri preskrbi s hrano in prehrano v državah Sahela, v katerih je 9 milijonov ljudi potrebovalo pomoč pri preskrbi s hrano, 3,5 milijona otrok pa trpi zaradi hude akutne podhranjenosti. To vključuje tudi odziv na obsežno krizo na območju Čadskega jezera, predvsem v severovzhodni Nigeriji, pa tudi v sosednjem Nigru, Kamerunu in Čadu, kjer je 2,3 milijona notranje razseljenih oseb, 200 000 beguncev in več kot 7,1 milijona ljudi, ki se spopadajo s krizo pri preskrbi s hrano. Nujna pomoč se je zagotavljala populacijam, prizadetim zaradi konflikta, v severnem in osrednjem Maliju, pa tudi v sosednjih Burkini Faso, Mavretaniji in Nigru, pri čemer so se humanitarne posledice konflikta še naprej večale. Podpora se je zagotavljala ranljivim osebam, ki jih je prizadela kriza v Srednjeafriški republiki, kjer je stopnjevanje nasilja povzročilo še več prisilnih razselitev znotraj države in v sosednje države ter tako povečalo humanitarne potrebe.

Zaradi obsežnih kriz je bila še naprej potrebna okrepljena humanitarna pomoč v Vzhodni Afriki in na območju Velikih jezer, kjer se je poslabšalo stanje glede konfliktov, zlasti v Demokratični republiki Kongo, Etiopiji, Somaliji in Južnem Sudanu, ter naravnih nesreč, zlasti suše in poplav, ki so povzročile obsežne prisilne razselitve in resno negotovost pri preskrbi s hrano. Več kot 474 milijonov EUR je bilo dodeljenih za odziv na potrebe več kot 35 milijonov ljudi, ki se spopadajo z resno negotovostjo pri preskrbi s hrano, na širšem območju Afriškega roga in območju Velikih jezer, 5 milijonov beguncev iz Burundija, Demokratične republike Kongo, Eritreje, Somalije, Južnega Sudana in Sudana, od katerih jih največ gostita Uganda in Etiopija, ter skoraj 15 milijonov notranje razseljenih oseb, predvsem v Demokratični republiki Kongo, Etiopiji, Somaliji, Sudanu in Južnem Sudanu. V večini držav je predvsem kombinacija konfliktov, napetosti med etničnimi skupinami, naravnih nesreč, epidemij, negotovosti pri preskrbi s hrano in podhranjenosti prispevala k precejšnjemu povečanju števila ljudi, ki potrebujejo pomoč. Na območju južne Afrike/Indijskega oceana so predvsem naravne nesreče prispevale k negotovosti pri preskrbi s hrano in drugim humanitarnim potrebam. Za odziv na najnujnejše potrebe in zlasti delo v zvezi z ukrepi za pripravljenost, namenjenimi povečanju odpornosti ogroženega prebivalstva, je bilo dodeljenih tudi 15 milijonov EUR.

Širši Bližnji vzhod, Irak, Severna Afrika, Ukrajina in Zahodni Balkan

Leta 2017 je bilo Iraku dodeljenih skupno 82,5 milijona EUR. V obdobju 2016–2017 se je EU na izredne razmere v Mosulu odzvala tudi s pomočjo v naravi, ki jo zagotavljajo države, ki sodelujejo v mehanizmu EU na področju civilne zaščite. V skladu s humanitarno-razvojno povezavo so se spodbujali trajnostni odziv, prehod na hitro obnovo ter srednjeročna podpora.

Komisija je dodelila znesek v višini 20 milijonov EUR v podporo humanitarnim operacijam v Palestini. Glavni poudarek je bil na Gazi. EU se je odzvala na povečane humanitarne potrebe, ki jih je povzročilo desetletje blokade, pomanjkanja dostopa do osnovnih storitev (zdravstvenih storitev, vode, sanitarnih in higienskih storitev) ter ponavljajočih se izbruhov nasilja. Na Zahodnem bregu je Komisija še naprej podpirala najranljivejše skupnosti, ki nimajo dostopa do izobraževanja, vode in možnosti za preživljanje ali imajo do tega le omejen dostop in ki jih ogroža prisilna razselitev.

Komisija je za humanitarno pomoč v Jemnu leta 2017 dodelila skupno 76,7 milijona EUR. Humanitarni projekti, ki jih je financirala Komisija, so bili prednostno usmerjeni v integriran večsektorski odziv na nove in dolgotrajne primere razselitve prebivalstva, integriran odziv na zdravstvene krize ter krize pri prehrani in varnosti preskrbe s hrano, integrirane ali samostojne dejavnosti za zaščito s posebnim poudarkom na nasilju na podlagi spola in izobraževanju v izrednih razmerah, okrepljeno zmogljivost za hitro odzivanje ter logistično podporo, usklajevanje in zagovorništvo.

Znesek v višini 10 milijonov EUR je bil dodeljen Libiji za humanitarno pomoč notranje razseljenim osebam, osebam v postopku vračanja in gostiteljskemu prebivalstvu, predvsem v sektorjih zdravstva, hrane in zaščite, medtem ko se milijon ranljivih ljudi še vedno spopada s posledicami konflikta.

Po treh letih konflikta se humanitarne razmere v prizadetih regijah Ukrajine še naprej močno poslabšujejo, nastalo stanje pa je Komisija označila za „pozabljeno krizo“ 3 . Leta 2017 je dodelila 20 milijonov EUR za obravnavo potreb ljudi, prizadetih zaradi konflikta, ki prebivajo na obeh straneh bojne linije ter območjih Luganskega in Doneškega okrožja, ki niso pod vladnim nadzorom.

EU je leta 2017 beguncem in migrantom, ki potujejo čez ozemlje Nekdanje jugoslovanske republike Makedonije in Srbije, ter tistim, ki so po zaprtju meja obtičali v Srbiji, še naprej zagotavljala pomoč na več področjih (5 milijonov EUR).

Azija in Latinska Amerika

EU je leta 2017 še naprej zagotavljala podporo azijskim državam, pri čemer je dodelila približno 95 milijonov EUR za humanitarni odziv in dejavnosti za pripravljenost na nesreče. Poudarek je bil na krizi zaradi razselitev v Afganistanu, ki se poslabšuje, pomoči več kot 700 000 pripadnikom ljudstva Rohinga, ki so bili na novo razseljeni iz Mjanmara v Bangladeš, ter pripadnikom te in drugih manjšin v Mjanmaru, ki trpijo zaradi nasilja in zatiranja. Komisija se je odzvala tudi na poslabšanje krize na Filipinih/otoku Mindanao, ki se je zaradi ciklona Tembin decembra 2017 še poostrila.

V Latinski Ameriki in na Karibih je bilo za pripravljenost na nesreče in odziv na izredne humanitarne razmere zagotovljenih več kot 30 milijonov EUR, pri čemer je bil ključni poudarek na odzivu na uničujoča orkana IRMA in MARIA na Karibih, krizi pri preskrbi s hrano in zavetišči na Haitiju ter vse slabših humanitarnih razmerah v Kolumbiji in Venezueli. Tudi suša in nasilje v Srednji Ameriki sta bili med prednostnimi nalogami v regiji med letom.

Odziv na naravne nesreče

Komisija se je leta 2017 odzvala na številne naravne nesreče v EU in po celem svetu. V ta namen je prek partnerskih organizacij zagotavljala humanitarno pomoč ter vselej poskušala ustvarjati sinergije med svojo humanitarno pomočjo in pomočjo v naravi, ki so jo države članice EU ob usklajevanju, ki ga je izvajal Center za usklajevanje nujnega odziva, zagotavljale v okviru mehanizma Unije za civilno zaščito. Odziv na orkana IRMA in MARIA na Karibih septembra 2017 je bil dober primer medsebojnega dopolnjevanja humanitarne pomoči in instrumentov za civilno zaščito. Komisija je dodelila 2,9 milijona EUR najhuje prizadetim prebivalcem v osmih močno prizadetih državah (tj. Kuba, Antigva in Barbuda, Dominika, Dominikanska republika, Haiti, Saint Kitts in Nevis, Sint Maarten ter Turks in Caicos), poleg tega pa zagotovila satelitske zemljevide, podporo konzulatov in evakuacijo državljanov EU, prevoz in dostavo pomoči v naravi ter strokovno znanje s področja nujnega odziva.

Medsektorska vprašanja

Izobraževanje v izrednih razmerah

Komisija je leta 2017 6 % svojega proračuna za humanitarne operacije namenila za izobraževanje v izrednih razmerah. Poleg proračuna za humanitarne operacije je za upravljanje izobraževanja v nujnih razmerah leta 2017 uporabljala tudi instrument za nujno pomoč v Grčiji in instrument EU za begunce v Turčiji, pri čemer je podpora izobraževanju v nujnih razmerah na globalni ravni znašala skoraj 96 milijonov EUR. Leta 2017 je ta pomoč koristila 1,14 milijona deklic in dečkov. Poleg tega je EU še naprej ozaveščala o pomenu kakovostnega izobraževanja v kriznih razmerah in primerih prisilne razselitve, pri čemer je povezovala delo humanitarnih in razvojnih akterjev, ter krepila usklajevanje in gradnjo zmogljivosti v sektorju s financiranjem foruma Global Education Cluster in prirejanjem letnih srečanj partnerjev.

Veliki dogovor

Leta 2017 je bil dosežen precejšen napredek v zvezi s ključnimi elementi velikega dogovora, tj. vrste ukrepov, o katerih so se na svetovnem humanitarnem vrhu leta 2016 dogovorili humanitarni donatorji in agencije, da bi povečali učinkovitost humanitarne pomoči. To vključuje nove pristope h krepitvi povezav med humanitarnimi in razvojnimi akterji, ki v okviru EU temeljijo predvsem na imenovanju pilotnih držav za humanitarno-razvojno povezavo, ter nove načine zagotavljanja pomoči, kot je denarna pomoč. Komisija je zlasti s svojo funkcijo usmerjanja dela za skupno oceno potreb prispevala k napredku pri tehničnih razpravah o tej temi.

Denar kot oblika pomoči

EU je še naprej spodbujala uporabo denarja za zagotavljanje humanitarne pomoči ter izpolnila svojo zavezo za zagotovitev 35 % pomoči na ta način, ki jo je sprejela z velikim dogovorom. Ker je pri obsežnih operacijah mogoče povečati učinkovitost, je EU za povečanje učinkovitosti in uspešnosti takih operacij objavila smernice za humanitarne partnerje.

Humanitarno-razvojna povezava

Pristop s humanitarno-razvojno povezavo se nanaša na spodbujanje tesnejšega in boljšega sodelovanja med humanitarnimi in razvojnimi akterji za povečanje učinka z okrepljenimi povezavami med akterji. Zaradi dolgotrajnih kriz in zahtev za financiranje humanitarne pomoči je to bila prednostna naloga EU vse leto 2017. Ključni cilji so izboljšati učinkovitost, izboljšati napovedovanje kriz, zagotoviti zgodnejši odziv in oblikovati bolj trajnostne rešitve. Ker je za to potrebna sprememba miselnosti, je bila leta 2017 potrjena skupina pilotnih držav za preskušanje tega pristopa. Prvič, službe Komisije so se zavezale, da bodo okrepile sodelovanje v 14 državah (Afganistan, Čad, Etiopija, Irak, Kenija, Mjanmar, Nigerija, Niger, Somalija, Sudan, Južni Sudan, Tanzanija, Uganda, Jemen). GD ECHO in GD NEAR sta se tudi sočasno dogovorila, da bosta z oblikovanjem skupnih humanitarnih razvojnih okvirov okrepila sodelovanje v Libanonu, Jordaniji in Siriji. V šestih od teh držav (Čad, Irak, Mjanmar, Nigerija, Sudan in Uganda) sodelujejo tudi države članice, da bi dokazale dodatno vrednost politične razsežnosti pri skupnih ciljih in ukrepih. Uspešno usklajevanje nujne in dolgoročne pomoči v okviru instrumenta za begunce v Turčiji je še en dober primer delovanja povezave v praksi.

Dne 7. junija 2018 je bilo sprejeto sporočilo z naslovom „Strateški pristop k odpornosti pri zunanjem delovanju EU“, 13. novembra 2017 pa sklepi Sveta v zvezi s tem. V okviru tega se v šestih pilotnih državah (Nigerija, Čad, Uganda, Sudan, Mjanmar, Irak) izvaja delo za operacionalizacijo humanitarno-razvojne povezave, ki se je začelo septembra 2017 na neformalnem srečanju ministrov, pristojnih za razvoj, v okviru Sveta za zunanje zadeve v Talinu. Pri tem se obravnavata dva glavna izziva: (i) zagotovitev tesnejše povezave pri obravnavanju tveganj in ranljivosti na različnih področjih (podnebje, gospodarstvo, socialno področje, varnost, politika) in v okviru različnih instrumentov ter (ii) zagotovitev tesnejšega sodelovanja z državami članicami.

Prisilne razselitve

Leta 2017 je število ljudi, razseljenih zaradi konfliktov, po svetu naraščalo. Komisija in Evropska služba za zunanje delovanje (ESZD) sta se osredotočili na izvajanje pristopa EU k prisilnim razselitvam. Redno usklajevanje, skupne misije in delavnice so prispevali k načrtovanju ukrepov za usklajen odziv v posebnih primerih, na primer v Sudanu, Jordaniji, Libanonu in Ukrajini.

Izvajanje pristopa EU k prisilnim razselitvam je temeljilo na delu za okrepitev humanitarno-razvojne povezave in je bilo povezano s svetovnimi pobudami, kot sta celostni okvir za odzivanje na begunsko krizo 4 in prizadevanja Svetovne banke v zvezi z razselitvami.

Pozabljene krize

EU je zavezana izpolnjevanju potreb najranljivejših ne glede na to, kje so, in zagotavljanju, da se na ljudi v manj odmevnih krizah ne pozabi. Takim krizam se nameni 15 % finančnih sredstev za humanitarno pomoč, pri čemer se uporablja metodologija, ki združuje objektivna merila – indeks INFORM 5 , medijska pokritost in državna pomoč na prebivalca – ter kvalitativno oceno, ki jo opravijo strokovnjaki Komisije za humanitarno pomoč.

Zbirka orodij za izredne razmere

Zbirka orodij Komisije za humanitarno pomoč v izrednih razmerah je namenjena odzivu na nenadne pojave izrednih razmer. Obsega tri instrumente, s katerimi se je mogoče hitro odzvati na nesreče. Leta 2017 so prvotno dodeljena finančna sredstva znašala 7 milijonov EUR. S sredstvi iz operativne rezerve, ki so znašala 1 milijon EUR, se je skupni proračun povečal na 8 milijonov EUR, razčlenjen pa je, kot sledi:

1)    orodje za epidemije (2,4 milijona EUR);

2)    orodje za odziv v majhnem obsegu (2,6 milijona EUR);

3)    podpora skladu za nujno pomoč pri nesrečah (Disaster Relief Emergency Fund – DREF) Mednarodne federacije Rdečega križa in Rdečega polmeseca (IFRC) (3 milijoni EUR).

Instrumenta za epidemije in odziv v malem obsegu v okviru zbirke orodij za izredne razmere sta se uporabila za odzivanje na humanitarne potrebe, med drugim zaradi poplav v Peruju, Zimbabveju in Nigru, orkanov na Kostariki, Dominiki in Filipinih, izbruhov kolere v Jemnu, Somaliji, Čadu in Demokratični republiki Kongo ter kuge na Madagaskarju, pa tudi zaradi negotovosti pri preskrbi s hrano v Republiki Kongo in Venezueli ter plazov v Sierri Leone in Kolumbiji. Podpora skladu za nujno pomoč pri nesrečah Mednarodne federacije Rdečega križa in Rdečega polmeseca (IFRC) se je uporabila za 28 različnih nesreč.

Humanitarni zračni prevozi Komisije (ECHO Flight) ter druge operacije humanitarnega prevoza in logistične operacije

V nekaterih krizah je zaradi varnostnih omejitev in/ali pomanjkanja ustrezne infrastrukture humanitarni zračni prevoz edini način, kako doseči odročna območja in ljudi, ki potrebujejo pomoč. S temi zračnimi prevozi je zlasti mogoče zagotoviti življenjsko pomembno pomoč ljudem, ki so sicer odrezani, humanitarni delavci pa lahko tako zagotavljajo pomoč na krajih, ki jih je sicer težko doseči. Humanitarni zračni prevozi se uporabljajo tudi za medicinske in varnostne evakuacije. Da bi EU izpolnila te cilje, financira posebne projekte za prevoz in logistiko (21,52 milijona EUR v letu 2017) ter upravlja svojo službo za humanitarne zračne prevoze, imenovano ECHO Flight, v podsaharski Afriki (16 milijonov EUR v letu 2017). Leta 2017 je bilo v okviru službe ECHO Flight prepeljanih 26 071 potnikov in 194 ton tovora za humanitarno pomoč v Maliju, Demokratični republiki Kongo, Ugandi in Keniji.

Vrednotenje operacij humanitarne pomoči

Program Komisije za vrednotenje humanitarnih operacij traja pet let, njegov namen pa je zajeti vse humanitarne dejavnosti Komisije. To se zagotovi z izvedbo vrste geografskih in tematskih vrednotenj, ki zajemajo vse pomembne vidike humanitarnih intervencij GD ECHO. Podatki iz teh vrednotenj so se uporabili tudi pri celovitem vrednotenju leta 2017, ki je temeljilo na vrednotenjih, opravljenih v obdobju 2012–2016. Objavljeno je na spletnem naslovu

http://ec.europa.eu/echo/funding-evaluations/evaluations/geographic-evaluations_en .
Proračun za leto 2017

1. Seznam sporazumov o financiranju, ki jih je sklenila Komisija na področju humanitarne pomoči 6 :

http://ec.europa.eu/echo/files/funding/agreements/agreements_2017.pdf

2. Izvrševanje proračuna za humanitarno pomoč v letu 2017

Dodatne informacije in viri

·Splošne informacije o GD ECHO:

http://ec.europa.eu/echo/en

·Finančne informacije o dejavnostih Evropske komisije na področju humanitarne pomoči v letu 2017: http://ec.europa.eu/echo/financing-decisions-hips-2017_en

·Informacije v zvezi z operacijami iz prejšnjih let: http://ec.europa.eu/echo/about/annual_reports_en.htm

·Letno poročilo o dejavnostih iz leta 2017, GD ECHO: https://ec.europa.eu/info/publications/annual-activity-reports-2017_sl

·Letno poročilo o upravljanju in smotrnosti izvrševanja proračuna EU za leto 2016:  https://ec.europa.eu/info/node/10237

·Poročila GD ECHO o vrednotenju: 
http://ec.europa.eu/echo/funding-evaluations/evaluations_en  

·Podatki o financiranju humanitarne pomoči s strani Evropske komisije in držav članic: https://euaidexplorer.ec.europa.eu

Seznam partnerjev, ki so podpisali okvirni sporazum o partnerstvu iz leta 2014

(1) 2,2 milijarde EUR, vključno z zunanjimi namenskimi prejemki držav članic.

(2) GD ECHO namerava leta 2018 zagotoviti 35 % svoje pomoči v obliki prenosov gotovine.

(3)   https://ec.europa.eu/echo/news/addressing-forgotten-crises-todays-global-context_en.  

(4)   http://www.unhcr.org/comprehensive-refugee-response-framework-crrf.html.

(5)   http://www.inform-index.org/

(6)    Vključno z imeni zadevnih partnerskih organizacij.

(7)      Skupaj z zunanjimi namenskimi prejemki držav članic je skupni proračun za humanitarno pomoč, ki ga je Evropska komisija upravljala v letu 2017, znašal 2,2 milijarde EUR.