EVROPSKA KOMISIJA

Bruselj, 3.5.2018

COM(2018) 256 final

POROČILO KOMISIJE EVROPSKEMU PARLAMENTU IN SVETU

o izvajanju okvira podpore za nadzor in spremljanje v vesolju (SST) (2014–2017)

1.    UVOD

Vesoljska sredstva in storitve so postali nepogrešljivi za naše gospodarstvo in družbo, njihova dolgoročna razpoložljivost pa je bistvena za varnost in zaščito Evrope. Število in pomen evropskih vesoljskih sredstev se vztrajno povečujeta, povečujejo pa se tudi nevarnosti v vesolju. Evropa naj bi do leta 2020 imela v vesolju 40 satelitov programov Galileo in Copernicus ter približno 12 % vseh satelitov na svetu. Zato je zanjo zelo pomembno, da zagotovi varno uvedbo in upravljanje vesoljskih sredstev in storitev. Svet je leta 2008 1 poudaril potrebo po razvoju evropskih zmogljivosti za spremljanje in nadzor evropske vesoljske infrastrukture in vesoljskih odpadkov.

Prvotni odziv EU je bila vzpostavitev zmogljivosti Evropske unije za nadzor in spremljanje v vesolju (v nadaljnjem besedilu: SST EU) na podlagi Sklepa št. 541/2014/EU Evropskega parlamenta in Sveta z dne 16. aprila 2014 o vzpostavitvi okvira podpore za nadzor in spremljanje v vesolju (v nadaljnjem besedilu: sklep o SST) 2 . V skladu s členom 11(2) tega sklepa so v tem poročilu navedene informacije o njegovem izvajanju in dosežkih.

Sklep o SST priznava, da bi morda bilo treba za zagotovitev sprejemljive ravni avtonomnosti pri dejavnostih SST sprejeti temeljni akt za SST 3 in da bi bilo treba tako možnost preučiti ob vmesnem pregledu večletnega finančnega okvira EU za obdobje 2014–2020. Zato bodo zaključki in priporočila tega poročila prispevali k delu v zvezi s SST EU, ki je predvideno v vesoljski strategiji za Evropo 4 .

2.    OZADJE

Varnost ključne evropske vesoljske infrastrukture je ogrožena zaradi tveganja trkov vesoljskih plovil ter vesoljskega plovila in vesoljskih odpadkov. Nenadzorovani ponovni vstopi vesoljskih plovil in vesoljskih odpadkov v Zemljino atmosfero pa ogrožajo varnost prebivalcev Zemlje. Pred vzpostavitvijo okvira ni bilo vseevropske storitve SST za odziv na te nevarnosti. Čeprav so nekatere države članice imele sredstva SST, se ta niso uporabljala kot evropska mreža. Prav tako niso zagotavljala operativnih storitev SST, ki bi bile na voljo vsem satelitskim operaterjem v Evropi.

Na podlagi tega je bil okvir vzpostavljen s splošnim ciljem prispevati k dolgoročni trajnosti evropske in nacionalne vesoljske infrastrukture, naprav in storitev, pri čemer so njegovi posebni cilji:

a)oceniti in zmanjšati tveganja pri obratovanju evropskih vesoljskih plovil v orbiti ter upravljavcem vesoljskih plovil omogočiti učinkovitejše načrtovanje in izvajanje ukrepov za zmanjšanje tveganja;

b)zmanjšati tveganja, povezana z izstrelitvijo evropskih vesoljskih plovil;

c)opazovati nenadzorovane ponovne vstope vesoljskih plovil in odpadkov v Zemljino atmosfero ter zagotoviti natančnejše in učinkovitejše zgodnje opozarjanje in

d)preprečiti širjenje vesoljskih odpadkov 5 .

S širšega vidika sklep o SST predvideva tudi, da bi moral okvir spodbujati sinergije med vsemi glavnimi področji spremljanja razmer v vesolju (SST, vreme v vesolju in objekti blizu Zemlje) ter dopolnjevati ustrezne mednarodne pobude v zvezi z vesoljskimi odpadki in dejavnostmi v vesolju.

Da bi se dosegli zgoraj navedeni cilji, je namen okvira vzpostaviti evropsko zmogljivost SST z ustrezno ravnjo evropske avtonomnosti. Sklep o SST v ta namen določa tri ukrepe:

a)vzpostavitev in izvajanje funkcije senzorjev, ki jo sestavlja mreža zemeljskih in vesoljskih senzorjev v državi članici, za opazovanje vesoljskih objektov in sledenje tem objektom ter pripravo zbirke podatkov;

b)vzpostavitev in izvajanje funkcije za obdelavo in analizo podatkov SST na nacionalni ravni za zagotavljanje informacij in storitev SST, ki bi bile dane na voljo funkciji zagotavljanja storitev SST, in

c)vzpostavitev funkcije zagotavljanja civilnih storitev SST uporabnikom za oceno tveganja trkov (CA) in tveganja ponovnega vstopa objektov v Zemljino atmosfero (RE) ter zaznavanje razpadanja na dele v orbiti (FG) 6 .

Zaradi občutljivosti področja je bil predlagani okvir oblikovan na podlagi inovativnega modela upravljanja: sodelujoče države članice, vključene v konzorcij 7 , bodo izvajale ukrepe v zvezi s senzorji, obdelavo podatkov in storitvami za zagotavljanje storitev SST ter prevzele vlogo izvedbenega organa na ravni EU v sodelovanju s Satelitskim centrom Evropske unije (SATCEN) v vlogi sprejemnega centra. Vloga Komisije je predvsem upravljanje okvira in zagotavljanje njegovega izvajanja, pri čemer je pooblaščena za sprejetje ustreznih ukrepov v podporo ciljem okvira.

3.    METODOLOGIJA

To poročilo zajema prva tri leta in osem mesecev delovanja okvira (od aprila 2014 do decembra 2017), kar vključuje 18 mesecev dejanskih operacij. Pripravljeno je bilo na podlagi podatkov in informacij, zbranih v okviru spodaj navedene dokumentacije, raziskav in srečanj z deležniki, kot so:

-rezultati in dokumenti, ki jih je konzorcij SST predložil med januarjem 2016 in decembrom 2017, vključno s končnimi poročili o ukinitvi nepovratnih sredstev SST iz leta 2015 in statističnimi podatki o delovanju portala EU za zagotavljanje storitev SST od decembra 2017;

-povratne informacije držav članic v letu 2017, pridobljene v okviru posvetovanj o izvajanju in razvoju SST EU v odboru za SST 8 in strokovni skupini za SST 9 ter v okviru tehničnih srečanj s konzorcijem SST 10 ;

-kampanja za povratne informacije uporabnikov, ki sta jo center SATCEN in konzorcij SST organizirala od maja do junija 2017 skupaj z registriranimi uporabniki SST EU;

-javno posvetovanje z deležniki o vesoljski strategiji za Evropo (april–junij 2016), na katerem so se obravnavala posebna vprašanja o SST 11 ;

-analiza, ki so jo opravili zunanji in neodvisni tehnični strokovnjaki, ki jih je najela Komisija, v podporo oceni izvajanja nepovratnih sredstev SST.

V skladu s členom 11(2) sklepa o SST je v poročilu ocenjeno uresničevanje ciljev okvira z vidika rezultatov in učinkov, učinkovitosti uporabe virov ter evropske dodane vrednosti. Poroča o napredku pri dejavnostih, rezultatih in ključnih kazalnikih uspešnosti v okviru koordinacijskega načrta za obdobje 2017–2020 iz Izvedbenega sklepa Komisije iz leta 2016 12 .

4.    IZVAJANJE OKVIRA PODPORE ZA SST

4.1    Pripravljalna faza

Podlaga za začetek izvajanja operacij SST EU 1. julija 2016 je bila zagotovljena z več dejavnostmi:

-marca 2015 je bilo določeno, da pet držav članic (Francija, Nemčija, Italija, Španija in Združeno kraljestvo) izpolnjuje merila za sodelovanje v okviru podpore za SST iz sklepa o SST in Izvedbenega sklepa Komisije iz leta 2014 13 , poleg tega pa so te države imenovale nacionalne subjekte, ki sestavljajo konzorcij SST 14 ;

-sodelujoče države članice so 16. junija 2015 podpisale sporazum o SST, s katerim je bil uradno vzpostavljen konzorcij SST;

-konzorcij SST in center SATCEN sta 14. septembra 2015 podpisala izvedbeni sporazum o SST, s katerim je bilo uradno vzpostavljeno sodelovanje SST, in

-1. januarja 2016 so bila dodeljena prva nepovratna sredstva v okviru programov EU (proračun za leto 2015) za financiranje vzpostavitve in operacij SST EU.

4.2    Operativna faza

Funkcija senzorjev

V skladu s sklepom o SST vsaka država članica ohrani nadzor nad svojimi senzorji SST, ki so povezani z njenim nacionalnim operativnim centrom, in jih upravlja. Nacionalni senzorji SST zbirajo podatke o vesoljskih objektih v orbiti, ki so ključen prispevek k funkciji za obdelavo podatkov in informacij.

Vrsta, zmogljivost in geografska porazdelitev senzorjev SST EU določajo pokritost orbite in število vesoljskih objektov dane najmanjše velikosti, ki jih je mogoče opazovati, ter nazadnje avtonomnost in sposobnost SST EU.

Število operativnih senzorjev se je od začetka delovanja julija 2016 postopno povečevalo. Do decembra 2017 je k delovanju SST EU prispevalo 33 senzorjev v okviru nacionalnega nadzora (3 radarji za nadzor, 8 radarjev za spremljanje, 18 teleskopov in 4 postaje za lasersko določanje razdalje), ki so se uporabljali za spremljanje in/ali nadzor. Skupaj pokrivajo vse orbite (LEO, MEO, HEO in GEO) 15 , število pokritih objektov pa je omejeno zaradi:

-nezadostne razpoložljivosti nekaterih senzorjev za SST EU;

-geografske lokacije obstoječih senzorjev SST in

-nezaznavanja objektov, ki so manjši od določene velikosti.

Za odpravo teh pomanjkljivosti je treba nadgraditi obstoječe in uvesti nove senzorje SST. Leta 2017 je bila s simulacijo ocenjena naslednja raven pokritosti za različno velike objekte glede na različne oblike orbite ter izvedena primerjava uspešnosti prvotne strukture iz leta 2017 in strukture, ki bo s posodobitvami predvidoma dosežena leta 2021:

*    Opazovani objekti so objekti, ki so bili opazovani vsaj enkrat v 14-dnevnem obdobju simulacije.

**    Pogosto opazovani objekti so opazovani objekti, ki so bili opazovani vsak dan v orbiti LEO in vsake tri dni v orbitah MEO/GEO.

Kar zadeva funkcijo senzorjev, delo, ki ga izvaja konzorcij SST, vključuje predvsem:

·povezovanje senzorjev SST v mrežo v okviru nacionalnih sistemov SST

Pri večini senzorjev so bile nujne povezave z nacionalnim operativnim centrom vzpostavljene že na začetku delovanja, zdaj pa so bile vzpostavljene še za ostale senzorje. Poteka nadaljnje delo za prilagoditev uporabe senzorjev potrebam SST EU;

·vzporejanje evropskih senzorjev in študij o strukturi

Vzporejanje evropskih senzorjev, ki so morda primerni za SST EU, je bilo dokončano leta 2017. Na podlagi tega je bil pripravljen almanah evropskih senzorjev, na katerem so temeljile študije o strukturi in ki je olajšal razširjanje senzorjev SST EU. Zbira podatke 133 možnih senzorjev iz devetih držav članic (držav konzorcija SST ter Avstrije, Poljske, Portugalske in Romunije). Potrebne bodo redne posodobitve, vključno z razširitvijo pokritosti države. Študije o prvotni strukturi SST EU in njeni uspešnosti so bile dokončane leta 2017, v letu 2018 pa so predvidene podrobne ocene prihodnjih strukturnih možnosti za SST EU;

·posodobitev senzorjev

Na podlagi rezultatov začetnih študij evropskih senzorjev se je leta 2016 začelo posodabljanje 18 senzorjev iz vseh držav konzorcija SST (ki ga je sofinancirala EU). V programih EU za obdobje 2015–2020 ni načrtovan razvoj novih sredstev SST EU.

Funkcija obdelave podatkov

Funkcijo obdelave podatkov opravljajo nacionalni operativni centri, ki jih upravljajo države članice v okviru usklajevanja konzorcija SST. Nacionalni operativni centri prenašajo podatke in informacije iz notranjih in zunanjih virov v svoje nacionalne zbirke podatkov, nato pa jih obdelajo in analizirajo, da bi zagotovili storitve SST. Vsak nacionalni operativni center je neodvisen in uporablja drugačne oblike podatkov in informacij, programsko opremo za obdelavo podatkov in algoritme.

V primerjavi s katalogom ZDA nacionalne zbirke podatkov vsebujejo omejeno število objektov, poleg tega pa trenutno še ni skupne evropske zbirke podatkov o vesoljskih objektih, zato je proces skoraj v celoti odvisen od podatkov ZDA. Kakovost in pogostost posodobitev podatkov ZDA se razlikujeta glede na orbito ter sta odvisna od dvostranskih dogovorov z ZDA na nacionalni ravni. Pogosto so potrebni nadaljnja analiza, preverjanja in izboljšave. V preglednici spodaj je naveden delež konjunkcijskih podatkovnih sporočil (CDM) 16 , izračunan na podlagi primerjave podatkov iz senzorjev SST EU in skupnega števila CDM, naloženih na portal SST EU.

SST EU sestavlja pet nacionalnih operativnih centrov: ISOC (Italija), S3TOC (Španija), COO (Francija), GSSAC (Nemčija) in UKSpOC (Združeno kraljestvo). Vzpostavljene so bile povezave med temi centri, ki so v rednih stikih drug z drugim zaradi izmenjave znanja in informacij. V pripravi je politika izmenjave podatkov in informacij, da bi se olajšalo prihodnje sodelovanje v konzorciju. Začetne študije o statusu procesov posameznih nacionalnih operativnih centrov (oblike podatkov in informacij, algoritmi, zbirke podatkov, uporaba zunanjih podatkov itd.) so bile dokončane. Na podlagi tega bo mogoče določiti oblike in postopke za izmenjavo podatkov in informacij, ki so pogoj za boljše mrežno povezovanje, interoperabilnost podatkov, dodeljevanje nalog senzorjem v konzorciju in oblikovanje skupne evropske zbirke podatkov.

Storitvena funkcija

Tri začetne storitve SST so se začele zagotavljati 1. julija 2016:

-storitev analize konjunkcije in opozoril (CA);

-analiza ponovnega vstopa in informacije o ponovnem vstopu (RE);

-analiza razpadanja na dele (FG).

Nacionalni operativni centri zagotavljajo storitve v skladu s portfeljem storitev SST EU, ki vključuje:

-„skupno zagotovljeno osnovo“ (CGB, tj. minimalne storitve SST EU, ki jih zagotavljajo vsi nacionalni operativni centri); ki jo dopolnjujejo

-storitve z dodano vrednostjo (ki temeljijo na obstoječih zmogljivostih zadevnega nacionalnega operativnega centra in se postopno vključujejo v CGB).

Da bi se preprečili trki, so zahteve uporabnikov trenutno dodeljene enemu ali več nacionalnim operativnim centrom za vsak primer posebej z možnim skupnim ali deljenim upravljanjem flote vesoljskih plovil. Pri zagotavljanju storitev v zvezi z razpadanjem na dele in ponovnim vstopom se izvaja mesečna rotacija nacionalnih operativnih centrov na podlagi postopkov izročitve.

Center SATCEN upravlja portal in službo za pomoč SST EU. Izdelki so registriranim uporabnikom SST EU običajno dostavljeni prek portala SST EU. Da bi se preprečili trki, lahko zadevni nacionalni operativni center neposredno zagotovi informacije svojim dodeljenim uporabnikom, če je to primerno.

S 1. decembrom 2017 so od začetka operacij SST EU odobrene naslednje registracije: 27 za CA, 30 za FG in 36 za RE. Te predstavljajo 27 organizacij iz 12 držav članic 18 in, da bi se preprečili trki, 79 vesoljskih plovil, od katerih jih je 35 v orbiti LEO, 18 v orbiti MEO in 26 v orbiti GEO. Sateliti v okviru programov EU Galileo in Copernicus so registrirani za storitve SST EU.

Od začetka operacij julija 2016 do decembra 2017 je bilo obravnavanih več kot milijon dogodkov in izdelkov ali pa se je o njih poročalo, pri čemer so bila poročila predložena prek portala SST EU. V prilogi so statistični podatki o dostavljenih izdelkih.

Pričakuje se, da bo mehanizem za komunikacijo med uporabniki vzpostavljen leta 2018. Prva kampanja za pridobitev povratnih informacij od uporabnikov je potekala od maja do junija 2017. Anketiranci so bili na splošno zadovoljni z začetnimi storitvami SST, vendar je bila stopnja odziva le 26-odstotna. Predlagali so izboljšave v zvezi z usklajevanjem in časovnim razporejanjem dostave izdelka ter več informacij o objektu in dogodku. Center SATCEN in konzorcij SST sta opredelila potrebe uporabnikov ter pripravila predhodni seznam možnih uporabnikov.

Upravljanje nepovratnih sredstev SST

Z nepovratnimi sredstvi EU so se financirale dejavnosti SST EU na treh glavnih področjih:

-zagotavljanje storitev SST EU (1SST);

-mrežno povezovanje sredstev in usklajevanje ukrepov (2SST) ter

-posodobitev obstoječih in razvoj novih sredstev SST (3SST).

Z različnimi nepovratnimi sredstvi je bilo v okviru programov Copernicus, Galileo in Obzorje 2020 za obdobje 2015–2020 dodeljenih skupaj 167,5 milijona EUR, od katerih je bilo približno 70,5 milijona EUR namenjenih izvajanju ukrepov iz sklepa o SST (nepovratna sredstva za 1SST in 2SST), 97 milijonov pa posodobitvi senzorjev (3SST).

Dejavnosti, opisane v tem poročilu, so se sofinancirale z nepovratnimi sredstvi iz leta 2015, ki so bila ukinjena z upravnim zaključkom decembra 2017. Nepovratna sredstva iz obdobja 2016–2017, odobrena decembra 2017, bi morala zagotoviti neprekinjeno izvajanje dejavnosti ter prehod na celovitejše in učinkovitejše storitve SST EU. Teme razpisov za dodelitev nepovratnih sredstev v obdobju 2018–2020 v okviru programa Obzorje 2020 so bile objavljene leta 2017 19 .

Ureditve financiranja EU za prve projekte SST so se izkazale za zapletene in upravno obremenjujoče. To je bil v obdobju 2015–2017 vzrok za sočasno upravljanje več nepovratnih sredstev z razmeroma kratkim rokom (18 mesecev) na podlagi različnih finančnih predpisov. Sprejeti so bili nekateri ukrepi za poenostavitev ureditev upravljanja nepovratnih sredstev 20 .

Upravljanje

Sklep o SST priznava občutljivo naravo SST ter prepušča izvajanje in upravljanje zmogljivosti SST sodelujočim državam članicam, pri čemer so sredstva v lasti na nacionalni ravni. Sodelovanje Komisije v obdobju 2014–2017 je bilo povezano predvsem s spremljanjem postopka sodelovanja držav članic, izvajanjem nepovratnih sredstev, neuradnim komuniciranjem s konzorcijem SST in oblikovanjem koordinacijskega načrta za obdobje 2017–2020.

Struktura upravljanja konzorcija SST vključuje delo v okviru usklajevalnega, tehničnega in varnostnega odbora ter projektno in finančno usklajevanje, pri čemer se odločitve sprejemajo soglasno. Večino odločitev, vključno z odločitvami v zvezi z upravljanjem programa, sprejme usklajevalni odbor, v katerem je Komisija opazovalka od leta 2017. Usklajevalni odbor je odgovoren za upravljanje sodelovanja SST (konzorcij SST in center SATCEN).

Komisija je s sprejetjem drugega izvedbenega sklepa leta 2016 začela drugi krog prijav držav članic za priključitev konzorciju SST. Tri države članice (Poljska, Romunija in Portugalska) so uradne vloge za priključitev konzorciju SST predložile do roka, tj. 19. avgusta 2017, postopek pa naj bi se končal v letu 2018. S sodelovanjem novih držav članic se lahko izboljša uspešnost SST EU.

Osem drugih držav članic (Avstrija, Hrvaška, Finska, Češka, Grčija, Latvija, Slovaška in Švedska) je navedlo, da nameravajo kot sodelujoči subjekti sodelovati s konzorcijem SST pri izvajanju prihodnjih nepovratnih sredstev. Zasebni sektor prispeva k SST EU predvsem kot ponudnik tehnologije in podatkov ter ne sodeluje pri upravljanju SST EU.

5.    OCENA

5.1    Rezultati in učinki

Okvir je zagotovil rezultate v zvezi z vzpostavitvijo in delovanjem funkcij in ukrepov SST EU. Vendar zaradi razmeroma kratkega časovnega okvira operacij SST EU še ni mogoče opredeliti socialno-ekonomskih učinkov.

Glavne dosežke okvira je mogoče povzeti, kot je navedeno spodaj:

-razpoložljivost storitev SST EU – konzorcij SST od 1. julija 2016 zagotavlja storitve pod logotipom SST EU prek portala SST EU. Storitve preprečevanja trkov, zaznavanja razpadanja na dele v orbiti in ponovnega vstopa se brezplačno, štiriindvajset ur na dan in sedem dni v tednu zagotavljajo vsem evropskim institucionalnim uporabnikom ter lastnikom in upravljavcem vesoljskih plovil. Število uporabnikov se stalno povečuje;

-ozaveščanje uporabnikov – opredeljeni so bili potencialni uporabniki in dokumentirane njihove potrebe. Povratne informacije uporabnikov so omejene, vendar obetavne. SST EU je prispevala k ozaveščanju deležnikov o tveganjih v vesolju in k potrebi po zaščiti vesoljske infrastrukture; 

-sodelovanje in zbiranje skupnega strokovnega znanja – vzpostavljeno je bilo redno komuniciranje med nacionalnimi operativnimi centri. Nacionalni strokovnjaki si prek delovnih skupin, ki izvajajo nepovratna sredstva SST, izmenjujejo znanje in delovne prakse. Ocenjeni so bili sistemi, procesi in postopki vsakega nacionalnega operativnega centra;

-vzporejanje in združevanje evropskih sredstev – k začetnim operacijam SST EU je prispevalo skupaj 33 senzorjev, ki so pokrivali vse orbite. Ocenjeni sta bili njihova začetna struktura in uspešnost. Opredeljeni so bili evropski senzorji, ki bi lahko bili primerni za SST EU, in začele so se posodobitve nacionalnih senzorjev;

-ozaveščanje drugih držav članic – SST EU je vzbudila zanimanje novih držav članic, ki so se odločile sodelovati s konzorcijem SST ali pristopiti k njemu.

5.2    Učinkovitost

Okvir je olajšal vzpostavitev začetnih zmogljivosti SST EU za doseganje splošnega cilja, tj. zagotovitev dolgoročne trajnosti evropske vesoljske infrastrukture in storitev. Vse tri vrste storitev so bile vzpostavljene in so se začele izvajati, kot je predvideno v sklepu o SST. Nacionalni operativni centri od začetka operacij SST EU opozarjajo pred trki in zgodila se ni nobena katastrofalna nesreča, v kateri bi bilo udeleženo registrirano vesoljsko plovilo, vključno s sateliti EU. Izvaja se spremljanje ponovnih vstopov in poročanje o njih. Razširitev konzorcija SST in izvajanje nepovratnih sredstev SST sta konec leta 2017 potekala v skladu z načrtom. Ob upoštevanju zapletenosti in občutljivosti področja se okvir glede na koordinacijski načrt izvaja z ustrezno hitrostjo. Inovativni model upravljanja SST EU je pospešil napredek na tem zelo občutljivem področju.

Kljub tem dosežkom mora SST EU izboljšati svojo uspešnost in avtonomnost. SST EU deluje kot nabor nacionalnih zmogljivosti z različnimi nacionalnimi zbirkami podatkov in ravnmi storitev, pri čemer še ni dosegla ekonomij obsega in ni odpravila nepotrebnih podvajanj. V ta namen je bilo izvedeno pripravljalno delo za mrežno povezovanje nacionalnih operativnih centrov ter izmenjavo podatkov in informacij SST med njimi, da bi se razvila skupna evropska zbirka podatkov in optimizirale operacije SST EU. Kot dokazujejo študije o začetni strukturi, ki so bile izvedene na podlagi nepovratnih sredstev SST, je nadaljnji napredek pri doseganju avtonomnosti evropskega SST odvisen od znatnih naložb v obstoječe in nove senzorje za nadzor in spremljanje vesoljskih objektov. V ta namen so potrebne smernice na ravni EU o dolgoročni viziji in strateških ciljih.

Storitve SST EU ne zajemajo nevarnosti v vesolju za celotno obdobje trajanja misij vesoljskih plovil od izstrelitve plovila do njegove odstranitve, kar pa ogroža dolgoročno trajnost evropske vesoljske infrastrukture in storitev. Poleg tega okvir ne določa ukrepov ali načinov za olajšanje preučevanja morebitnih sinergij z drugimi segmenti spremljanja razmer v vesolju (vremena v vesolju in objektov blizu Zemlje) in še mora ustvariti vzvod na mednarodnem prizorišču ob razvoju zmogljivosti.

5.3    Evropska dodana vrednost

Okvir podpore SST je države članice spodbudil k sodelovanju na tem nacionalno občutljivem področju ter je prispeval k povečanju preglednosti in krepitvi zaupanja.

Storitve SST so na voljo evropskim uporabnikom in spodbujajo odličnost

Vsem zadevnim evropskim uporabnikom je brezplačno na voljo storitev SST EU, ki je zlasti pomembna za lastnike in upravljavce evropskih javnih in zasebnih satelitov, ki morda nimajo svojih visokokakovostnih zmogljivosti za preprečevanje trkov. Prejete so bile zahteve držav, ki niso članice EU, za dostop do storitev SST EU; razviti bi bilo treba posebna merila za obravnavanje takih zahtev.

Okvir je vzpostavil platformo za učenje in izmenjavo znanja med nacionalnimi operativnimi centri, ki spodbuja izboljševanje storitev z dodano vrednostjo, tudi v korist uporabnikov, ki so prej uporabljali nacionalne storitve SST.

Odprava razdrobljenosti nacionalnih zmogljivosti SST in krepitev evropske avtonomnosti

Začetne študije o vzporejanju in strukturi evropskih senzorjev zagotavljajo strateški prispevek, ki bi moral omogočiti bolj usklajen in stroškovno učinkovit prihodnji razvoj zmogljivosti SST EU. To bi moralo posledično omogočiti optimizacijo, posodobitev in razvoj senzorjev v Evropi.

Evropa je močno odvisna od podatkov ZDA, katerih kakovost in razpoložljivost sta drugačni. Z vzpostavitvijo SST EU se zagotovi podlaga za prihodnji razvoj določene ravni evropske avtonomnosti v SST in je prvi korak na poti k temu razvoju. Ker so stroški vzpostavitve zelo učinkovitih zmogljivosti SST visoki, nobena država članica tega ne bi mogla financirati sama. SST EU je pripravljena sodelovati na ravni EU pri doseganju tega cilja.

6.    ZAKLJUČKI IN PRIPOROČILA

Glede na razmeroma kratko obdobje izvajanja okvira potekajo dejavnosti za doseganje rezultatov, ki so v koordinacijskem načrtu določene za obdobje 2014–2020, kot je bilo predvideno. V okviru SST EU so bili doseženi rezultati pri izvajanju vseh ukrepov in treh vrst storitev iz sklepa o SST in ustvarjena je bila dodana vrednost EU. Vendar je treba okrepiti izvajanje v naslednji fazi, SST EU pa se mora nadalje razviti, da bi izboljšala svojo učinkovitost.

Spodaj navedeni operativni mejniki bi olajšali doseganje splošnega cilja, tj. pomagati zagotoviti dolgoročno trajnost evropske vesoljske infrastrukture in storitev:

-opredelitev učinkovite prihodnje strukture SST EU in ustreznih ureditev za zagotavljanje storitev – ključno za optimizacijo in evropsko dodano vrednost. Pri prihodnjem razvoju je treba zagotoviti, da bo SST EU temeljila na dopolnjevanju nacionalnih sredstev in optimizirala svojo strukturo, hkrati pa se izogibala nepotrebnemu podvajanju med funkcijami. Naložbe v obstoječe in nove senzorje na podlagi študij o strukturi so nujne za izboljšanje zmogljivosti in storitev SST EU. Zato morajo naslednji ukrepi vključevati oblikovanje dobrega načrta za razvoj, s katerim bo vzpostavljena prihodnja struktura SST EU;

-skupna zbirka podatkov EU o objektih v orbiti, ki temelji na nacionalnih podatkih – nepogrešljivo za avtonomnost evropskega prihodnjega SST. V ta namen je treba v bližnji prihodnosti doseči napredek pri mrežnem povezovanju nacionalnih operativnih centrov ter izmenjavi podatkov in informacij o SST. Hkrati bi se morala EU odločiti glede ravni ambicioznosti za usmeritev strateškega razvoja SST EU. Določiti bi morala ustrezno, sprejemljivo in dosegljivo raven avtonomnosti ter preučiti možne strategije za zagotovitev dopolnjevanja s ključnimi državami partnericami;

-ozaveščanje potencialnih uporabnikov in dejavno sodelovanje z njimi na podlagi nadaljnjega razvoja storitev SST EU – SST EU je pomagala pritegniti uporabnike za svoje storitve in je prispevala k ozaveščanju o nevarnostih v vesolju, vendar veliko potencialnih uporabnikov še ni bilo doseženih. Zato je treba izboljšati kakovost in učinkovitost storitev SST EU v skladu s potrebami uporabnikov, vključno z vidika dodane vrednosti in operativnega upravljanja flote. To je treba podpreti z: okrepljenimi kampanjami za ozaveščanje; nadaljnjim razvojem mehanizma za povratne informacije uporabnikov ter skupnih operativnih postopkov in standardov SST EU za zagotavljanje storitev ter vključitvijo storitev z dodano vrednostjo v skupno zagotovljeno osnovo;

-preučitev potreb po uresničevanju sinergij in možnih načinov uresničevanja sinergij z drugimi segmenti spremljanja razmer v vesolju ter potrebe po tem, da storitve SST zajemajo nevarnosti v vesolju za celotno obdobje trajanja misij vesoljskih plovil;

-oblikovanje dolgoročne vizije, strateških ciljev in splošnih smernic na ravni EU – ti ukrepi bi morali temeljiti na časovnih načrtih izvajanja in večletnih načrtih ter upoštevati bi bilo treba do zdaj opravljeno pripravljalno delo;

-nadaljnja poenostavitev sistema upravljanja nepovratnih sredstev SST EU – to je potrebno za obravnavanje izzivov, povezanih z zapletenimi in upravno obremenjujočimi ureditvami financiranja EU, ter za zagotovitev predvidljivosti in stabilnosti prihodnjega razvoja SST EU ter

-spremembe vodenja za zagotovitev stroškovno učinkovitega upravljanja – to je ključno za omogočanje morebitnega širšega sodelovanja držav članic in razvoja SST EU. Okrepiti bi bilo treba vključenost Komisije v SST EU, da bi se lahko zagotovile obsežnejše smernice in spremljanje na strateški, politični in organizacijski ravni. Dodatno bi bilo treba preučiti vlogo centra SATCEN pri olajševanju zagotavljanja storitev SST EU.

(1)      Resolucija Sveta z dne 26. septembra 2008 o nadaljnjem razvoju evropske vesoljske politike, UL C 268, 23.10.2008.

(2)      UL L 158, 27.5.2014, str. 227.

(3)      V smislu Uredbe (EU, Euratom) št. 966/2012 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 25. oktobra 2012 o finančnih pravilih, ki se uporabljajo za splošni proračun Unije, in razveljavitvi Uredbe Sveta (ES, Euratom) št. 1605/2002.

(4)      Sporočilo Komisije Evropskemu parlamentu, Svetu, Evropskemu ekonomsko-socialnemu odboru in Odboru regij o vesoljski strategiji za Evropo (v nadaljnjem besedilu: vesoljska strategija) (COM(2016) 705, 26.10.2016).

(5)      Člen 3 sklepa o SST.

(6)      Člen 4 sklepa o SST.

(7)      Sodelovanje držav članic prosilk v konzorciju SST je odvisno od ocene skladnosti in varnosti, ki jo izvede Komisija.

(8)      Dne 17. januarja, 1. marca, 30. marca, 18. maja, 12. junija in 11. decembra 2017.

(9)      Dne 2. marca in 27. novembra 2017.

(10)      Dne 5. in 6. julija, 20. septembra, 13. novembra in 12. decembra 2017.

(11)      Zbirno poročilo o javnem posvetovanju, ki je priloženo sporočilu Komisije z naslovom „Vesoljska strategija za Evropo“.

(12)

     Izvedbeni sklep Komisije z dne 19. decembra 2016 o koordinacijskem načrtu za okvir podpore za nadzor in spremljanje v vesolju ter o postopku za sodelovanje držav članic, (C(2016) 8482).

(13)      Izvedbeni sklep Komisije z dne 12. septembra 2014 o postopku za sodelovanje držav članic v okviru podpore za nadzor in sledenje v vesolju (C(2014) 6342 final).

(14) Agenzia Spaziale Italiana (ASI), Centro para el Desarrollo Tecnológico Industrial (CDTI), Centre National d’Etudes Spatiales (CNES), Deutsches Zentrum für Luft- und Raumfahrt (DLR) in UK Space Agency (UKSA).

(15)      LEO – nizka zemeljska orbita; MEO – srednja zemeljska orbita; HEO – visoka elipsasta orbita; GEO – geostacionarna orbita.

(16) CDM vsebujejo informacije o vesoljskih objektih v orbitah, na podlagi katerih se analizirajo možne konjunkcije.

(17) Vključuje informacije, prejete iz ZDA za sekundarni objekt.

(18)      Belgija, Bolgarija, Češka, Francija, Nemčija, Grčija, Italija, Nizozemska, Romunija, Slovaška, Španija in Združeno kraljestvo.

(19)      Delovna programa Copernicus in Galileo se sprejmeta vsako leto.

(20)      V proračunu za obdobje 2016–2017 so bila združena nepovratna sredstva za 2SST in 3SST.

EVROPSKA KOMISIJA

Bruselj, 3.5.2018

COM(2018) 256 final

PRILOGA

k

POROČILU KOMISIJE EVROPSKEMU PARLAMENTU IN SVETU

o izvajanju okvira podpore za nadzor in spremljanje v vesolju (SST) (2014–2017)

PRILOGA

Izdelki, ki so na voljo prek portala EU za zagotavljanje storitev SST

1. julij 2016–31. december 2017

(1)    Konjunkcijska podatkovna sporočila.