EVROPSKA KOMISIJA

Bruselj, 14.3.2018

COM(2018) 251 final

SPOROČILO KOMISIJE EVROPSKEMU PARLAMENTU IN SVETU

Prilagajanje skupne vizumske politike novim izzivom

1.UVOD

Skupna vizumska politika EU 1 je bistveni del schengenskega pravnega reda in eden najbolj cenjenih dosežkov integracije EU. Vizumska politika bi morala biti tudi v prihodnje orodje za spodbujanje turizma in podjetništva, obenem pa preprečevati varnostna tveganja in tveganja za nedovoljene migracije v Evropsko unijo.

Čeprav temeljna načela obravnave vlog za izdajo vizuma niso bila revidirana od začetka veljavnosti vizumskega zakonika 2 leta 2010 in vizumskega informacijskega sistema 3 leta 2011, se je okolje, v katerem deluje vizumska politika, bistveno spremenilo. Zaradi migracijskih in varnostnih izzivov, ki so zaznamovali zadnja leta, se je splošna politična razprava o območju brez nadzora na notranjih mejah in zlasti o vizumski politiki preusmerila na ponovno oceno ravnotežja med migracijskimi in varnostnimi vprašanji, gospodarskimi vidiki in splošnimi zunanjimi odnosi.

Obenem pomemben tehnološki razvoj prinaša nove priložnosti za olajšanje obravnave vizumskih vlog tako za prosilce kot za konzulate. Vizumska politika postaja v zunanjih odnosih EU vse pomembnejša.

Iz vseh teh razlogov je treba ponovno pregledati skupno vizumsko politiko ter jo prilagoditi sodobnim izzivom in priložnostim, obenem pa zagotoviti, da uresničuje glavna cilja, tj. olajšanje zakonitega potovanja ter obravnavo nedovoljenih migracij in varnostnih groženj.

Komisija je leta 2014 predlagala prenovitev vizumskega zakonika 4 , predvsem da bi se dodatno olajšalo potovanje za zakonite potnike. Vendar zaradi razlik v stališčih Evropskega parlamenta in Sveta v pogajanjih ni bilo napredka. Nekateri vidiki predloga prenovitve so zdaj zaradi povečevanja varnostnih in migracijskih izzivov zastareli. Komisija se je zato odločila, da umakne predlog prenovitve in predstavi nov, ciljno usmerjen predlog o spremembi vizumskega zakonika.

Zadevni novi predlog, ki ga Komisija danes predstavlja skupaj s tem sporočilom, je namenjen posodobitvi vizumskih postopkov za boljše odzivanje na spremenjene migracijske in varnostne razmere, med drugim z uvedbo pristopa, ki združuje vizumsko politiko in sodelovanje na področju ponovnega sprejema. Predlog obravnava tudi številne pomanjkljivosti sedanjih pravil, da bi se zakonitim potnikom olajšala pridobitev vizuma za potovanje v EU. V novem predlogu so poleg tega prevzeti nekateri koristni vidiki umaknjenega predloga o prenovitvi vizumskega zakonika. Gre za določbe, ki dajejo prosilcem večjo prilagodljivost pri vložitvi vizumske vloge in omogočajo boljšo organizacijo dela na konzulatih.

Sporočilo poleg predstavitve glavnih vidikov predloga o spremembi vizumskega zakonika določa tudi cilje za spremembo vizumskega informacijskega sistema, ki bo predstavljena pozneje spomladi, ko bodo zaključene tehnične študije in ocena učinka.

Skupaj z novimi sistemi za upravljanje varnosti, meja in migracij, kot sta na primer nedavno sprejeti sistem vstopa/izstopa (SVI) 5 , ki med drugim omogoča boljše preverjanje spoštovanja vizumskih pogojev, ter evropski sistem za potovalne informacije in odobritve (ETIAS) 6 , ki ga je predlagala Komisija, se postavljajo gradniki za vizumsko politiko, ki je bolje opremljena za odzivanje na varnostne in migracijske izzive. To bo dodatno okrepljeno s predlogom o interoperabilnosti 7 , ki je namenjen povečanju zmogljivosti informacijskih sistemov EU za izmenjavo podatkov in posredovanje informacij na področju upravljanja meja, varnosti in migracij.

Sporočilo poleg navedenega preučuje, kako v prihodnosti zagotoviti boljše sinergije med vizumsko politiko EU in zunanjimi odnosi EU, ter začenja razpravo o digitalizaciji obdelave vizumskih vlog.

2.SPLOŠNI CILJI

Danes predstavljeni predlog spreminja več določb vizumskega zakonika. Splošni cilj teh sprememb je okrepiti vizumsko politiko, da bo postala učinkovitejše orodje za odzivanje na povečane migracijske in varnostne izzive, s katerimi se srečuje EU. Predlog bo zagotovil tudi lažjo obravnavo vizumskih vlog zakonitih potnikov, ki prispevajo k rasti evropskega gospodarstva ali k socialnemu in kulturnemu razvoju EU.

Splošni cilj predloga, tj. obravnavanje migracijskih izzivov, bo dosežen na podlagi novega pristopa, ki združuje vizumsko politiko in sodelovanje s tretjimi državami na področju ponovnega sprejema (glej oddelek 3.1). K temu cilju lahko posredno prispevajo tudi obvezna pravila za izdajanje vizumov za večkratni vstop (glej oddelek 3.3).

Varnost obravnave vizumskih vlog bo okrepljena zlasti s spremembo vizumskega informacijskega sistema (VIS), ki bo predstavljena pozneje spomladi (glej poglavje 4). S predlogom o spremembi VIS se bo prav tako poskušal v celoti izkoristi interoperabilnostni pristop. Interoperabilnost je ključnega pomena za nadaljnje izboljšave podatkov, ki so na voljo konzularnim funkcionarjem pri ocenjevanju vizumskih vlog. To bo zadevnim funkcionarjem omogočilo, da lažje prepoznajo posameznike, ki bi lahko predstavljali tveganje za varnost ali za nedovoljene migracije in ki bi jim bilo zato treba vizumsko vlogo zavrniti. Enako se bo s tem konzularnim funkcionarjem olajšalo prepoznavanje dobronamernih potnikov, za katere bi se lahko uporabljali poenostavljeni vizumski postopki.

3.    SPREMEMBA VIZUMSKEGA ZAKONIKA

3.1    Združevanje vizumske politike in politike vračanja

V zadnjih letih se pozornost veliko bolj kot prej posveča ciljem vizumskega zakonika glede preprečevanja nedovoljenih migracij in varnostnih tveganj. Ključen dejavnik privlačevanja za tokove nedovoljenih migracij v EU je dejstvo, da imajo države članice velike težave pri vračanju prijetih migrantov brez urejenega statusa v njihove države izvora. To je posledica pomanjkanja sodelovanja organov v državah izvora v smislu spoštovanja zahtev za ponovni sprejem iz držav članic.

V tem kontekstu so bili izraženi pozivi, da bi morala imeti vizumska politika učinkovitejšo vlogo pri sodelovanju EU s tretjimi državami, predvsem na področju upravljanja migracij. Pri tem je treba upoštevati tudi, da je določen del migrantov brez urejenega statusa, ki jih je treba vrniti, dejansko zakonito vstopil v EU s pridobitvijo vizuma, pri čemer pa so prekoračili obdobje dovoljenega bivanja. Zato je Evropski svet junija 2017 pozval k ponovnemu ovrednotenju vizumske politike do tretjih držav, da bi se dosegel konkreten napredek na področju vračanja in ponovnega sprejema.

Glede na navedeno Komisija predlaga okvir za uvedbo strožjih pogojev za obravnavo vizumskih vlog, kadar tretja država ne sodeluje zadovoljivo pri ponovnem sprejemu. V tem kontekstu bodo upoštevani tudi splošni odnosi EU z zadevno tretjo državo.

3.2    Sprememba vizumske takse

Standardna vizumska taksa ni bila spremenjena od leta 2006. Komisija predlaga zvišanje takse, da bi se omogočila učinkovita obravnava vse večjega števila vlog za izdajo vizuma in da bi lahko države članice ohranile ustrezno raven konzularnega osebja za hitrejšo obravnavo vlog 8 . Zvišanje takse je upravičeno zaradi potrebe po kritju stroškov za osebje (napoteno in tudi lokalno zaposleno osebje), prostore, opremo, usposabljanje osebja ter za razvoj in vzdrževanje sistemov IT.

Zvišanje vizumske takse je potrebno tudi zaradi: (i) izboljšanja učinkovitosti obravnave vizumskih vlog v smislu odkrivanja tveganj za varnost in za nedovoljene migracije; (ii) nadaljnje nadgraditve opreme IT in programske opreme držav članic ter (iii) zagotovitve hitrih in strankam prijaznih postopkov za prosilce za vizum. Prav tako bi navedeno zvišanje prispevalo k ohranjanju široke konzularne zastopanosti po vsem svetu. Komisija v tem okviru predlaga tudi prožnejši postopek za spremembo vizumske takse v prihodnosti.

Je pa predlagano zvišanje splošne vizumske takse zmerno, da bi lahko tako povečani prihodki držav članic podprli integriteto obravnave vizumskih vlog in varnost, pri tem pa ne bi predstavljali ovire za veliko večino prosilcev za vizum.

3.3    Uvedba usklajenega pristopa k izdajanju vizumov za večkratni vstop z dolgo veljavnostjo

Vizumi za večkratni vstop imetnikom omogočajo večkratna potovanja v EU v obdobju veljavnosti vizuma. Taki pogosti obiski pozitivno prispevajo h gospodarstvu in rasti v EU, medosebnim stikom in kulturni izmenjavi. Vendar imajo države članice na podlagi sedanjih pravil glede vizumov za večkratni vstop veliko manevrskega prostora pri izdajanju tovrstnih vizumov. To lahko privede do konkurence med državami članicami na privlačnih (turističnih) trgih, sklenitve dvostranskih sporazumov ali dogovorov s tretjimi državami in do „trgovanja z vizumi“. Te prakse so v nasprotju s temeljnimi načeli skupne vizumske politike in ne ustvarjajo ugodnih pogojev za trgovino in gospodarstvo. To bi na koncu lahko privedlo do tega, da bi zanesljivi in redno potujoči podjetniki morali zaprositi za vizum vsakič, ko morajo potovati. Poleg tega lahko negotovost, s katero se soočajo prosilci, ki vložijo vlogo za vizum za večkratni vstop, te prosilce spodbudi k prirejanju njihove vloge. Komisija zato predlaga uvedbo obveznih pravil za izdajanje vizumov za večkratni vstop, ki bi omogočala, da se prosilcem z dobro vizumsko zgodovino izdajo vizumi za večkratni vstop, in sicer s postopnim podaljševanjem veljavnosti od enega do največ pet let, kadar naslednjič zaprosijo za vizum.

3.4    Bolj poenostavljeni vizumski postopki in olajševanje kratkotrajnega turizma

V okviru splošnih ciljev vizumske politike bi bilo treba obravnavati tudi olajševanje potovanj za zakonite potnike. Komisija v zvezi s tem predlaga, da se ohranijo nekateri predlogi iz prenovitve vizumskega zakonika, ki so bili namenjeni poenostavitvi postopkov za pridobitev vizuma. Ti vključujejo možnost zgodnejše vložitve vloge za izdajo vizuma pred načrtovanim potovanjem, elektronsko izpolnjevanje in podpisovanje obrazca vloge za izdajo vizuma in krajše roke za sprejetje odločitve o vlogi.

Komisija predlaga tudi uvedbo določene prožnosti za dobroverne prosilce, da bi se spodbujala kratka turistična potovanja in vzpodbudila gospodarska rast v EU. Ta bi državam članicam omogočila, da v okviru posebnega začasnega sistema in pod strogimi pogoji vizume za enkratni vstop izdajajo na zunanjih mejah. Vizumi, izdani na podlagi tega sistema, bi bili veljavni samo v državi članici, ki jih je izdala, ter samo za en vstop in za bivanje do največ sedem dni.

4.    S SPREMEMBO VIZUMSKEGA INFORMACIJSKEGA SISTEMA IN IZRABO CELOTNEGA POTENCIALA INTEROPERABILNOSTI DO OKREPLJENE VARNOSTI

Pomemben sestavni del okvira za vizumsko politiko je tudi vizumski informacijski sistem (VIS). VIS 9 se že od leta 2011 uporablja kot tehnološka rešitev za olajšanje vizumskega postopka in pomaga organom držav članic pri (i) hitrem in učinkovitem preverjanju potrebnih informacij o državljanih tretjih držav, ki potrebujejo vizum za potovanje v EU, ter (ii) sprejemanju odločitev o vlogah za izdajo vizumov. Sistem vstopa/izstopa (SVI), ki bo začel delovati leta 2020 in je zasnovan kot popolnoma interoperabilen z VIS, bo izboljšal delovanje VIS z zagotavljanjem informacij o tem, kako državljani tretjih držav uporabljajo vizum. Poleg tega bo pripomogel k priznavanju statusa dobrobvernega potnika imetnikom vizumov, ki so že obiskali schengensko območje.

VIS je bil poleg tega predmet širšega razmisleka o interoperabilnosti informacijskih sistemov. Na podlagi tega procesa je bil pripravljen predlog o interoperabilnosti za izboljšanje povezanosti in učinkovitejše vzajemno delovanje informacijskih sistemov EU na področju upravljanja varnosti, meja in migracij. Osrednjo vlogo v predlogu o interoperabilnosti ima enotna platforma za sisteme SVI-ETIAS-VIS, ki bo pomemben korak naprej pri zbiranju podatkov in izmenjavi informacij glede vizumov, varnosti ter upravljanja meja in migracij. Enotna platforma za iskanje (evropski iskalni portal) bo omogočila, da se z eno samo poizvedbo prejmejo rezultati iz različnih sistemov. S tem se bo olajšalo učinkovitejše preverjanje zanesljivosti prosilcev za vizum in posledično prispevalo k večji varnosti na območju brez nadzora na notranjih mejah. S tem namenom bo načrtovana sprememba pravnega okvira za VIS 10 , ki bo predstavljena spomladi, vključevala posebne ukrepe za interoperabilnost, da bi se povečala učinkovitost pri obravnavi vlog za izdajo vizuma (glej oddelek 4.1). Predlog bo verjetno obravnaval tudi druga vprašanja, opredeljena v oceni VIS, ki je bila opravljena leta 2016 (glej oddelka 4.2 in 4.3). Dejavnosti za pripravo predloga o VIS, skupaj s tehničnimi študijami in oceno učinka, v kateri bo preučen tudi učinek na temeljne pravice, že potekajo.

4.1    Boljše preverjanje v okviru obravnave vizumskih vlog z uporabo interoperabilnosti

Na podlagi obstoječih pravil so konzulati dolžni v zvezi s prosilcem za vizum, za katerega velja vizumska obveznost, zgolj preveriti v schengenskem informacijskem sistemu (SIS), ali zanj velja prepoved vstopa. Trenutno niso dolžni prosilcev preverjati v nobeni drugi podatkovni zbirki EU, ki je na voljo (npr. EURODAC), ali v Interpolovi podatkovni zbirki o ukradenih in izgubljenih potovalnih dokumentih oz. v Interpolovi zbirki potovalnih dokumentov, povezanih z razpisi ukrepov 11 . Ko bo začel delovati sistem ETIAS, se bo preverjanje zanesljivosti potnikov, ki ne potrebujejo vizuma za vstop v EU, opravilo v vseh ustreznih podatkovnih zbirkah EU.

Za boljše preprečevanje varnostnih in migracijskih tveganj ter ob upoštevanju načela nujnosti in sorazmernosti ukrepov EU bo Komisija analizirala, ali bi bilo treba pravila o obravnavi vlog za izdajo vizuma spremeniti, da se zagotovi vsaj primerljivo preverjanje zanesljivosti potnikov, ki vizum potrebujejo, in tistih, ki vizuma ne potrebujejo.

Ko bo evropski iskalni portal začel delovati, bo pristojnim organom – vključno z organi za izdajo vizumov – omogočil, da z eno samo poizvedbo prejmejo rezultate iz vseh sistemov, do katerih imajo pooblaščen dostop (vključno s sistemom EURODAC, sistemom vstopa/izstopa in evropskim informacijskim sistemom kazenskih evidenc glede državljanov tretjih držav), namesto da bi morali opravljati poizvedbe v vsakem sistemu posebej. Evropski iskalni portal bo prispeval k odkrivanju tveganj za varnost in za nedovoljene migracije v vizumskem postopku, saj bo vizumskim uradnikom omogočal hitro in učinkovito preverjanje zanesljivosti prosilcev za vizum.

Predlog o interoperabilnosti naj bi poleg tega olajšal odkrivanje posameznikov z več identitetami in prispeval k boju proti identitetnim prevaram. Z uporabo interoperabilnosti bo vizumski organ, ki obravnava posamezno vlogo, prejel samodejno obvestilo, če je prosilec znan pod različnimi identitetami, in bo lahko ustrezno ukrepal.

4.2    Zapiranje preostalih informacijskih vrzeli pri upravljanju meja in varnosti: vizumi za dolgoročno bivanje in dovoljenja za prebivanje bodo vključeni v VIS

V  končnem poročilu strokovne skupine na visoki ravni 12   je bila na ravni EU opredeljena informacijska vrzel v zvezi z dokumenti, ki državljanom tretjih držav omogočajo, da na ozemlju države članice EU bivajo več kot 90 dni v katerem koli obdobju 180 dni 13 . Podatki o teh dokumentih in njihovih imetnikih se danes ne zbirajo in ni jih mogoče preveriti v nobenem od obsežnih informacijskih sistemov EU s področja meja in varnosti (razen v omejenem obsegu v SIS). Države članice menijo, da trenutno upravljanje teh dokumentov ovira olajševanje prehoda meje za državljane tretjih držav in njihovo naknadno prosto gibanje na območju brez nadzora na notranjih mejah. Države članice so zato zaprosile Komisijo, naj oceni, ali bi bila za zaprtje obstoječe informacijske vrzeli v zvezi s temi kategorijami državljanov tretjih držav potrebna uvedba centralnega registra EU z informacijami o vizumih za dolgoročno bivanje in vizumih za prebivanje ter ali bi bil tak ukrep izvedljiv in sorazmeren 14 .

Tehnična študija izvedljivosti uvedbe centralnega registra EU z informacijami o vizumih za dolgoročno bivanje in dokumentih za prebivanje je bila dokončana septembra 2017. Študija je zaključila, da bi register, ki bi bil del VIS, zagotovil najboljšo možno rešitev z vidika informacijske varnosti, izvedljivosti in stroškovne učinkovitosti.

4.3    Zapiranje preostalih informacijskih vrzeli pri obravnavi vlog za izdajo vizuma za kratkoročno bivanje na podlagi znižanja starostne meje za odvzem prstnih odtisov prosilcev in shranjevanja kopij potnih listin v VIS

Komisija ocenjuje tudi naslednja vprašanja:

·možnost znižanja starostne meje, pri kateri se odvzamejo prstni odtisi otrok, za katere se zahteva vizum, in shranjevanje prstnih odtisov v VIS. S tem bi bili otroci bolje zaščiteni ter bi se okrepil boj proti trgovini z ljudmi in nedovoljenim migracijam, obenem pa bi bile otrokove koristi v središču pristopa;

·možnost shranjevanja kopij potnih listin, ki jih v vizumskem postopku predložijo prosilci za vizum, v VIS. S tem bi se omogočilo okrepljeno preverjanje zadevnih dokumentov in povečala učinkovitost postopkov vračanja. Ta ukrep bi podpiral politiko vračanja EU, vendar bi bilo njegovo izvajanje oprto na VIS.

5.    KREPITEV SKLADNOSTI MED VIZUMSKO POLITIKO IN DRUGIMI POLITIKAMI EU

Skupna vizumska politika EU je vse pomembnejši element zunanjih odnosov EU v globaliziranem svetu. Ključna prioriteta mnogih partnerskih držav v njihovih odnosih z EU je namreč pridobitev ali ohranjanje režima potovanj v EU brez vizumov za svoje državljane.

Preveriti bi bilo treba skladnost med vizumsko politiko in zavezami, sprejetimi v okviru drugih politik, zlasti na področju trgovinskih sporazumov, pa tudi usklajenost skupne vizumske politike z dvostranskimi sporazumi o odpravi vizumske obveznosti, ki jih države članice sklenejo z nekaterimi tretjimi državami.

Trgovinski sporazumi EU nove generacije, o katerih trenutno potekajo pogajanja, običajno vključujejo storitveni sektor, kar posameznikom omogoča, da opravljajo naložbe in tudi storitve na ozemlju druge pogodbenice. Kar zadeva začasno prisotnost takih oseb na ozemlju držav članic, predhodna analiza, ki jo je Komisija izvedla v okviru preverjanja ustreznosti direktiv o zakonitih migracijah, potrjuje, da nekatere kategorije ponudnikov storitev, zajete v trgovinskih sporazumih (npr. ponudniki storitev, katerim se dovoli bivanje do 6 mesecev v obdobju 12 mesecev), niso zajete ne v vizumskem zakoniku ne v obstoječi zakonodaji o zakonitih migracijah. Komisija bo proučila, kako okrepiti sinergije med prevzetimi obveznostmi iz trgovinskih sporazumov na eni strani ter vizumsko politiko in politikami na področju zakonitih migracij EU za te kategorije ponudnikov storitev na drugi.

Poleg tega je potrebna dodatna analiza dvostranskih sporazumov o odpravi vizumske obveznosti, ki so jih države članice sklenile z nekaterimi tretjimi državami, preden je leta 1999 začela veljati Amsterdamska pogodba, s katero je vizumska politika postala skupna politika. Ti dvostranski sporazumi še vedno veljajo, saj jim države članice in zadevne tretje države pripisujejo velik pomen, predvsem iz zgodovinskih in političnih razlogov. Vendar pa takšni dvostranski sporazumi ne spadajo v resnično skupno politiko, pa tudi strukturno gledano niso ustrezni, saj bi z njimi zajeti državljani tretjih držav lahko skoraj brez omejitev podaljševali svoje bivanje na območju brez nadzora na notranjih mejah 15 . Uredba o SVI določa, da bo tri leta po začetku delovanja sistema vstopa/izstopa opravljena ocena teh sporazumov. V zvezi s tem bo Komisija začela razpravo o možni obliki in področju uporabe prihodnjega instrumenta EU, ki bo nadomestil takšne sporazume. Pri tem bo preučila možnosti bivanja državljanov nekaterih izbranih tretjih držav na območju brez nadzora na notranjih mejah brez vizuma več kot 90 dni.

Nedavno je bil revidiran mehanizem zadržanja, ki omogoča začasno zadržanje izvzetja iz vizumske obveznosti za državljane tretje države s seznama iz Priloge II k Uredbi (ES) št. 539/2001 16 . Vzporedno bosta tudi razvoj novih informacijskih sistemov za upravljanje meja in migracij, kot sta sistem vstopa/izstopa in sistem ETIAS, ter interoperabilnost med ustreznimi podatkovnimi zbirkami pripomogla k zmanjšanju tveganj za nedovoljene migracije in varnostnih tveganj. Glede na navedeno Komisija meni, da bo treba vsak prihodnji predlog za uvrstitev tretje države v Prilogo II presojati zlasti z vidika tveganj za nedovoljene migracije in varnostnih groženj. Če bo potrebno, bo moral biti vsak tovrstni predlog posebej pogojen s tem, da je zadevna tretja država že izvedla določene ukrepe, kot sta izdaja biometričnih potnih listov ali sklenitev sporazuma o ponovnem sprejemu. Takšni ukrepi bi bili opredeljeni v skladu z merili iz Uredbe (ES) št. 539/2001 17 .

6.    RAZMISLEK O DIGITALNIH VIZUMIH 18

Komisija namerava pričeti razpravo, ki bo podlaga za razmislek o tem, ali bi bil smiseln prehod na digitalne vizume.

Vloge za izdajo vizuma se kljub pomembnemu tehnološkemu razvoju, ki se je zgodil od sprejetja vizumskega zakonika, večinoma še vedno obravnavajo s postopki, ki izhajajo iz obdobja pred digitalno revolucijo. Medtem ko je sedanji vizumski postopek že deloma elektronski, saj se vloge in odločitve registrirajo v VIS, sta dva pomembna koraka še vedno v papirni obliki, in sicer predložitev vlog za izdajo vizuma z zahtevanimi spremnimi dokumenti in dejansko izdajanje vizumskih nalepk. Prosilci imajo najbolj neposredno vlogo ravno v teh dveh korakih, ker se morajo zglasiti na konzulatu oz. pri zunanjemu ponudniku storitev (i) ob predložitvi vloge in (tisti, ki prvič zaprosijo za vizum) ob odvzemu prstnih odtisov ter (ii) ob prevzemu potne listine na koncu postopka. Več držav (npr. ZDA, Avstralija in Turčija) je že začelo prehod na programe e-vizumov, nekatere države članice pa so prav tako začele izvajati (delno) elektronske postopke za pridobitev vizumov.

V drugi polovici leta 2017 so se z državami članicami v Svetu začele razprave o digitalizaciji obdelave vizumskih vlog, da bi se dodatno okrepile in olajšale sedanje prakse na tem področju 19 . Razprave so bile osredotočene na dve konkretni možnosti: (i) nadomestitev fizične vizumske nalepke z „digitalnim vizumom“ in (ii) nadomestitev sedanje vloge v papirni obliki z elektronsko predložitvijo vloge.

Večina držav članic je zainteresiranih za uporabo digitalnih vizumov. Med morebitnimi ugodnostmi so navedle nižje stroške za konzulate ter hitrejši in učinkovitejši ter strankam prijaznejši postopek predložitve vloge. Vendar pa je bilo izraženo tudi prepričanje, da bi bilo treba v zvezi s številnimi vidiki opraviti dodatne podrobne ocene in študije ter da bi bilo treba prednost nameniti razvoju in izvajanju sistema vstopa/izstopa, sistema ETIAS in predlogov o interoperabilnosti.

Komisija prav tako verjame, do so digitalni vizumi najboljša dolgoročna rešitev in bo zato pred koncem leta 2018 začela študije izvedljivosti. V tem okviru meni, da je treba z deležniki začeti razpravo o tem, kako bi bilo mogoče tehnološki razvoj izkoristiti za dodatno racionalizacijo in poenostavitev obravnave vizumskih vlog, ki bi koristili prosilcem in konzulatom. Ta razprava bi vključevala oceno možnosti in spodbujanje pilotnih projektov, ki bi pripravili podlago za prihodnje predloge. V politično razpravo bi bilo mogoče vključiti tudi rezultate pilotnih projektov, ki jih nekatere države članice že izvajajo.

Poleg tega so nekatere države članice odločanje o vlogah za izdajo vizumov že začele prenašati s konzulatov na centralne organe. Zato bi bilo treba začeti razpravo o tem, ali in v kakšnih okoliščinah se lahko v takih primerih zagotovita integriteta in varnost obravnave vizumskih vlog. V okviru takšne razprave bo treba pretehtati na eni strani pomen poznavanja lokalnih okoliščin pri oceni migracijskega tveganja, povezanega s posamezno odločitvijo o vlogi za izdajo vizuma, in na drugi strani prednosti centraliziranega pristopa v smislu učinkovitosti in preglednosti.

7.    SKLEPNA UGOTOVITEV

Skupna vizumska politika EU je bistven element za zagotavljanje varnosti in pravilnega delovanja območja brez nadzora na notranjih mejah. Olajšuje zakonito potovanje v EU in je pomembno prispevala k zagotavljanju usklajenosti nacionalnih praks pri izdajanju vizumov. Poleg tega se je vizumska politika razvila iz notranje politike v vse pomembnejše orodje EU v zunanjih odnosih.

Kljub dobrim rezultatom je treba pravni okvir, ki je podlaga vizumske politike, prilagoditi novim izzivom, zlasti povečanim tveganjem za nedovoljene migracije in varnostnim tveganjem. Komisija v ta namen danes predlaga vrsto sprememb vizumskega zakonika ter poziva Parlament in Svet, naj jih čim prej sprejmeta. Spremembe pravnega okvira za VIS bodo sledile pozneje spomladi.

Obenem si bo Komisija skupaj z visokim predstavnikom za zunanje zadeve in varnostno politiko prizadevala zagotoviti skladnost med vizumsko politiko in zunanjimi odnosi EU, da bi se bolje podprli interesi EU, vključno s skladnostjo med vizumsko politiko in drugimi politikami.

V smislu prihodnjega razvoja bo Komisija z Evropskim parlamentom, državami članicami in drugimi deležniki začela razprave o digitalizaciji obravnave vlog za izdajo vizuma. Podlaga za te razprave bodo tudi rezultati študij, ki se bodo začele izvajati konec leta 2018. Zadostna finančna sredstva so pomemben element, ki ga je treba upoštevati v večletnem finančnem okviru za obdobje po letu 2020.

(1)      Skupna vizumska politika je sklop usklajenih pravil, ki urejajo različne vidike: (i) skupne „vizumske sezname“ držav, katerih državljani potrebujejo vizum za potovanje v EU, in držav, katerih državljani so oproščeni te zahteve; (ii) vizumski zakonik, ki določa postopke in pogoje za izdajanje vizumov za kratkoročno bivanje; (iii) enotno obliko vizumske nalepke in (iv) vizumski informacijski sistem (VIS), v katerem so registrirane vse vloge za izdajo vizumov in odločitve držav članic, vključno z osebnimi podatki prosilcev ter njihovimi fotografijami in prstnimi odtisi.

(2)      Uredba (ES) št. 810/2009 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 13. julija 2009 o vizumskem zakoniku Skupnosti (Vizumski zakonik) (UL L 243, 15.9.2009, str. 1).

(3)      Uredba (ES) št. 767/2008 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 9. julija 2008 (Uredba VIS) (UL L 218, 13.8.2008, str. 60).

(4)      COM(2014) 164 z dne 1. aprila 2014.

(5)      Sistem vstopa/izstopa je bil vzpostavljen z Uredbo (EU) 2017/2266 Evropskega parlamenta in Sveta, sprejeto 30. novembra 2017.

(6)      COM(2016) 731 z dne 16. novembra 2016.

(7)      COM(2017) 793 z dne 12. decembra 2017.

(8)      Skupno število vloženih vizumskih vlog se je povečalo z 10,2 milijona leta 2009 na 15,2 milijona leta 2016.

(9)      Do januarja 2018 je bilo v VIS registriranih več kot 52 milijonov vlog za izdajo vizuma in skoraj 45 milijonov prstnih odtisov.

(10)      Sprememba bo zadevala naslednje pravne akte: Odločbo Sveta 2004/512/ES z dne 8. junija 2004 o vzpostavitvi vizumskega informacijskega sistema (odločba o vzpostavitvi VIS), Sklep Sveta 2008/633/PNZ z dne 23. junija 2008 (sklep o dostopu organov kazenskega pregona do VIS), Uredbo (ES) št. 767/2008 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 9. julija 2008 (uredba VIS) in vizumski zakonik.

(11)

     Interpolovi podatkovna zbirka o ukradenih in izgubljenih potovalnih dokumentih (SLTD) ter podatkovna zbirka potovalnih dokumentov, povezanih z razpisi ukrepov (TDAWN), vsebujeta informacije o potovalnih dokumentih v zvezi s posamezniki, za katere je Interpol razpisal ukrep.

(12)      Strokovna skupina na visoki ravni, ki jo je Komisija ustanovila junija 2017 kot posvetovalni organ za izboljšanje arhitekture EU za upravljanje podatkov na področju nadzora meje in varnosti. Končno poročilo te skupine je bilo sprejeto 11. maja 2017.

(13)      Npr. vizumi za dolgoročno bivanje in dokumenti za prebivanje (vključno z dovoljenji za prebivanje in dovoljenji za prebivanje, ki se izdajo družinskim članom državljanov EU).

(14)      Načrt za boljšo izmenjavo in upravljanje informacij, vključno z interoperabilnostnimi rešitvami, na področju pravosodja in notranjih zadev, ki ga je Svet sprejel 9. junija 2016.

(15)      Obstaja na primer vsaj ena tretja država, ki je sklenila 16 dvostranskih sporazumov o odpravi vizumske obveznosti s schengenskimi državami, na podlagi katerih lahko njeni državljani vsaj teoretično zakonito bivajo na območju brez nadzora na notranjih mejah do 51 mesecev (16 x 3 +1 x 3).

(16)      Uredba Sveta (ES) št. 539/2001 z dne 15. marca 2001 o seznamu tretjih držav, katerih državljani morajo pri prehodu zunanjih meja imeti vizume, in držav, katerih državljani so oproščeni te zahteve (UL L 81, 21.3.2001, str. 1).

(17)      Komisija je danes sprejela tudi predlog za kodifikacijo te uredbe. Kodifikacija je bila predlagana zaradi izboljšanja dostopnosti in preglednosti te zakonodaje, pri čemer se v skladu s standardno prakso pri kodifikaciji ne spreminjajo materialnopravna pravila.

(18)      V tem dokumentu se izraz „digitalni vizumi“ uporablja tako za digitalne vizume kot tudi za spletne vloge za izdajo vizuma.

(19)      Za zbirno poročilo glej dopis o točki pod I/A v dok. 14616/17 z dne 23.11.2017.