EVROPSKA KOMISIJA
Bruselj, 19.4.2018
COM(2018) 219 final
SPOROČILO KOMISIJE EVROPSKEMU PARLAMENTU, SVETU, EVROPSKEMU EKONOMSKO-SOCIALNEMU ODBORU IN ODBORU REGIJ EMPTY
Evropski maloprodajni sektor, primeren za 21. stoletje
{SWD(2018) 236 final}
{SWD(2018) 237 final}
1.Krepitev konkurenčnosti evropskega maloprodajnega sektorja
Dinamičen in konkurenčen maloprodajni sektor je pomemben za potrošnike, podjetja in s tem za celotno gospodarstvo EU. Zaradi razsežnosti zadevnih podjetij in delovnih mest ter prispevka k dodani vrednosti EU je trgovina na drobno ključna za spodbujanje dolgoročne gospodarske rasti.
Sektor se zaradi spreminjajočih se potreb potrošnikov in tehnološkega napredka hitro spreminja ter spodbuja inovacije in produktivnost.
Gospodinjstva v EU do ene tretjine svojega proračuna porabijo za blago, ki ga distribuirajo trgovci na drobno. S ceno, izbiro in kakovostjo izdelkov v ponudbi maloprodajni sektor vpliva na kakovost življenja prebivalcev EU.
3,6 milijona podjetij, dejavnih v maloprodajnem sektorju (predvsem mala in srednja), sodeluje z drugimi gospodarskimi sektorji, kot so trgovci na debelo in proizvajalci kot tudi prevoz in logistika ter druge poslovne storitve. Uspešnejši maloprodajni sektor bo posledično sprožil pozitivne učinke prelivanja v celotnem gospodarstvu.
Enotni trg trgovcem na drobno omogoča dostop do približno 500 milijonov potencialnih potrošnikov. To pa zahteva ugoden poslovni in regulativni okvir, ki izpolnjuje potrebe spletnih trgovcev na drobno in tudi trgovcev na drobno, ki ne poslujejo na spletu, ter podpira odzivanje na izzive, ki vplivajo na maloprodajni sektor na svetovni ravni.
Hitra rast elektronskega trgovanja spreminja sektor. Elektronsko trgovanje je za večino državljanov EU postalo življenjsko dejstvo. Sektorju prinaša nove priložnosti, pa tudi izzive. Razvoj večkanalne trgovine na drobno in zabrisana razmejitev med trgovanjem zunaj spleta (fizični prostori) in na spletu (elektronsko trgovanje) spodbujata konkurenčnost in pospešujeta inovacije v sektorju. Vendar je za čezmejno elektronsko trgovanje v EU še vedno veliko možnosti za izboljšave. Poleg tega sledenje novemu poslovnemu modelu ni enostavno za vsa podjetja – 80 % trgovcev na drobno še ne prodaja na spletu. Prilagoditev je težka predvsem za številne male trgovce na drobno.
Za uspešno delovanje enotnega trga je treba sprejeti ustrezne ukrepe na nacionalni, regionalni in lokalni ravni. Več držav članic je v okviru evropskega semestra že izvedlo reforme z namenom izboljšanja regulativnega okolja za trgovce na drobno.
Produktivnost maloprodajnega sektorja EU kljub temu zaostaja za drugimi sektorji in je manj dinamična kot v drugih primerljivih gospodarstvih. Maloprodajni sektor je tudi manj donosen od ostalih sektorjev. Kopičenje predpisov negativno vpliva na njegovo delovanje. Trgovci na drobno morajo izpolnjevati širok nabor raznolikih in pogosto zapletenih regulativnih okvirov, določenih na nacionalni, regionalni in lokalni ravni. Taki omejevalni predpisi povzročajo manj dinamične maloprodajne trge z manj vstopi in izstopi maloprodajnih podjetij ter zmanjšujejo možnosti za zaposlitev.
Vir:
lastni izračuni na podlagi informacij, ki so jih prispevale države članice, Eurostat in namenske študije.
Sodoben maloprodajni sektor potrebuje več naložb in ugodno poslovno okolje. Naložbeni načrt za Evropo podpira nadaljnje poglabljanje enotnega trga, predvsem z odpravo ovir za naložbe, spodbujanjem večje regulativne predvidljivosti in zmanjšanjem prekomernega urejanja.
Komisija je z izvajanjem strategije za enotni digitalni trg
sprejela ukrepe za preoblikovanje enotnega trga tako, da bi bil primeren za digitalno dobo. Eden od glavnih ciljev je bila krepitev čezmejnega elektronskega trgovanja. Predlogi Komisije glede geografskega blokiranja
, storitev čezmejne dostave paketov
, posodobitve sistema DDV
, pravil za pogodbe o digitalnih vsebinah
in prihodnja pobuda o spletnih platformah
bodo trgovcem na drobno omogočili nemoteno spletno delovanje. Komisija prav tako predlaga ukrepe za pravično in učinkovito obdavčenje digitalnega gospodarstva
ter zagotavljanje neodvisnosti shem plačilnih kartic in obdelovalcev.
Zagonskim podjetjem, ki so dejavna v sektorju, se ponujajo nove priložnosti. Namen pobude za zagon in razširitev podjetij je predvsem odprava ovir za zagonska in razširitvena podjetja na enotnem trgu z ustvarjanjem boljših komercialnih priložnosti in spodbujanjem dostopa do financiranja.
Novi program znanj in spretnosti za Evropo je predlagal številne ukrepe, ki bodo državljanom EU zagotovili prava znanja in spretnosti za reševanje izzivov hitro spreminjajočega se svetovnega gospodarstva. Trgovina na drobno potrebuje znanja in spretnosti, ki ustrezajo zahtevam digitalizacije. Poleg tega program Erasmus+ ponuja nove priložnosti za dolgoročno vajeništvo v tujini v številnih gospodarskih sektorjih, tudi maloprodajnem.
Enotni trg za blago je posebej pomemben za maloprodajni sektor. Komisija je decembra 2017 predložila dva zakonodajna predloga, da bi podjetjem, zlasti malim in srednjim, olajšala prodajo izdelkov po vsej EU
in okrepila nadzor za preprečevanje prodaje nevarnih izdelkov potrošnikom v EU.
Poleg tega je predložila predlog za odpravo ključnih ovir, povezanih s pogodbenim pravom, ki ovirajo čezmejno trgovino. Komisija sprejema tudi druge pobude za izboljšanje pravnega okvira za potrošnike in podjetja
.
Direktiva o storitvah trgovcem na drobno omogoča lažje ustanavljanje trgovin na drobno v vseh državah članicah. Sodišče Evropske unije (v nadaljnjem besedilu: Sodišče EU) je v svoji sodbi v zadevi Visser potrdilo, da je trgovina na drobno storitev in tako spada v področje uporabe direktive o storitvah. Direktiva zagotavlja prepoved nekaterih zelo omejevalnih zahtev za dostop do trga, druge zahteve pa so dovoljene samo, če so nediskriminatorne, utemeljene z legitimnim ciljem javne politike in sorazmerne. Glede tega je namen direktive zagotoviti tudi učinkovite, objektivne in nediskriminatorne postopke za dostop do trga v razumnem roku. Podobne zahteve določa Pogodba o delovanju EU v primerih, ki ne spadajo v področje uporabe direktive o storitvah, kot so omejitve opravljanja dejavnosti.
Evropski svet je poudaril, da je izvajanje sedanje zakonodaje ključno za delovanje enotnega trga. Države članice so pri izvajanju direktive o storitvah izvedle številne prilagoditve regulativnih okvirov za storitve. Popolna usklajenost s pravili EU bi izboljšala regulativno okolje za trgovino na drobno ter podjetjem in s tem tudi potrošnikom omogočila izkoriščanje prednosti enotnega trga.
Strategija za enotni trg je omejitve za ustanavljanje maloprodajnih podjetij in omejitve, ki vplivajo na vsakodnevno opravljanje dejavnosti maloprodaje, izpostavila kot znatne ovire za uspešnejši maloprodajni sektor. Komisija se je zavezala, da „bo opredelila najboljše prakse za lažje ustanavljanje maloprodajnih podjetij in zmanjševanje omejitev glede njihovega delovanja na enotnem trgu [...] [, s katerimi] bodo države članice dobile usmeritve za reforme in določitev prednostnega izvrševanja ukrepov v maloprodajnem sektorju“.
Cilj sporočila je z opredelitvijo dobrih praks prispevati k sprostitvi potenciala maloprodajnega sektorja za gospodarstvo EU. Dobre prakse bodo podprle konkurenčnost maloprodajnega sektorja, ne da bi spodkopale cilje javne politike, za katere si prizadevajo države članice. EU si mora še naprej prizadevati za enotni trg, ki bo kos izzivom prihodnosti in primeren za digitalno dobo, kot je poudaril Evropski svet. Maloprodajni sektor je vse bolj odvisen od večkanalne distribucije, ta trend pa se bo nadaljeval. Cilj več pobud za enotni digitalni trg je zagotavljanje učinkovite čezmejne prodaje spletnih trgovcev na drobno. To sporočilo obravnava omejitve, ki so pogostejše v trgovini na drobno zunaj spleta.
Ob 25. obletnici enotnega trga bi morali proslavljati njegove dosežke, vendar se tudi ozreti naprej. Maloprodajni sektor si zasluži našo pozornost in analizo. Potrebna so prizadevanja institucij EU in držav članic za podporo konkurenčnosti sektorja v času preoblikovanja zaradi hitre rasti elektronskega trgovanja.
2.Vpliv omejitev, ki veljajo za trgovino na drobno, na delovanje trga
Trgovci na drobno se soočajo s številnimi omejitvami različnih stopenj v smislu ustanavljanja trgovin (npr. glede velikosti in lokacije trgovine ali postopka za pridobitev določenega dovoljenja) in delovanja (npr. odpiralni čas, prodajne akcije in distribucijski kanali, obdavčenje, viri nabave). Mnoge od teh omejitev so lahko utemeljene z legitimnimi cilji javne politike, vendar lahko njihovo kopičenje ustvari nesorazmerne ovire za nove ponudnike in negativno vpliva na produktivnost sektorja. Trgovci na drobno poudarjajo, da bi morali biti regulativni okviri kos izzivom prihodnosti in prožni, da bi podjetjem omogočali hitro prilagajanje spreminjajočim se razmeram.
Zmanjšanje omejitev pozitivno vpliva na delovanje trga. Manj omejevalno regulativno okolje spodbuja večje število podjetij, naj vstopijo na trg, izkoristijo priložnosti, ki jih ponuja, in uspejo. Trgovci na drobno imajo več prožnosti glede naložb v pravo lokacijo in obliko svojih trgovin ter odzivanja na potrebe lokalnih potrošnikov. Vse to, skupaj z uspešnostjo elektronskega trgovanja, krepi konkurenčnost in vodi v učinkovitejša in inovativnejša podjetja.
Posledično se izboljša produktivnost sektorja, tudi v korist potrošnikov. Potrošniki imajo na izbiro raznolikejše, inovativnejše in kakovostnejše izdelke in storitve. Verjetno je tudi, da plačujejo nižje cene. Poleg tega lahko močnejši maloprodajni sektor zagotovi dodatne zaposlitvene možnosti. Več delovnih mest, ki bi bila boljša, bi bilo ustvarjenih ne samo v maloprodajnem sektorju, ampak tudi v podpornih storitvah, kot so prevoz, skladiščenje in logistika.
Komisija je razvila kazalnik omejitev maloprodaje, ki prikazuje različne omejitve ustanavljanja maloprodajnih podjetij in vsakodnevnega opravljanja dejavnosti trgovin. Njegovi sestavni deli zajemajo kompleksnost in raznolikost veljavnih regulativnih okvirov v državah članicah. Kazalnik je na splošno prikaz stanja na področju omejitev v maloprodajnem sektorju, ki se po EU močno razlikuje. Omejitve ustanavljanja in opravljanja dejavnosti so prisotne v vseh državah članicah. Posebna vrsta omejitev in njihova raven pa se znatno razlikujeta. Ta raven je lahko v nekaterih državah članicah petkrat višja kot v drugih. Medtem ko najmanj restriktivni regulativni okviri vsebujejo le nekaj vrst omejitev, se lahko v najbolj restriktivnih nakopiči do 12 različnih vrst omejitev. To vpliva na okolje, v katerem maloprodajna podjetja opravljajo dejavnosti.
Naloga ureditve maloprodajnega sektorja je predvsem odgovornost držav članic. Toda ko države članice določijo pravila, morajo biti ta v skladu s pravom EU in ne smejo neupravičeno omejevati svobode ustanavljanja ali svobode opravljanja storitev. Zato so nekatere omejitve prepovedane, medtem ko se lahko v drugih primerih ohranijo ali uvedejo, če so nediskriminatorne, utemeljene na podlagi legitimnih ciljev javne politike in sorazmerne. Manj omejevalno regulativno okolje bi podpiralo konkurenčnost sektorja. Glede tega bi bilo treba upoštevati dejstvo, da predpisi o ustanavljanju in opravljanju dejavnosti zaradi svoje narave vplivajo predvsem na trgovce na drobno zunaj spleta. Poleg tega se omejitve seštevajo, zato bi države članice morale upoštevati njihove skupne učinke.
3.Lažje ustanavljanje maloprodajnih podjetij
Odprtje novih trgovin je način, na katerega trgovci na drobno vstopijo na trg. Med razvojem večkanalne trgovine na drobno je pomembno, da si lahko trgovci na drobno prizadevajo za skladno strategijo dostopa do trga, ki združuje spletno prisotnost in prisotnost zunaj spleta. Poleg tega bi moral biti tak dostop do trga mogoč v razumnem roku in brez nepotrebnih ali nesorazmernih bremen. Pravočasen in hiter dostop do trga je najpomembnejše vprašanje za trgovce na drobno. Zaskrbljeni so zaradi omejitev glede lokacij za nove trgovine, pogojev v zvezi z izdelki ali splošnega pomanjkanja pravne varnosti. Trgovci na drobno navajajo, da so postopki ustanavljanja predolgi, prezapleteni in preveč negotovi.
Omejitve ustanavljanja povzročajo resne ovire za vstop na trg in so bile zato večkrat obravnavane v okviru evropskega semestra.
Pogoji ustanovitve
Vse države članice urejajo ustanavljanje trgovin na drobno. Ustanavljanje maloprodajnih podjetij je pogosto urejeno na regionalni in/ali lokalni ravni, kar še poveča raznolikost pravil, ki jih morajo izpolnjevati trgovci na drobno.
Direktiva o storitvah s kodificiranjem sodne prakse Sodišča EU v zvezi s svobodo ustanavljanja prepoveduje določene zahteve, kot je preverjanje gospodarskih potreb. V to kategorijo spadajo zahtevki za pridobitev informacij za ocenjevanje ponudbe (npr. število, vrste in oblike obstoječih trgovin) ali merjenje povpraševanja na trgu (npr. kupna moč ali poraba v gospodinjstvih v zadevnih območjih ustanovitve). Zakonodajalec EU je take zahteve prepovedal, ker so namenjene izključno gospodarskim interesom ali pa se lahko nadomestijo z manj omejevalnimi sredstvi. Številne države članice so med izvajanjem direktive o storitvah pregledale svoje pogoje za ustanavljanje in odpravile zahteve za gospodarsko oceno. Vendar se gospodarske informacije v nekaterih državah članicah v pravu ali v praksi še vedno zahtevajo ali uporabljajo.
Pravila o ustanavljanju trgovin na drobno vodijo vidiki prostorskega načrtovanja, pogosto s ciljem ohranjanja vitalnosti mestnih središč ali varstva okolja. Ta pravila lahko na primer omejijo ustanavljanje na obrobju mest. Za te cilje kot takšne si prizadeva tudi Komisija, ki v okviru agende EU za mesta sodeluje z državami članicami, mesti in drugimi deležniki pri spodbujanju mestom prijaznejših, učinkovitih in uspešnih politik ter prispevanju k teritorialni koheziji. Obenem morajo biti prizadevanja držav članic za dosego teh ciljev sorazmerna.
Sodišče EU je potrdilo, da se direktiva o storitvah uporablja za ustanavljanje maloprodajnih podjetij ne glede na način, na katerega države članice urejajo ustanavljanje maloprodajnih podjetij, bodisi s sistemom dovoljenj bodisi s prostorskim načrtovanjem. Sodišče EU je potrdilo, da direktiva o storitvah omogoča upoštevanje ciljev javne politike in da imajo države članice pravico proste presoje tega, kako izpolniti legitimne cilje javne politike. Države članice pa morajo zaradi skladnosti z direktivo o storitvah zagotoviti, da regulativne zahteve glede ustanavljanja maloprodajnih podjetij niso samo utemeljene s prevladujočim razlogom, ki se nanaša na javni interes, ampak so tudi sorazmerne.
Sorazmernost je pomembna značilnost svoboščin enotnega trga. Sorazmernost je bistvena za trgovino na drobno. Direktiva o storitvah zahteva, da se za trgovce na drobno ne uporabljajo omejitve, ki bi bile nesorazmerne. Na to se nanašajo nekatere zahteve, ki so izrecno navedene v direktivi o storitvah in vključujejo ozemeljske omejitve. Primer zanje so zelo natančni prostorski načrti, ki določajo vrsto blaga za prodajo
. Sodišče EU je v sodbi v zadevi Visser poudarilo obveznost držav članic v skladu z direktivo o storitvah, da preverijo svoje predpise in prakse glede sorazmernosti ozemeljskih omejitev, ki se uporabljajo za ustanavljanje maloprodajnih podjetij.
Komisija je za širši storitveni sektor predložila predlog direktive o preskusu sorazmernosti na področju reguliranih poklicev.
Podobno se v predlogu Komisije o postopku uradnega obveščanja za nekatere omejitve v skladu z direktivo o storitvah
zahteva strukturiran in enoten pristop k sorazmernosti.
Države članice z določitvijo pragov velikosti pogosto uporabljajo različna pravila za projekte ustanavljanja maloprodajnih podjetij glede na velikost načrtovane trgovine na drobno. Posledica tega je lahko umetno oblikovanje okolja maloprodajnih trgovin z vplivanjem na oblike in velikost odprtih trgovin
, kar vpliva tudi na produktivnost.
Preverjanje gospodarskih potreb
Javni organi morajo v skladu z direktivo o storitvah pregledati svoja pravila in prakse ter zagotoviti, da se gospodarski podatki ne zahtevajo in ne uporabljajo za namene ustanavljanja.
Primer: v večini držav članic se gospodarski podatki ne uporabljajo v postopkih ustanavljanja maloprodajnih podjetij, medtem ko se v drugih državah članicah preverjanje gospodarskih potreb pravno ali dejansko še vedno izvaja.
Pravila glede lokacije
Če se uporabljajo pravila glede lokacije, vključno s ciljem, da se ohrani živahnost mestnih središč, v skladu z direktivo o storitvah, morajo javni organi oceniti sorazmernost teh pravil, zlasti da preverijo, ali bi bila manj omejujoča pravila enako učinkovita.
Primer: pravila glede ustanavljanja maloprodajnih podjetij v Franciji omogočajo trgovcem na drobno, da izberejo najboljšo lokacijo za svojo trgovino brez omejitev glede oblike trgovine in izbora izdelkov.
Lokalna prostorska območja
Javni organi se pri pripravi lokalnih prostorskih načrtov spodbujajo, da omogočijo širok nabor trgovinskih dejavnosti na trgovinskem območju. Poleg tega se morajo javni organi na podlagi direktive o storitvah v skladu z načelom sorazmernosti izogibati pravilom, ki so preveč predpisujoča.
Primer: romunski organi z določitvijo območij za širok nabor poslovnih dejavnosti v lokalnih načrtih („komercialna uporaba“) omogočajo prožnost pri uporabi prostora.
Pragovi velikosti
Če javni organi določijo pragove velikosti za maloprodajna podjetja, morajo na podlagi direktive o storitvah v skladu z načelom sorazmernosti oceniti skladnost stopnje pragov s cilji javne politike. Poleg tega se javni organi spodbujajo, da proučijo njihove učinke na strukturo trga.
Primer: v Latviji se pragovi ne uporabljajo in se ne glede na velikost trgovine uporablja enoten postopek ustanavljanja maloprodajnega podjetja, če se projekt načrtuje na območju, namenjenem za „komercialno uporabo“. Tudi na Danskem in Finskem so bili z reformami regulativnega okvira za ustanavljanje maloprodajnih podjetij določeni višji pragovi za velikost trgovin in odpravljene nekatere omejitve glede nadstropij. Reforme so bile izvedene z namenom izboljšanja delovanja sektorja, povečanja produktivnosti in zagotavljanja večje izbire ter nižjih cen potrošnikom.
Nacionalni, regionalni ali lokalni organi so upravičeno zaskrbljeni zaradi ohranjanja živahnih mestnih središč, število praznih trgovin pa narašča. Za reševanje tega problema nekateri od teh organov uporabljajo omejitve za ustanavljanje maloprodajnih podjetij zunaj mestnih središč. Če se te omejitve uporabljajo, morajo biti utemeljene in sorazmerne. Glede tega bi morali nacionalni organi razmisliti o celovitejši politiki, ki presega pravila v zvezi s trgovino na drobno. Upoštevati bi morali tudi razsežnost elektronskega trgovanja in spreminjanje nakupovalnih navad potrošnikov, saj oboje vpliva na prisotnost trgovcev na drobno v mestnih središčih.
Novi pristopi k spodbujanju oživitve mestnih središč
Javni organi se spodbujajo, da proučijo širok nabor dejavnosti in ukrepov za privabljanje potrošnikov v mestna središča, ki ne temeljijo izključno na omejitvah glede ustanavljanja maloprodajnih podjetij.
Primer: v delu Amsterdama (na Nizozemskem), znanem kot „9 ulic“, so se trgovci na drobno združili in oblikovali uspešno skupnost, ki temelji na identiteti in kulturni dediščini območja. Trgovci se spodbujajo, da skupaj z upravljavcem skupnosti usklajujejo skupne dejavnosti za trženje in promocijo, ki so povezane s to dediščino in lahko privabijo turiste ali druge potrošnike na območje, dejavnosti pa se oglašujejo na spletišču. Skupaj z drugimi pobudami pod vodstvom pristojnega organa, kot je uvedba območja brez avtomobilov, je to na območju „9 ulic“ povečalo maloprodajne dejavnosti in povpraševanje po prostorih za trgovine na drobno.
Komisija je skupaj s tem sporočilom objavila Priročnik za spodbujanje ponovne oživitve in posodobitve maloprodajnega sektorja. Ta vključuje zgodbe o uspehu mest, ki so ponovno oživila mestna središča, in naj bi pristojnim organom pomagal podpreti male trgovce na drobno pri prilagajanju novim razmeram digitalne dobe.
|
Postopki ustanavljanja
Enostavni, pregledni in učinkoviti postopki ustanavljanja (zmanjšanje birokracije) zagotavljajo priložnosti maloprodajnemu sektorju za izboljšanje produktivnosti. Udeleženci odprtega javnega posvetovanja so poudarili nujnost racionalizacije postopka ustanavljanja, preglednejših postopkov ter boljše in bolj sistematične uporabe spletnih postopkov. Za olajšanje tega dostopa bi bilo treba uporabiti digitalne tehnologije. Namen evropskega akcijskega načrta za e-upravo
je pospešiti digitalno preobrazbo uprave za učinkovitejši, preglednejši, hitrejši in cenejši stik podjetij z javnimi upravami.
Ustrezne in točne informacije o pravnih zahtevah in postopkih v obliki, ki je enostavno razumljiva, kot tudi možnost dostopa do spletnih upravnih postopkov in njihove izvedbe so ključni za vse, ki so pripravljeni izkoristiti prednosti enotnega trga, zlasti za mala in srednja podjetja. Komisija je za boljše obravnavanje teh potreb predložila zakonodajni predlog za vzpostavitev enotnega digitalnega portala.
V praksi se fizični trgovci na drobno še vedno srečujejo z znatnimi zamudami zaradi številnih postopkovnih ovir. Take zamude negativno vplivajo na začetek in izvedljivost projekta, ki je lahko zasnovan za posebno tržno okolje, in povzročijo precejšnje stroške.
Že samo celovito izvajanje direktive o storitvah bi omogočilo ambiciozen program upravne poenostavitve in sodelovanja. Države članice bi morale glede na sodbo v zadevi Visser oceniti, ali je bila upravna poenostavitev v maloprodajnem sektorju dovolj ambiciozna ali pa je potrebno obsežnejše delo. Direktiva od držav članic zahteva, da vzpostavijo enotne kontaktne točke in zagotovijo možnost dokončanja postopkov na daljavo in po elektronski poti ter enostaven dostop do informacij o nacionalnih zahtevah in postopkih. Prošnje je treba obravnavati čim hitreje. Sektor in javni organi bi imeli koristi od učinkovitejših, preglednejših in krajših postopkov ustanavljanja.
Za poenostavljene postopke je potrebno manj časa in sredstev. Javni organi morajo v skladu z direktivo o storitvah olajšati dostop fizičnih trgovcev na drobno do trga s poenostavljenimi postopki ustanavljanja maloprodajnega podjetja z manj dovoljenji, za katere se lahko zaprosi prek enotne spletne kontaktne točke.
Primer: v Belgiji so regije za poenostavitev upravnih postopkov uvedle integrirane postopke in sistem „vse na enem mestu“ za ustanovitev maloprodajnih podjetij. Te spremembe trgovcem na drobno omogočajo, da na enem mestu zaprosijo za enotno integrirano dovoljenje.
Preglednost
Preglednost v vseh fazah postopka ustanavljanja maloprodajnega podjetja je koristna za trgovce na drobno. Javni organi morajo v skladu z direktivo o storitvah zagotoviti, da so vse potrebne informacije o postopkih ustanavljanja maloprodajnega podjetja vnaprej na voljo trgovcu na drobno prek namenskega spletišča. Poleg tega se spodbujajo, da dajo javnosti na voljo dostop do pozitivnih ali negativnih sklepov o ustanovitvi.
Primer: v Litvi se pozitivni in negativni sklepi o ustanovitvi objavijo elektronsko.
Trajanje postopkov
Skrajšanje trajanja postopkov ustanavljanja je v pomoč pri hitrem začetku maloprodajnih projektov. Zaradi razvoja spletne trgovine je pomembno skrajšati roke za dostop do trga za fizične trgovce na drobno. To bi podprlo tudi večkanalni razvoj. Javni organi morajo v skladu z direktivo o storitvah vloge obravnavati čim hitreje. Spodbujajo se, da proučijo vse možnosti za skrajšanje časa, potrebnega za začetek opravljanja dejavnosti maloprodaje, tudi z ukrepi za preprečevanje oportunističnih pritožb.
Primer: namen nedavne reforme na Finskem je bila poenostavitev in s tem skrajšanje postopkov ustanavljanja maloprodajnih podjetij.
4.Zmanjšanje omejitev glede opravljanja dejavnosti
Poleg predpisov, ki zadevajo ustanovitev trgovin na drobno, se trgovci na drobno srečujejo s številnimi predpisi v zvezi z vsakodnevnim opravljanjem dejavnosti (npr. o odpiralnem času, prodajnih akcijah, distribucijskih kanalih in virih nabave).
Omejitve opravljanja dejavnosti so bile pogosto uvedene zaradi izpolnjevanja ciljev javne politike, kot so varstvo zaposlenih, potrošnikov, okolja in javnega zdravja. Elektronsko trgovanje spreminja nakupovalne navade potrošnikov (potrošniki so vajeni nakupovati kadar koli, kjer koli, tudi čezmejno). Zaradi tega morajo države članice ustrezno oceniti in posodobiti svoje regulativne okvire ter po potrebi navdih črpati iz dobro delujočih in manj razdiralnih rešitev, razvitih v drugih državah članicah.
Omejitve opravljanja dejavnosti običajno vplivajo predvsem na fizične trgovce na drobno. Omejitve odpiralnega časa trgovin ali davki v zvezi s prodajo na drobno na podlagi velikosti prodajnega prostora se na primer zaradi svoje narave ne uporabljajo za spletne trgovce na drobno. Javni organi bi morali oceniti sorazmernost in učinkovitost omejitev opravljanja dejavnosti, ki veljajo za fizično maloprodajo, da bi zagotovili enake konkurenčne pogoje kot za elektronsko trgovanje.
Omejitve opravljanja dejavnosti lahko postanejo precejšnje breme za podjetja, vplivajo na njihovo produktivnost in so bili kot taki večkrat izpostavljeni v okviru evropskega semestra.
Zagotavljanje enakih konkurenčnih pogojev v trgovini na drobno
Fizični trgovci na drobno morajo upoštevati nove vzorce potrošnje in ustrezno prilagoditi svojo poslovno strategijo. Mali trgovci na drobno se lahko pri prilagajanju digitalnemu razvoju trga spopadajo s težavami. Ni jim vedno enostavno iti v korak s tehnologijo ter na splošno imajo manj sredstev, znanja in zmogljivosti za oblikovanje in izvajanje strukturnih sprememb.
Pomoč pri prehodu za male trgovce na drobno
Javni organi se spodbujajo, da malim trgovcem na drobno olajšajo sprejetje digitalnih tehnologij.
Primer: v Belgiji je valonska digitalna agencija, da bi okrepila znanje malih trgovcev na drobno o uporabi digitalne tehnologije, razvila orodje za samodiagnostiko, ki malim trgovcem na drobno pomaga oceniti, kakšna digitalna tehnologija ustreza njihovim sredstvom in izkušnjam ter vrsto rešitev, ki jih potrebujejo kratkoročno za lažji sprejem digitalnih tehnologij.
Priročnik za spodbujanje ponovne oživitve in posodobitve maloprodajnega sektorja bi moral pristojnim organom pomagati podpreti male trgovce na drobno pri prilagajanju novim razmeram digitalne dobe.
V državah članicah, ki imajo pravila o promociji in popustih, lahko potrošniki običajno izkoristijo promocije in popuste, ki jih nudijo spletne trgovine s sedežem v državah članicah s prožnejšimi pravili (na primer tistih, ki ne določajo strogih obdobij prodaje ob koncu prodajne sezone ali dovoljujejo prodajo pod proizvodno ceno).
Elektronsko trgovanje potrošnikom omogoča spletni nakup izdelkov, za katere nekatere države članice pri prodaji zunaj spleta določajo posebne distribucijske kanale. To lahko ustvari različne pogoje za trgovino na drobno zunaj spleta in na spletu.
Predpisi, oblikovani predvsem za trgovino na drobno zunaj spleta, omejujejo zmožnost trgovcev na drobno za prilagoditev in odzivanje na spremembe, ki jih prinaša elektronsko trgovanje. Tako je na primer pri omejitvah odpiralnih časov trgovin. Te omejitve so bile pogosto uvedene zaradi varstva zaposlenih ter tudi malih in srednjih podjetij, ki si ne morejo vedno privoščiti zadostnega števila zaposlenih za kritje dolgih odpiralnih časov. Te pomisleke je treba obravnavati in obenem podpreti trgovce na drobno zunaj spleta pri prilagajanju novim navadam potrošnikov.
Obstoječi davki v zvezi s trgovino na drobno in pristojbine na podlagi velikosti prodajnega prostora se lahko uporabljajo samo za fizične trgovine, zaradi česar so te lahko prikrajšane v primerjavi s spletnimi trgovinami in drugimi podjetji.
Prodajne akcije in popusti
Prodajne akcije in popusti so lahko del strategije trgovca na drobno v večkanalnem okolju ali za vstop na nov trg. Javni organi morajo pri določanju pravil za prodajne akcije in popuste med drugim izpolnjevati načelo nediskriminacije, utemeljenosti in sorazmernosti; to bi prispevalo tudi k zagotavljanju enakih konkurenčnih pogojev, kot veljajo za elektronsko trgovanje.
Primer: namen nedavne reforme v Luksemburgu sta bila olajšanje prodaje ob zaprtju trgovine in odobritev prodaje pod proizvodno ceno. Grčija je leta 2014 podaljšala obdobje prodaje ob koncu prodajne sezone.
Posebni prodajni kanali
Javni organi se spodbujajo, da zagotovijo enake konkurenčne pogoje, kot veljajo za elektronsko trgovanje.
Primer: na Portugalskem, v Italiji, na Švedskem in Danskem so bile izvedene reforme, da se omogoči prodaja nekaterih zdravil, ki se izdajajo brez recepta, drugje kot v lekarnah.
Odpiralni čas trgovin
Odpiralni čas trgovin je pomemben dejavnik, ki vpliva na dostopnost trgovine na drobno za potrošnike. Elektronsko trgovanje močno spreminja nakupovalne navade potrošnikov, fizični trgovci na drobno pa lahko imajo težave pri dohajanju konkurence, ki jo predstavljajo spletni trgovci na drobno. Javni organi se spodbujajo, da zagotovijo večjo prožnost za prilagoditev spreminjajočim se navadam potrošnikov in si prizadevajo za enake konkurenčne pogoje, kot veljajo za elektronsko trgovanje.
Primer: na Finskem so bili odpiralni časi trgovin nedavno povsem liberalizirani, kar je imelo pomemben pozitiven učinek na konkurenčnost in zaposlovanje.
Posebni davki za prodajo na drobno
Javni organi se spodbujajo, da zagotovijo enake konkurenčne pogoje kot za elektronsko trgovanje in vse poslovne sektorje, pri tem pa zagotovijo tudi, da so vsi posebni davki utemeljeni in fizičnih trgovcev na drobno ne postavljajo po nepotrebnem v neugodnejši položaj.
Primer: v večini držav članic se ne uporabljajo posebni davki za maloprodajni sektor in tako ne diskriminirajo tega sektorja v primerjavi z drugimi.
Na Madžarskem je bil poseben davek za trgovino na drobno, ki je bil uveden leta 2010, preklican leta 2014, kar je izboljšalo ne samo ravnovesje med različnimi sektorji, ampak tudi med domačimi in tujimi gospodarskimi subjekti.
Zagotavljanje pravičnih in učinkovitih dobavnih verig
Trgovina na drobno enotni trg približuje potrošnikom. Enotni trg EU trgovcem na drobno omogoča, da kupujejo izdelke kjer koli v EU. To krepi učinkovitost, je lahko produktivnejše in zmanjšuje stroške, od česar imajo končno korist potrošniki. Enotni trg je vplival na povečanje izbire razpoložljivih izdelkov. Z regulativnimi ovirami, ki omejujejo možnost čezmejne nabave izdelkov, se tvega razdrobljenost enotnega trga in so v nasprotju z načelom prostega pretoka blaga iz Pogodbe.
Prizadevanja za spodbujanje uravnoteženih dobavnih verig za zmanjšanje vpliva na okolje in spodbujanje trajnostne potrošnje se izvajajo tudi na ravni EU in nacionalni ravni. EU je že sprejela ukrepe za obravnavanje vprašanja plastičnih odpadkov. Komisija v svoji strategiji za plastiko v krožnem gospodarstvu iz januarja 2018 načrtuje nadaljnje delo v zvezi s tem vprašanjem
. Prav tako predlaga ukrepe za spodbujanje preprečevanja živilskih odpadkov
. Številne države članice so poleg tega sprejele predpise z namenom spodbujanja poštenih trgovinskih praks, predvsem v verigi preskrbe s hrano. Komisija podpira ta prizadevanja tudi s predlogom direktive v zvezi z nepoštenimi trgovinskimi praksami v odnosih med podjetji v verigi preskrbe s hrano. Pomembno pa je, da se dobaviteljem in trgovcem na drobno ne prepreči vzajemno koristno sodelovanje.
Komisija je seznanjena tudi z ozemeljskimi omejitvami dobave, ki so jih določili zasebni gospodarski subjekti in lahko omejujejo možnosti trgovcev na drobno, da nabavijo izdelke od kogar koli in od koder koli hočejo, ter imajo škodljiv učinek na enotni trg. Zdi se, da v nekaterih primerih trgovci na drobno s sedežem v državi članici, ki poslujejo z multinacionalnim dobaviteljem, nimajo na voljo možnosti odločitve, od katerega nacionalnega subjekta dobavitelja bi radi nabavljali blago, ampak se jih namesto tega napoti na določeno nacionalno hčerinsko podjetje. Trgovci na drobno se srečujejo z enako oviro, če dobavitelj svoji mreži neodvisnih trgovcev na debelo prepreči čezmejno dobavo izdelkov, kar povzroči zaprtje trga ali delitev trga po nacionalnih mejah. Če je dobavitelj, ki uveljavlja ozemeljske omejitve dobave, v prevladujočem položaju ali če omejitve uporablja kot del pogodbe med dobaviteljem in neodvisnim trgovcem na debelo, se lahko v določenih okoliščinah za sankcioniranje teh omejitev kot protikonkurenčnega vedenja uporabi konkurenčno pravo. Vendar pa ne zajema razmer, v katerih vertikalno integrirani dobavitelji takšna navodila dajo svojim nacionalnim hčerinskim podjetjem. Nekateri dobavitelji trenutno izkoriščajo dejstvo, da se konkurenčna pravila ne uporabljajo za takšne razmere
.
Ozemeljske omejitve dobave povzročajo segmentacijo trga, omejujejo konkurenco in povzročajo verjetno znatne razlike med cenami na debelo in potrošniškimi cenami ali izbiro izdelkov, ki se potrošnikom ponujajo po EU.
Tako vedenje bi bilo treba preprečiti, da bi vzporedni uvozi trgovcev na drobno postali mogoči za vse izdelke, kar bi omogočilo, da se enotni trg še bolj približa evropskim potrošnikom. Komisija bo nadaljevala s proučevanjem dejstev o učinkih takih praks na enotni trg. Lahko so potrebni nadaljnji ukrepi, če se razmere ne razrešijo s prostovoljno spremembo pristopa dobaviteljev.
Regulativne omejitve virov nabave
Trgovci na drobno morajo v skladu z enotnim trgom blaga imeti možnost izkoristiti svobodo vzpostavitve svojih dobavnih verig, tudi čezmejnih, za okrepitev dostopa potrošnikov do širokega nabora izdelkov po konkurenčnih cenah.
Primer: Češka in Slovaška sta odpravili regulativne zahteve za nekatere trgovce na drobno za poročanje o deležu ali odstotku prometa od prodaje živil iz domačih virov ali proizvedenih doma.
Pogodbene prakse sodobne trgovine na drobno
Če javni organi urejajo prakse zaradi varstva ranljivih gospodarskih subjektov, v skladu s svobodo ustanavljanja ne bi smeli prepovedati pogodbenih praks med trgovci na drobno in dobavitelji, ki so vzajemno koristne.
Primer: če se dobavitelj na Irskem v pogodbi izrecno strinja s prispevkom k stroškom trženja, to ni prepovedano, če so upoštevani zaščitni ukrepi, kot je objektivna in razumna ocena takega prispevka.
Ozemeljske omejitve dobave
Zasebni gospodarski subjekti trgovcem na drobno ne bi smeli preprečevati polnega koriščenja možnosti enotnega trga glede čezmejne nabave izdelkov. Trgovci na drobno bi morali biti sposobni potrošnikom ponuditi dostop do širokega nabora izdelkov, tudi različic istega izdelka, po morda nižjih cenah.
Primer: trgovcem na drobno bi bilo treba dati možnost odločitve, od katerega nacionalnega subjekta dobavitelja bi radi nabavljali blago.
5.Zmanjšanje stroškov skladnosti
Skladnost s predpisi je povezana s stroški (stroški skladnosti), ki lahko znašajo 0,4 % do 6 % letnega prometa trgovcev na drobno
. To je težko breme zlasti za mikropodjetja.
Udeleženci odprtega javnega posvetovanja so opredelili področja, na katerih so mogoče izboljšave: poročanje o poslovnih informacijah, sporočanje sprememb, inšpekcijski pregledi
, bolj sorazmerne denarne kazni in sankcije.
Komisija se je v zadnjih letih odločno zavezala spodbujanju načel boljše pravne ureditve na ravni EU in tudi na ravni držav članic
. Nujno je, da tudi države članice preverijo, ali so nacionalni predpisi ciljno usmerjeni, podprti z dokazi in jasno oblikovani. Manj zapleteni predpisi, boljša ozaveščenost o posebnostih sektorja in podpora politike bi pripomogli k prožnosti in inovativnosti maloprodajnega sektorja.
Za spodbujanje razvoja maloprodajnega sektorja v končno korist potrošnikom je potreben širok pristop: poenostavitev regulativnih okvirov in zagotavljanje, da so primerni za večkanalno okolje, ter zmanjšanje preveč obremenjujočih in dragih ukrepov ter postopkov, ki veljajo za trgovce na drobno, da se zagotovi skladnost s temi pravili.
Upravno breme in sankcije
Javni organi se pri oblikovanju in uporabi predpisov, zlasti predpisov, ki urejajo vsakodnevno opravljanje dejavnosti trgovin, spodbujajo, naj upoštevajo stroške upravnih nalog in potrebne opreme. To je posebej pomembno za mala in srednja podjetja kot tudi javne organe.
Primer: omogočanje lažje vložitve vlog ali poročanja prek spletnih orodij ter poenostavljeni upravni postopki in racionalizacija inšpekcijskih pregledov imajo za posledico pomembne prihranke in predvsem malim trgovcem na drobno omogočajo preusmeritev sredstev z upravnih nalog na njihovo temeljno poslovanje, tudi inovacije.
6.Sklepi
Dobro delujoč enotni trg in posodobljeno regulativno okolje sta nujna za maloprodajni sektor EU, primeren za 21. stoletje. Pravne smernice in dobre prakse iz tega sporočila bi morale državam članicam pomagati pri njihovih reformah v smeri bolj odprtega, celovitejšega in konkurenčnejšega maloprodajnega trga brez ogrožanja izpolnjevanja legitimnih ciljev javne politike.
Zmanjšanje omejitev za trgovino na drobno bi imelo tudi pozitivne učinke prelivanja v drugih gospodarskih sektorjih, zlasti višje v proizvodnji. Učinkovitejši maloprodajni sektor in nižje potrošniške cene ustvarjajo večje povpraševanje in usmerjajo proizvajalce višje v verigi k bolj inovativnim izdelkom.
Porast elektronskega trgovanja maloprodajnemu sektorju in tudi potrošnikom zagotavlja povsem nove priložnosti, vendar omejitve, ki zadevajo fizične trgovce na drobno, ne omogočajo, da bi se prilagodili spreminjajočim se navadam potrošnikov. Spletni potrošniki so vajeni kupovati kadar koli in kjer koli. Zato je ključno, da nacionalni, regionalni in lokalni organi pri oblikovanju in izvajanju ustreznih predpisov upoštevajo, da bo večkanalna trgovina na drobno ostala trend trgovine na drobno v prihodnjih letih.
Pravne smernice in dobre prakse iz tega sporočila bi morale javnim organom pomagati oceniti njihove regulativne okvire in opredeliti manj omejevalne ukrepe. Države članice morajo nadaljevati z ocenjevanjem veljavnih in predlaganih ukrepov za maloprodajni sektor, da zagotovijo njihovo nediskriminatornost, utemeljenost in sorazmernost. Prav tako se spodbujajo k zagotavljanju, da so ti ukrepi učinkoviti za cilje javne politike, sorazmerno obravnavajo pomisleke glede razvoja mest in so primerni za hitro spreminjajoče se okolje trgovine na drobno. Pri tej oceni bi morali sodelovati nacionalni organi za varstvo konkurence.
Kazalnik omejitev maloprodaje se bo uporabljal kot dinamično orodje za spremljanje in merjenje prizadevanj držav članic za zmanjšanje omejitev za trgovino na drobno ob hkratnem upoštevanju utemeljenih ciljev javne politike, npr. javnega zdravja, in vpliva takih reform na delovanje trga, vključno s produktivnostjo, cenami, inovacijami ter učinki prelivanja na druge sektorje.
Komisija bo še naprej spremljala razvoj ustreznih regulativnih okvirov in trende v maloprodajnem sektorju. To spremljanje bo podlaga za gospodarsko analizo Komisije v okviru evropskega semestra. Zagotovilo bo tudi temelj za določanje prednostnih nalog v okviru politike izvrševanja Komisije v maloprodajnem sektorju.
Za izboljšanje splošnega okvira politike za maloprodajni sektor je potrebno učinkovito partnerstvo med ustreznimi akterji EU in držav članic na vseh ravneh. Komisija bo nadaljevala dialog o prihodnosti tega sektorja med institucijami EU ter nacionalnimi, regionalnimi in lokalnimi organi kot tudi predstavniki maloprodajnega sektorja.