EVROPSKA KOMISIJA
Bruselj, 6.2.2018
COM(2018) 56 final
POROČILO KOMISIJE EVROPSKEMU PARLAMENTU IN SVETU
Kakovost motornega bencina in dizelskega goriva, ki se uporabljata v cestnem prometu v Evropski uniji
(leto poročanja 2016)
This document is an excerpt from the EUR-Lex website
Document 52018DC0056
REPORT FROM THE COMMISSION TO THE EUROPEAN PARLIAMENT AND THE COUNCIL Quality of petrol and diesel fuel used for road transport in the European Union (Reporting year 2016)
POROČILO KOMISIJE EVROPSKEMU PARLAMENTU IN SVETU Kakovost motornega bencina in dizelskega goriva, ki se uporabljata v cestnem prometu v Evropski uniji (leto poročanja 2016)
POROČILO KOMISIJE EVROPSKEMU PARLAMENTU IN SVETU Kakovost motornega bencina in dizelskega goriva, ki se uporabljata v cestnem prometu v Evropski uniji (leto poročanja 2016)
COM/2018/056 final
EVROPSKA KOMISIJA
Bruselj, 6.2.2018
COM(2018) 56 final
POROČILO KOMISIJE EVROPSKEMU PARLAMENTU IN SVETU
Kakovost motornega bencina in dizelskega goriva, ki se uporabljata v cestnem prometu v Evropski uniji
(leto poročanja 2016)
POROČILO KOMISIJE EVROPSKEMU PARLAMENTU IN SVETU
Kakovost motornega bencina in dizelskega goriva, ki se uporabljata v cestnem prometu v Evropski uniji
(leto poročanja 2016)
1. Uvod
Na podlagi člena 8(3) Direktive 98/70/ES 1 o kakovosti motornega bencina in dizelskega goriva (v nadaljnjem besedilu: direktiva o kakovosti goriv) morajo države članice letno poročati o skupnih količinah in kakovosti motornega bencina in dizelskega goriva, prodanih za uporabo v cestnem prometu.
To poročilo temelji na podatkih, ki so jih države članice predložile Evropski agenciji za okolje (EEA) za leto 2016. Zbiranje in analiza podatkov, o katerih so poročale države članice, sta predstavljena v tehničnem poročilu EEA št. 24/2017 o kakovosti goriv v EU za leto 2016.
Države članice kakovost goriv ocenjujejo s sistemom spremljanja kakovosti goriv (FQMS) 2 . Države članice morajo vsako leto vzorčiti goriva in analizirati njihove tehnične lastnosti, da se zagotovi njihova skladnost z zahtevami direktive o kakovosti goriv. Mejne vrednosti, določene v direktivi o kakovosti goriv, zadevajo parametre, kot so:
•za bencinska goriva: destilacija, analiza ogljikovodikov, vsebnost svinca, vsebnost mangana, motorsko oktansko število (MON), vsebnost kisika, kisikove spojine, raziskovalno oktansko število (RON), vsebnost žvepla in parni tlak v poletnem obdobju;
•za dizelska goriva: cetansko število, gostota pri 15 °C, destilacija, vsebnost metil estrov maščobnih kislin (FAME), vsebnost mangana, policiklični aromatski ogljikovodiki in vsebnost žvepla.
2. Pregled podatkov o kakovosti goriv v EU za leto 2016
Poročila o kakovosti goriv za leto 2016 so predložile vse države članice EU, Norveška in Islandija.
Prodaja in vrste goriv ter vsebnost biokomponent v njih
Pri prodaji goriv v EU še naprej prevladujejo dizelska goriva: 71,8 % (257 206 milijonov litrov) prodanega goriva je bilo dizelskega, 28,2 % (100 838 milijonov litrov) pa bencinskega. Skupna količina prodanega goriva se je v primerjavi z letom 2015 povečala za 2,7 %. Prodaja motornega bencina je v letu 2016 ostala skoraj nespremenjena, prodaja dizelskega goriva pa se je povečala za 3,8 %.
Prodajni delež dizelskih goriv je z leti narasel; leta 2001 je znašal 55,6 %, leta 2016 pa 71,8 % celotne prodaje. To v veliki meri odraža naraščanje števila dizelskih vozil v Evropi v tem obdobju. Poraba dizelskega goriva je velika (> 60 % vsega prodanega goriva) v večini od 28 držav članic EU z izjemo Cipra, Grčije, Malte in Nizozemske.
Kar zadeva prodajo motornega bencina, je v letu 2016 prevladoval motorni bencin z RON 95, ki je predstavljal 86,3 % celotne prodaje motornega bencina. Motorni bencin z RON nad 95 in pod 98 je predstavljal 7,6 %, tisti z RON 98 ali več pa 5,8 % prodanega motornega bencina. Količina prodanega motornega bencina z RON 91 je bila zanemarljiva.
Skoraj vsa dizelska goriva, ki se prodajajo v EU, vsebujejo biodizel in 85 % trženega motornega bencina vsebuje bioetanol. Pri 75 % motornega bencina, prodanega v EU v letu 2016, je bil volumenski delež etanola do 5-odstoten, pri 10 % pa do 10-odstoten. Pri 83 % prodanega dizelskega goriva je bila vsebnost metil estrov maščobnih kislin (FAME) do 7-odstotna, pri 17 % pa večja.
Skladnost prodanega goriva z mejnimi vrednostmi iz direktive o kakovosti goriv
Pet držav članic (Grčija, Litva, Nizozemska, Slovenija in Švedska) je poročalo o polni skladnosti za motorni bencin in devet (Bolgarija, Hrvaška, Finska, Nemčija, Irska, Litva, Malta, Slovenija in Švedska) za dizel. Litva, Slovenija in Švedska so poročale o polni skladnosti za obe gorivi. Po drugi strani je Belgija za leto 2016 poročala o več kot 100 primerih neskladnosti za motorni bencin.
Skupno so države članice za leto 2016 poročale o 507 primerih neskladnosti za motorni bencin in 101 za dizel. Pri motornem bencinu so bili parametri, ki so bili najpogosteje neskladni z zahtevami, parni tlak v poletnem obdobju (v 14 državah članicah), RON (v 11 državah članicah) in MON (v 7 državah članicah). Štirinajst držav članic je poročalo o preseženih parametrih v zvezi z aromatskimi spojinami, vsebnostjo kisika ali destilacijo. Pri dizlu sta bila parametra, ki sta bila najpogosteje neskladna z zahtevami, vsebnost žvepla (v 7 državah članicah) in vsebnost metil estrov maščobnih kislin (FAME) (v 7 državah članicah).
Vse države članice so opisale ukrepe, sprejete v primeru odkritja neskladnih vzorcev. Med njimi so bili obveščanje pristojnih organov, začenjanje preiskav, nalaganje sankcij in kazni ter ponovno vzorčenje. V majhnem številu primerov države članice niso ukrepale, če so bili neskladni parametri zelo blizu mejnim vrednostim odstopanja.
Zato ni bilo potrebno, da bi Komisija sprožila kakršno koli novo preiskavo na tem področju.
Direktiva Evropskega parlamenta in Sveta 98/70/ES o kakovosti motornega bencina in dizelskega goriva ter spremembi Direktive 93/12/EGS (UL L 350, 28.12.1998, str. 58).
Evropski standard EN 14274 daje navodila za določanje sistema spremljanja kakovosti goriv glede na velikost države in uporabljeni statistični model ter za določanje minimalnega števila vzorcev, ki jih je treba odvzeti.