52018AR3592

EUR-Lex

Access to European Union law

This document is an excerpt from the EUR-Lex website

EUROPA
EUR-Lex home
EUR-Lex - 52018AR3592 - EN

Help

Search tips

Need more search options? Use the Advanced search

Document 52018AR3592

Mnenje Evropskega odbora regij – Racionalizacija ukrepov za realizacijo omrežja TEN-T

COR 2018/03592

UL C 168, 16.5.2019, p. 91–100 (BG, ES, CS, DA, DE, ET, EL, EN, FR, HR, IT, LV, LT, HU, MT, NL, PL, PT, RO, SK, SL, FI, SV)

Date of document:: 07/02/2019; datum glasovanja
Date of vote:: 07/02/2019
Date lodged:: 17/05/2018

Author:: Evropski odbor regij, Komisija za politiko teritorialne kohezije in proračun EU
Form:: Mnenje
Session:: 133

Procedure number:

2018/0138/COD

Link

European Parliament - Legislative observatory

Treaty:

Pogodba o delovanju Evropske unije

Legal basis:

12016E307 - P1

Link

Select all documents mentioning this document

Earlier related instruments:

52018PC0277 COR Opinion predlog spremembe

Instruments cited:

Link

EUROVOC descriptor:

Subject matter:

Directory code:

07.10.00.00 Prometna politika / Prometna infrastruktura
13.60.00.00 Industrijska politika in notranji trg / Vseevropska omrežja

HTML

PDF

Official Journal

16.5.2019

Uradni list Evropske unije

C 168/91

Mnenje Evropskega odbora regij – Racionalizacija ukrepov za realizacijo omrežja TEN-T

(2019/C 168/11)

Poročevalec

Michiel SCHEFFER (NL/ALDE), član izvršnega sveta, pokrajina Gelderland

Referenčni dokument

Predlog uredbe Evropskega parlamenta in Sveta o racionalizaciji ukrepov za pospešitev realizacije vseevropskega prometnega omrežja

COM(2018) 277 final

I. PREDLOGI SPREMEMB

Predlog uredbe Evropskega parlamenta in Sveta o racionalizaciji ukrepov za pospešitev realizacije vseevropskega prometnega omrežja

COM(2018) 277 final

Predlog spremembe 1

Uvodna izjava 1

Predlog Komisije

Predlog spremembe OR

Uredba (EU) št. 1315/2013 Evropskega parlamenta in Sveta določa skupni okvir za vzpostavitev najsodobnejših interoperabilnih omrežij za razvoj notranjega trga. Vseevropska prometna omrežja (TEN-T) imajo dvoplastno strukturo: celovito omrežje zagotavlja povezanost vseh regij Unije, jedrno omrežje pa sestavljajo tisti elementi omrežja, ki so strateško najpomembnejši za Unijo . V Uredbi (EU) št. 1315/2013 so določeni zavezujoči cilji glede dokončanja, in sicer je treba jedrno omrežje dokončati do leta 2030, celovito omrežje pa do leta 2050.

Uredba (EU) št. 1315/2013 Evropskega parlamenta in Sveta določa skupni okvir za vzpostavitev najsodobnejših interoperabilnih omrežij za razvoj notranjega trga ter za socialno, ekonomsko in teritorialno kohezijo Unije . Vseevropska prometna omrežja (TEN-T) imajo dvoplastno strukturo: celovito omrežje zagotavlja povezanost vseh regij Unije in potrebne distribucijske poti za oskrbo osnovnega omrežja , jedrno omrežje pa sestavljajo tisti elementi omrežja, ki so tudi strateško najpomembnejši za EU, zato bi morali služiti kot čezmejni in večmodalni pospeševalniki za enotni evropski prometni prostor in območje mobilnosti. . V Uredbi (EU) št. 1315/2013 so določeni zavezujoči cilji glede dokončanja, in sicer je treba jedrno omrežje dokončati do leta 2030, celovito omrežje pa do leta 2050. Poleg tega se Uredba (EU) št. 1315/2013 osredotoča na čezmejne povezave, ki bodo izboljšale interoperabilnost med različnimi vrstami prevoza in prispevale k večmodalnemu povezovanju prevoza v Uniji.

Obrazložitev

Omrežje TEN-T ima številne namene, med drugim socialno, ekonomsko in teritorialno kohezijo. Čezmejno sodelovanje mora biti čim bolj enostavno, da bi v skladu z odstavkom 18 političnih priporočil izboljšali nizkoemisijsko čezmejno mobilnost.

Predlog spremembe 2

Uvodna izjava 2

Predlog Komisije

Predlog spremembe OR

Ne glede na nujnost in zavezujoče roke so izkušnje pokazale, da se veliko naložb, katerih cilj je dokončati omrežje TEN-T, srečuje z zapletenimi postopki izdajanja dovoljenj, postopki čezmejnega javnega naročanja in drugimi postopki. To ogroža pravočasno izvedbo projektov ter v številnih primerih povzroči velike zamude in zvišanje stroškov. Da bi se obravnavala ta vprašanja in omogočilo usklajeno dokončanje omrežja TEN-T, je na ravni Unije potrebno usklajeno ukrepanje.

Ne glede na nujnost in zavezujoče roke so izkušnje pokazale, da se veliko naložb, katerih cilj je dokončati omrežje TEN-T, srečuje z zapletenimi postopki izdajanja dovoljenj, postopki čezmejnega javnega naročanja in drugimi postopki. Poleg tega se pogosto pozablja na zgodnje vključevanje javnosti in doseganje soglasja, posledica pa je nezadostna javna podpora zaradi pomanjkljive preglednosti. To ogroža pravočasno izvedbo projektov ter v številnih primerih povzroči velike zamude in zvišanje stroškov. Da bi se obravnavala ta vprašanja in omogočilo usklajeno dokončanje omrežja TEN-T, je na ravni Unije potrebno poenostavljeno, pravočasno in usklajeno ukrepanje.

Obrazložitev

Postopki izdajanja dovoljenj niso edini razlog za zamude pri projektih. Do zamud prihaja tudi zato, ker javnost ni udeležena že na začetku odločanja in ker se ne poskuša doseči soglasja.

Predlog spremembe 3

Uvodna izjava 3

Predlog Komisije

Predlog spremembe OR

Pravni okviri številnih držav članic zagotavljajo prednostno obravnavo nekaterih kategorij projektov na podlagi njihovega strateškega pomena za gospodarstvo . Za prednostno obravnavo so značilni krajši roki, hkratno izvajanje postopkov ali omejeni časovni okviri za pritožbe, pri čemer se zagotavlja tudi doseganje ciljev drugih horizontalnih politik. Kadar tak okvir obstaja znotraj nacionalnega pravnega okvira, bi se moral samodejno uporabljati za projekte Unije, ki so v skladu z Uredbo (EU) št. 1315/2013 priznani kot projekti v skupnem interesu.

Pravni okviri številnih držav članic zagotavljajo prednostno obravnavo nekaterih kategorij projektov na podlagi njihovega strateškega pomena za teritorialno, ekonomsko in socialno kohezijo Unije ter boj proti podnebnim spremembam . Za prednostno obravnavo so značilni krajši roki, hkratno izvajanje postopkov ali omejeni časovni okviri za pritožbe, pri čemer se zagotavlja tudi doseganje ciljev drugih horizontalnih politik. Kadar tak okvir obstaja znotraj nacionalnega pravnega okvira, bi se moral samodejno uporabljati za projekte Unije, ki so v skladu z Uredbo (EU) št. 1315/2013 priznani kot projekti v skupnem interesu. Če tak okvir ne obstaja, bi morali pristojni organi dati prednost usklajevanju upravnih postopkov za izdajanje dovoljenj in izvajanje projektov ali, če je primerno, sprejeti potrebne ukrepe za lažje oblikovanje skupnega subjekta za upravljanje.

Obrazložitev

Boj proti podnebnim spremembam mora biti eden od temeljnih ciljev prometne politike Unije.

Predlog spremembe 4

Uvodna izjava 4

Predlog Komisije

Predlog spremembe OR

Kadar obveznost opravljanja presoj v zvezi z okoljskimi vprašanji projektov jedrnega omrežja izhaja hkrati iz Direktive 2011/92/EU, kakor je bila spremenjena z Direktivo 2014/52/EU, ter iz druge zakonodaje Unije, na primer Direktive 92/43/EGS, Direktive 2009/147/ES, Direktive 2000/60/ES, Direktive 2008/98/ES, Direktive 2010/75/EU, Direktive 2012/18/EU in Direktive 2011/42/ES, bi morale države članice zagotoviti skupni postopek, ki izpolnjuje zahteve navedenih direktiv, da bi se izboljšala učinkovitost okoljskih presoj in racionaliziral postopek sprejemanja odločitev.

Kadar obveznost opravljanja presoj v zvezi z okoljskimi vprašanji projektov jedrnega omrežja izhaja hkrati iz Direktive 2011/92/EU, kakor je bila spremenjena z Direktivo 2014/52/EU, ter iz druge zakonodaje Unije, na primer Direktive 92/43/EGS, Direktive 2009/147/ES, Direktive 2000/60/ES, Direktive 2008/98/ES, Direktive 2010/75/EU, Direktive 2012/18/EU in Direktive 2011/42/ES, bi morale države članice zagotoviti skupni postopek, ki izpolnjuje zahteve navedenih direktiv – pri čemer jim ne bi bilo nujno treba določiti novih postopkov, če primerni že obstajajo –, da bi se izboljšala učinkovitost okoljskih presoj in racionaliziral postopek sprejemanja odločitev.

Obrazložitev

Nekatere države članice imajo že vzpostavljene integrirane postopke. Uvedba novih bi pomenila dodatno upravno breme.

Predlog spremembe 5

Uvodna izjava 8

Predlog Komisije

Predlog spremembe OR

Glede na nujnost dokončanja jedrnega omrežja TEN-T bi bilo treba skupaj s poenostavitvijo postopkov izdajanja dovoljenj določiti rok, v katerem bi morali zadevni pristojni organi izdati celovito odločbo glede izgradnje projekta. Ta časovna omejitev bi morala spodbujati učinkovitejšo obravnavo postopkov ter nikakor ne bi smela nižati visokih standardov Unije za varovanje okolja in udeležbo javnosti.

Obrazložitev

Obrazložitev je razvidna iz besedila. Postopki izdajanja dovoljenj niso edini razlog za zamude pri projektih. Do zamud prihaja tudi zato, ker javnost ni udeležena že na začetku odločanja in ker se ne poskuša doseči soglasje.

Predlog spremembe 6

Uvodna izjava 11

Predlog Komisije

Predlog spremembe OR

Javno naročanje pri čezmejnih projektih v skupnem interesu bi bilo treba izvajati v skladu s Pogodbo in direktivama 2014/25/EU in/ali 2014/24/EU. Da bi se zagotovilo uspešno dokončanje čezmejnih projektov jedrnega omrežja v skupnem interesu, bi moralo javno naročanje, ki ga izvaja skupni subjekt, temeljiti na enotni nacionalni zakonodaji. Z odstopanjem od zakonodaje Unije na področju javnega naročanja bi se načeloma morala uporabljati nacionalna pravila države članice, v kateri je registriran sedež skupnega subjekta. Še vedno bi moralo biti mogoče, da se veljavna zakonodaja določi v medvladnem sporazumu.

Javno naročanje pri čezmejnih projektih v skupnem interesu bi bilo treba izvajati v skladu s Pogodbo in direktivama 2014/25/EU in/ali 2014/24/EU. Da bi se zagotovilo uspešno dokončanje čezmejnih projektov omrežja TEN-T v skupnem interesu, bi moralo javno naročanje, ki ga izvaja skupni subjekt za upravljanje , na podlagi dogovora med deležniki , temeljiti na enotni zakonodaji EU ali, kjer je to primerno , nacionalni zakonodaji. Z odstopanjem od zakonodaje Unije na področju javnega naročanja bi se načeloma morala uporabljati nacionalna pravila države članice, v kateri je registriran sedež skupnega subjekta. Še vedno bi moralo biti mogoče, da se veljavna zakonodaja določi v medvladnem sporazumu.

Obrazložitev

V skladu z odstavkom 18 političnih priporočil bi to olajšalo čezmejno sodelovanje.

Predlog spremembe 7

Člen 1

Predlog Komisije

Predlog spremembe OR

Vsebina in področje uporabe

V tej uredbi so določene zahteve glede upravnih postopkov, ki jih pristojni organi držav članic upoštevajo pri odobritvi in izvajanju vseh projektov v skupnem interesu v zvezi z jedrnim vseevropskim prometnim omrežjem.

Vsebina in področje uporabe

V tej uredbi so določene zahteve glede upravnih postopkov, ki jih pristojni organi držav članic (nacionalne, regionalne ali lokalne oblasti ali drugi pobudniki projektov) upoštevajo pri odobritvi in izvajanju vseh infrastrukturnih sestavnih delov in pogojev vseh projektov v skupnem interesu v zvezi z jedrnim vseevropskim prometnim omrežjem, ki imajo prednostni status iz člena 3 .

Obrazložitev

Namesto da bi se predlagani postopek uporabljal pri vseh projektih TEN-T, bi morala uredba določiti, kateri projekti spadajo na njeno področje uporabe, da bi se osredotočili na najpomembnejše projekte in pospešili njihovo izvajanje. Države članice bi se morale odločiti, kateri prednostni projekti spadajo na področje uporabe uredbe.

Predlog spremembe 8

Člen 2, točka (e)

Predlog Komisije

Predlog spremembe OR

„čezmejni projekt v skupnem interesu“pomeni projekt v skupnem interesu v skladu s členom 7 Uredbe (EU) št. 1315/2013, ki se nanaša na čezmejni odsek, kot je opredeljen v členu 3(m) navedene uredbe , ki ga izvaja skupni subjekt.

„čezmejni projekt v skupnem interesu“pomeni projekt v skupnem interesu v skladu s členom 7 Uredbe (EU) št. 1315/2013, ki se nanaša na čezmejni odsek v okviru sporazuma o sodelovanju ali katere koli druge vrste sporazuma med državami članicami ali med državami članicami in regionalnimi ali lokalnimi oblastmi ali med regionalnimi ali lokalnimi oblastmi v različnih državah članicah ali med državami članicami in tretjimi državami za načrtovanje in izvajanje prometne infrastrukture , ki ga izvaja skupni subjekt.

Obrazložitev

Pomembno je priznati potencial lokalnih in regionalnih oblasti pri čezmejnih projektih.

Predlog spremembe 9

Člen 3

Predlog Komisije

Predlog spremembe OR

„Prednostni status“ projektov v skupnem interesu

1.	Vsak projekt v skupnem interesu v zvezi z jedrnim omrežjem TEN-T se odobri na podlagi integriranega postopka izdajanja dovoljenj, ki ga upravlja enotni pristojni organ, ki ga vsaka država članica določi v skladu s členoma 5 in 6.

Če prednostni status obstaja v okviru nacionalnega prava, se projektom v skupnem interesu dodeli status največjega možnega nacionalnega pomena, pri čemer se kot taki obravnavajo v postopkih izdajanja dovoljenj, kadar za področje ustrezne vrste prometne infrastrukture to določa nacionalna zakonodaja, v skladu z načinom, ki ga določa ta zakonodaja.

3.	Za zagotovitev učinkovitih upravnih postopkov, povezanih s projekti v skupnem interesu, nosilci projektov in vsi zadevni organi tem projektom zagotovijo najhitrejšo obravnavo, ki je pravno mogoča, tudi v zvezi z dodeljenimi viri.

„Prednostni status“ projektov v skupnem interesu

1.	Države članice opredelijo prednostne sestavne dele omrežja TEN-T.

3.	Za zagotovitev učinkovitih upravnih postopkov, povezanih s projekti v skupnem interesu, nosilci projektov in vsi zadevni organi tem projektom zagotovijo najhitrejšo obravnavo, ki je pravno mogoča, tudi v zvezi z dodeljenimi viri.

Obrazložitev

Glej predlog spremembe 7.

Predlog spremembe 10

Člen 4(1)

Predlog Komisije	Predlog spremembe OR
Da bi se upoštevali roki iz člena 6 in zmanjšalo upravno breme, povezano z dokončanjem projektov v skupnem interesu, se vsi upravni postopki na podlagi prava, ki se uporablja, tj. nacionalnega prava in prava Unije, združijo in izda se le ena celovita odločba.	Da bi se upoštevali roki iz člena 6 in zmanjšalo upravno breme, povezano z dokončanjem projektov v skupnem interesu, se vsi upravni postopki na podlagi prava, ki se uporablja, med drugim relevantne presoje vplivov na okolje ter kampanje za obveščanje in vključevanje javnosti, tako na nacionalni ravni kot na ravni Unije, združijo in izda se le ena celovita odločba.

Obrazložitev

Boj proti podnebnim spremembam mora biti eden od temeljnih ciljev prometne politike Unije.

Predlog spremembe 11

Člen 5(1)

Predlog Komisije	Predlog spremembe OR
Vsaka država članica do … (UP: prosimo, vstavite datum eno leto po začetku veljavnosti te uredbe) določi enotni pristojni organ, odgovoren za olajšanje postopka izdajanja dovoljenj, tudi za izdajo celovite odločbe.	Vsaka država članica do … (UP: prosimo, vstavite datum eno leto po začetku veljavnosti te uredbe) določi enotni pristojni organ oziroma organe, odgovorne za olajšanje integriranega postopka izdajanja dovoljenj, tudi za izdajo celovite odločbe. Če je država članica že določila enotni pristojni organ oziroma organe, lahko potrdi določitev tega organa oziroma organov.

Obrazložitev

Nekatere države članice že imajo vzpostavljene integrirane postopke ali določene pristojne organe. Zato bi uvedba novih postopkov ali določitev novih pristojnih organov zanje pomenila dodatno upravno breme.

Predlog spremembe 12

Člen 5(2)

Predlog Komisije

Predlog spremembe OR

Odgovornost enotnega pristojnega organa iz odstavka 1 in/ali z njo povezane naloge v zvezi s posameznim projektom v skupnem interesu ali posebno kategorijo projektov v skupnem interesu se lahko prenesejo na oziroma jih lahko izvede drug organ na ustrezni upravni ravni, in sicer pod naslednjimi pogoji :

(a)	za posamezni projekt v skupnem interesu je odgovoren le en organ;

(b)	med postopkom za izdajo celovite odločbe v zvezi z danim projektom v skupnem interesu je organ edina kontaktna točka nosilca projekta in

(c)	organ usklajuje predložitev vseh zadevnih dokumentov in informacij.

Enotni pristojni organ lahko sam določi roke, brez poseganja v roke, določene v skladu s členom 6.

Države članice lahko odgovornost enotnega pristojnega organa iz odstavka 1 in/ali z njo povezane naloge v zvezi s posameznim projektom v skupnem interesu ali posebno kategorijo projektov v skupnem interesu ob upoštevanju nacionalnih, regionalnih in lokalnih pristojnosti prenesejo na obstoječ ali novo ustanovljen organ na ustrezni upravni ravni, če :

(a)	je za posamezni projekt v skupnem interesu odgovoren le en organ;

(b)	je med postopkom za izdajo celovite odločbe v zvezi z danim projektom v skupnem interesu organ edina kontaktna točka nosilca projekta in

(c)	organ usklajuje predložitev vseh zadevnih dokumentov in informacij.

Obrazložitev

Uredba ne bi smela posegati v ustavne ureditve držav članic, zlasti ker se v nekaterih državah članicah te naloge izvajajo na različnih ravneh upravljanja.

Roki bi se morali določiti v tesnem sodelovanju z nosilcem projekta, da bi bili mogoči časovni okviri, prilagojeni posameznim projektom. Z vključevanjem vseh zainteresiranih strani že na začetku odločanja in ustreznim časovnim okvirom, namenjenim doseganju soglasja vseh zainteresiranih strani, se bo izvajanje projektov bistveno izboljšalo.

Predlog spremembe 13

Člen 5(5)

Predlog Komisije

Predlog spremembe OR

Če je treba v zvezi s projektom v skupnem interesu izdati odločbe v dveh ali več državah članicah, zadevni pristojni organi sprejmejo vse zadevne ukrepe za uspešno in učinkovito medsebojno sodelovanje in usklajevanje. Brez poseganja v obveznosti, ki izhajajo iz prava Unije ali mednarodnega prava, ki se uporablja, si države članice prizadevajo vzpostaviti skupne postopke, zlasti v zvezi s presojo okoljskih vplivov. Zlasti če skupni subjekt ustanovijo sodelujoče države članice ali pristojne lokalne in regionalne oblasti, mora ta imeti koristi od skupnih postopkov in usklajevanja med državami članicami in bi moral biti v stiku le z enotnim pristojnim organom za izdajanje dovoljenj.

Obrazložitev

—

Predlog spremembe 14

Člen 6(2)

Predlog Komisije

Predlog spremembe OR

Trajanje in izvedba postopka izdajanja dovoljenj

1.	Postopek izdajanja dovoljenj vključuje fazo pred oddajo vloge ter fazo, v kateri enotni pristojni organ oceni vlogo in izda odločbo.

2.	Faza pred oddajo vloge, ki obsega obdobje od začetka postopka izdajanja dovoljenj do oddaje popolne vloge enotnemu pristojnemu organu, načeloma ni daljša od dveh let.

Pred začetkom postopka izdajanja dovoljenj nosilec projekta o projektu pisno obvesti enotni pristojni organ zadevnih držav članic, pri čemer projekt podrobno opiše. Enotni pristojni organ najpozneje dva meseca po prejemu navedenega obvestila to obvestilo v pisni obliki sprejme ali zavrne, če meni, da projekt še ni zrel za začetek postopka izdajanja dovoljenj. Če enotni pristojni organ obvestilo zavrne, svojo odločitev utemelji. Za datum začetka postopka izdajanja dovoljenj šteje datum, ko pristojni organ potrdi, da je sprejel obvestilo. Če projekt zadeva dve ali več držav članic, za datum začetka postopka izdajanja dovoljenj šteje datum, ko je zadevni pristojni organ sprejel zadnje obvestilo.

Enotni pristojni organ v tesnem sodelovanju z nosilcem projekta in drugimi zadevnimi organi ter ob upoštevanju informacij, ki jih je nosilec projekta predložil v obvestilu iz odstavka 3, v treh mesecih od začetka postopka izdajanja dovoljenj pripravi in nosilcu projekta posreduje podrobno predlogo vloge, ki vključuje:

(a)	stvarni obseg in raven podrobnosti informacij, ki jih nosilec projekta predloži v okviru vloge za celovito odločbo;

(b)

časovni razpored postopka izdajanja dovoljenj, v katerem so opredeljeni vsaj:

(i)	odločbe in mnenja, ki jih je treba pridobiti;

(ii)	organi, zainteresirane strani in javnost , ki jih postopek verjetno zadeva;

(iii)

posamezne faze postopka in njihovo trajanje;

(iv)	ključni mejniki, ki jih je treba doseči, in njihovi roki glede na celovito odločbo, ki jo je treba izdati;

(v)	sredstva, ki jih nameravajo za ta postopek uporabiti organi, in morebitna dodatna sredstva, ki bodo potrebna.

Trajanje in izvedba postopka izdajanja dovoljenj

Postopek izdajanja dovoljenj vključuje fazo pred oddajo vloge ter fazo, v kateri enotni pristojni organ oceni vlogo in izda odločbo.

Enotni pristojni organ v skladu z institucionalnim in pravnim okvirom posamezne države članice pri predhodni oceni projekta in pred njegovo končno odobritvijo v participativni postopek vključi lokalne in regionalne oblasti, na ozemlje katerih se projekt nanaša.

Faza pred oddajo vloge, ki obsega obdobje od začetka postopka izdajanja dovoljenj do oddaje popolne vloge enotnemu pristojnemu organu, načeloma ni daljša od dveh let. Enotni pristojni organ bi lahko v posebnih okoliščinah, povezanih z velikostjo in naravo projekta, nosilcu projekta omogočil več časa in/ali mu zagotovil dovolj časa za ustrezno vključitev javnosti. Tako javno posvetovanje in udeležba javnosti morata biti izvedena že pred začetkom faze pred oddajo vloge. Trajanje faze pred oddajo vloge se določi na podlagi izida udeležbe javnosti v obliki kompromisov, ki neposredno vplivajo na vzpostavljanje infrastrukture, in načrtovanih nadaljnjih ukrepov za posvetovanje z javnostjo.

(a)	stvarni obseg in raven podrobnosti informacij, ki jih nosilec projekta predloži v okviru vloge za celovito odločbo;

(b)

časovni razpored postopka izdajanja dovoljenj, v katerem so opredeljeni vsaj:

(i)	odločbe in mnenja, ki jih je treba pridobiti, zlasti mnenja lokalnih in regionalnih oblasti v skladu z institucionalnim in pravnim okvirom posamezne države članice ;

(ii)	že sprejeti ukrepi za vključevanje zainteresiranih strani in spodbujanje udeležbe javnosti v procesu ter nadaljnje ukrepanje med izvajanjem projekta;

(iii)

organi, ki morajo biti vključeni, tudi lokalne in regionalne oblasti v skladu z institucionalnim in pravnim okvirom posamezne države članice ;

(iv)	posamezne faze postopka in njihovo trajanje;

(v)	ključni mejniki, ki jih je treba doseči, in njihovi roki glede na celovito odločbo, ki jo je treba izdati;

(vi)	sredstva, ki jih nameravajo za ta postopek uporabiti organi, in morebitna dodatna sredstva, ki bodo potrebna.

Obrazložitev

S sprejetjem prilagojenega pristopa za vsak projekt in udeležbo javnosti že na začetku procesa se lahko zamude pri izdajanju dovoljenj bistveno zmanjšajo, saj se zoper izid postopka načrtovanja uporabi manj pravnih sredstev. Potrebnega časovnega okvira za doseganje soglasja zadevnih zainteresiranih strani tako ni mogoče določiti na splošno. Določiti ga je treba glede na količinsko opredeljive dejavnike v zvezi z izvajanjem projekta in različne kompromise, sprejete med doseganjem soglasja z vsemi vključenimi zainteresiranimi stranmi. S takim prožnim, prilagojenim pristopom bi bilo izvajanje projektov lahko celo hitrejše kot s strogo določenim časovnim okvirom.

Predlog spremembe 15

Člen 7(1)

Predlog Komisije

Predlog spremembe OR

Pri projektih, ki vključujejo dve ali več držav članic, pristojni organi zadevnih držav članic uskladijo svoje roke in se dogovorijo o skupnem časovnem razporedu.

Pri projektih, ki vključujejo dve ali več držav članic, pristojni organi zadevnih držav članic uskladijo svoje roke in se dogovorijo o skupnem časovnem razporedu. Če za dovoljenje zaprosi skupni subjekt, ki ga ustanovijo sodelujoče države članice, zadošča, da stopi v stik z enim samim pristojnim organom. Ta pristojni organ se bo nato usklajeval z drugimi vpletenimi pristojnimi organi, da zagotovi izpolnjevanje obveznosti veljavne zakonodaje v vseh državah članicah, ki jih projekt zadeva, kot je določeno v členu 5(5).

Obrazložitev

S sprejetjem pristopa točk „vse na enem mestu“za skupne subjekte bi se olajšalo izdajanje čezmejnih dovoljenj.

II. POLITIČNA PRIPOROČILA

EVROPSKI ODBOR REGIJ

Glavna sporočila

poudarja, da je dokončanje jedrnega in celovitega omrežja TEN-T ključno za zagotovitev teritorialne kohezije, saj bi vse regije postale dostopnejše, hkrati pa bi se spodbudil gospodarski razvoj v obrobnih in čezmejnih regijah;

poudarja, da je razvoj prometne infrastrukture pogosto v pristojnosti regionalnih oblasti, ki so odgovorne za prostorsko načrtovanje, sprejemanje sklepov o odobritvi načrtov in izdajanje dovoljenj na svojem ozemlju;

opominja, da sta instrument za povezovanje Evrope (IPE) in uredba o TEN-T določila ambiciozne cilje za razvoj infrastrukture v Evropi. Jedrno omrežje TEN-T bi moralo biti dokončano do leta 2030, vendar bo težko izpolniti finančne potrebe za uresničitev teh ambicioznih ciljev;

priznava, da je racionalizacija skupaj s krepitvijo projektne strukture, širitvijo finančnih sredstev in financiranja (IPE) ter vzpostavitvijo okolja, ugodnega za naložbe, pomemben steber politike EU v zvezi s TEN-T;

pozdravlja predlog Komisije, saj bo prispeval k pospešitvi vzpostavljanja omrežja TEN-T in doseganju ciljev Pariškega sporazuma. Zelo pomemben je tudi za uskladitev postopkov in tehničnih standardov ter povečanje interoperabilnosti;

opozarja na naslednja tri temeljna načela:

—	zagotavljanje usklajenosti postopkov med različnimi ozemlji, tako znotraj držav članic kot med njimi,

—	zagotavljanje usklajenosti različnih pravnih zahtev, kot so tiste iz direktiv o habitatih, vodi in biotski raznovrstnosti,

—	ohranjanje in izboljšanje udeležbe javnosti,

poudarja, kako pomembna je racionalizacija postopkov itd. v obmejnih regijah. Zato je poenostavitev upravnih odobritev, postopkov izdajanja dovoljenj in drugih regulativnih postopkov namenjena lažjemu dokončanju omrežja TEN-T;

podarja, da bi morale države članice, ki že imajo vzpostavljene racionalizirane postopke, imeti možnost, da izberejo svoj racionaliziran postopek;

meni, da bi bilo treba v uredbi navesti, kateri projekti spadajo na njeno področje uporabe, namesto da se predlagani postopek uporablja pri vseh projektih TEN-T. Državam članicam bi bilo na primer treba dovoliti, da se same odločijo, za katere projekte se uredba uporablja;

10.

priznava, da pravočasno dokončanje omrežja TEN-T ogrožajo zamude, ki jih povzročajo dolgi postopki izdajanja dovoljenj. Vendar pa se ta dovoljenja izdajajo v integriranem okviru nacionalnih uprav ob upoštevanju evropskega in nacionalnih pravnih okvirov na področju prostorskega načrtovanja, varstva okolja in državljanskih pravic. Ta zapleten postopek je težko izvajati z enotnim pristopom, primernejši je prilagojen pristop;

11.

želi spomniti, da je poenostavitev in zmanjšanje upravnega bremena eden glavnih ciljev sedanje Komisije, ki je delno upoštevan v predlogu. Vendar se upravnega bremena ne sme poenostaviti in zmanjšati v škodo subsidiarnosti in sorazmernosti. Če ima država članica že vzpostavljene racionalizirane postopke, bi morali biti možni prilagojeni pristopi;

12.

opozarja, da je treba za uresničitev ciljev Pariškega sporazuma v skladu z mnenjema „Manjkajoče prometne povezave v obmejnih regijah“in „Uresničevanje nizkoemisijske mobilnosti“pospešiti razvoj železniške infrastrukture, prednostno odpravljati ozka grla, dokončati manjkajoče odseke ter zagotoviti podporo za čezmejno infrastrukturo, ki bo omogočala zeleno mobilnost; poleg tega opozarja, da bi v skladu z mnenjem OR „Stroškovno učinkovito zmanjšanje emisij in nizkoogljične naložbe“EU lahko dodatno prispevala k finančni vzdržnosti zelene mobilnosti z dejavno podporo mednarodnemu sistemu za trgovanje z emisijami in sistemu za trgovanje z emisijami na ravni EU s stabilnimi, visokimi cenami ogljika, ki ne bi nihale le kot posledica špekulacij;

13.

opozarja, da je treba splošne, a ne izrecno izražene interese uporabnikov (državljanov in gospodarskih subjektov) v duhu prostega gibanja oseb in prostega pretoka blaga usklajevati z interesi tistih, ki jih razvoj infrastrukture prizadene;

Čezmejni vidiki

14.

poudarja, da je treba ohraniti čezmejno, nadnacionalno in medregijsko sodelovanje v okviru krepitve teritorialne kohezije v skladu s členom 174 PDEU;

15.

poudarja, da so nekatere pripombe OR v zvezi z omejitvami zaradi različnih postopkovnih ali organizacijskih pristopov pri čezmejnih projektih (glej npr. mnenje „Manjkajoče prometne povezave v obmejnih regijah“) še vedno aktualne, in poziva k odpravi teh pravnih in upravnih ovir za razvoj čezmejne prometne infrastrukture (glej npr. mnenje Spodbujanje rasti in kohezije v obmejnih regijah EU);

16.

pozdravlja, da je cilj predloga olajšati čezmejno sodelovanje za razvoj prometnih povezav in vzpostavitev manjkajočih povezav. Opozarja pa, da imajo čezmejni projekti in povsem nacionalni projekti različne predpogoje, zato pristop od zgoraj navzdol morda za njihove posebne značilnosti ni primeren;

17.

opozarja, da je kljub vlogi omrežja TEN-T kot načrtovalnega orodja za razvoj vseevropskih prometnih povezav treba za posamezne projekte TEN-T ohraniti krajevni pristop. Prostorsko načrtovanje ter udeležba javnosti in zainteresiranih strani se morata izvajati na lokalni in regionalni ravni;

18.

poziva Komisijo, naj spodbuja ukrepe, namenjene lažjemu izvajanju čezmejnih projektov TEN-T in odpravi ozkih grl, in sicer z racionalizacijo upravnih postopkov in zahtev.

V Bruslju, 7. februarja 2019

Predsednik

Evropskega odbora regij

Karl-Heinz LAMBERTZ

Top

All

Choose the experimental features you want to try