(1)

Hitra preobrazba svetovnega gospodarstva zaradi digitalizacije prinaša nove pritiske na sisteme obdavčitve dohodkov pravnih oseb na ravni Unije in na mednarodni ravni ter postavlja pod vprašaj zmožnost, da se določi, kje bi morala digitalna podjetja plačevati svoje davke in koliko bi morala plačati. Čeprav telesa na mednarodni ravni, kakršno je skupina G20, priznavajo potrebo po prilagoditvi pravil o davku od dohodkov pravnih oseb digitalnemu gospodarstvu, je verjetno, da bo sporazum na globalni ravni težko doseči.

(1)

Hitra preobrazba svetovnega gospodarstva zaradi digitalizacije prinaša nove pritiske na sisteme obdavčitve dohodkov pravnih oseb na ravni Unije in na mednarodni ravni ter postavlja pod vprašaj zmožnost, da se določi, kje bi morala digitalna podjetja plačevati svoje davke in koliko bi morala plačati. Čeprav telesa na mednarodni ravni, kakršno je skupina G20, priznavajo potrebo po prilagoditvi pravil o davku od dohodkov pravnih oseb digitalnemu gospodarstvu, je verjetno, da bo sporazum na globalni ravni težko doseči , kar se v bližnji prihodnosti verjetno ne bo zgodilo .

(1a)

V digitalni dobi, ko so podatki postali nov gospodarski vir, poleg dela in tradicionalnih virov v preteklosti, in ker mednarodna podjetja, ki se močno opirajo na digitalne dejavnosti, prepogosto sprejemajo ukrepe, s katerimi se lahko izogibajo plačilu davkov ali jih utajijo, je treba razviti nov pristop, da bi lahko imeli pravičen in vzdržen sistem digitalne obdavčitve, ki bo zagotavljal, da bodo digitalna podjetja davke plačevala tam, kjer izvajajo svojo dejansko gospodarsko dejavnost.

(2)

Poročilo o ukrepu 1 akcijskega načrta za preprečevanje erozije davčne osnove in preusmerjanja dobička „Obravnavanje davčnih izzivov digitalnega gospodarstva“ („Addressing the Tax Challenges of the Digital Economy“), ki ga je organizacija OECD objavila oktobra 2015, navaja več različnih pristopov za obdavčitev digitalnega gospodarstva, ki so bili nadalje preučeni v vmesnem poročilu OECD „Davčni izzivi, ki jih prinaša digitalizacija – Vmesno poročilo 2018“ („Tax Challenges Arising from Digitalisation – Interim Report 2018“). Ker je digitalna preobrazba gospodarstva vedno hitrejša, obstaja vse večja potreba po iskanju rešitev za zagotovitev pravične in učinkovite obdavčitve digitalnih podjetij.

(2)

Poročilo o ukrepu 1 akcijskega načrta za preprečevanje erozije davčne osnove in preusmerjanja dobička „Obravnavanje davčnih izzivov digitalnega gospodarstva“ („Addressing the Tax Challenges of the Digital Economy“), ki ga je organizacija OECD objavila oktobra 2015, navaja več različnih pristopov za obdavčitev digitalnega gospodarstva, ki so bili nadalje preučeni v vmesnem poročilu OECD „Davčni izzivi, ki jih prinaša digitalizacija – Vmesno poročilo 2018“ („Tax Challenges Arising from Digitalisation – Interim Report 2018“). Ker je digitalna preobrazba gospodarstva vedno hitrejša, obstaja vse večja in nujna potreba po iskanju rešitev za zagotovitev pravične in učinkovite obdavčitve digitalnih podjetij. Vendar delo OECD v zvezi z obdavčitvijo digitalnega gospodarstva doslej še ni privedlo do zadostnega napredka, kar kaže na potrebo po napredovanju na tem področju na ravni Unije. Ne glede na težave pri doseganju globalnega dogovora in na ukrepanje Unije s to direktivo bi si bilo treba po najboljših močeh vseeno prizadevati zanj na globalni ravni. Ker ni enotnega pristopa na ravni Unije, pa bodo države članice sprejemale enostranske rešitve, ki bodo privedle do regulativne negotovosti ter bodo težavne za družbe, ki poslujejo čezmejno, in za davčne organe. Vzpostaviti bi bilo treba opolnomočen davčni organ v okviru OZN, ki bi deloval kot forum za razpravo o globalnih dogovorih in drugih zadevah, povezanih z mednarodnim davčnim sistemom, k čemur sta pozvala Preiskovalni odbor Evropskega parlamenta o pranju denarja, izogibanju davkom in davčni utaji (PANA) ter Posebni odbor Evropskega parlamenta za davčna stališča in druge ukrepe podobne narave ali s podobnim učinkom (TAXE2).

(3a)

Evropski parlament je v svojih končnih poročilih Preiskovalnega odbora o pranju denarja, izogibanju davkom in davčni utaji in Posebnih odborov za davčna stališča in druge ukrepe podobne narave ali s podobnim učinkom sklenil, da se je treba lotiti davčnega izziva, povezanega z digitalnim gospodarstvom.

(4)

V sklepih Evropskega sveta z dne 19. oktobra 2017 je bila izpostavljena potreba po vzpostavitvi učinkovitega in poštenega davčnega sistema, primernega za digitalno dobo, ter izraženo pričakovanje, da bo Komisija do začetka leta 2018 predložila ustrezne predloge (15). V sklepih Sveta ECOFIN z dne 5. decembra 2017 je bilo izpostavljeno, da bi morala globalno sprejeta opredelitev stalne poslovne enote ter s tem povezana pravila za določanje transfernih cen in pripisovanje dobička prav tako ostati ključna za obravnavanje izzivov na področju obdavčenja dobička v digitalnem gospodarstvu, poleg tega pa je bila izražena spodbuda tesnemu sodelovanju med EU, OECD in drugimi mednarodnimi partnerji pri odzivanju na izzive v zvezi z obdavčenjem dobička v digitalnem gospodarstvu (16). V tem smislu bi bilo treba od držav članic zahtevati, da v svoje nacionalne sisteme davka od dohodkov pravnih oseb vključijo pravila za uresničevanje njihovih pravic do obdavčenja. Zato bi bilo treba pojasniti različne davke od dohodkov pravnih oseb, ki se uporabljajo v državah članicah. Ta pravila bi morala razširiti opredelitev pojma stalne poslovne enote in določiti obdavčljivi neksus za pomembno digitalno prisotnost v njihovih zadevnih jurisdikcijah. Poleg tega bi bilo treba določiti splošna načela za dodelitev obdavčljivih dobičkov takšni digitalni prisotnosti. Načeloma bi se morala navedena pravila uporabljati za vse zavezance za davek od dohodkov pravnih oseb, ne glede na to, kje so davčni rezidenti, bodisi v Uniji ali drugje.

(4)

V sklepih Evropskega sveta z dne 19. oktobra 2017 je bila izpostavljena potreba po vzpostavitvi učinkovitega in poštenega davčnega sistema, primernega za digitalno dobo, ter izraženo pričakovanje, da bo Komisija do začetka leta 2018 predložila ustrezne predloge (15). V sklepih Sveta ECOFIN z dne 5. decembra 2017 je bilo izpostavljeno, da bi morala globalno sprejeta opredelitev stalne poslovne enote ter s tem povezana pravila za določanje transfernih cen in pripisovanje dobička prav tako ostati ključna za obravnavanje izzivov na področju obdavčenja dobička v digitalnem gospodarstvu, poleg tega pa je bila izražena spodbuda tesnemu sodelovanju med EU, OECD in drugimi mednarodnimi partnerji pri odzivanju na izzive v zvezi z obdavčenjem dobička v digitalnem gospodarstvu (16).V tem smislu bi bilo treba od držav članic zahtevati, da v svoje nacionalne sisteme davka od dohodkov pravnih oseb vključijo pravila za uresničevanje njihovih pravic do obdavčenja. Zato bi bilo treba pojasniti različne davke od dohodkov pravnih oseb, ki se uporabljajo v državah članicah. Ta pravila bi morala razširiti opredelitev pojma stalne poslovne enote in določiti obdavčljivi neksus za pomembno digitalno prisotnost v njihovih zadevnih jurisdikcijah. Poleg tega bi bilo treba določiti splošna načela za dodelitev obdavčljivih dobičkov takšni digitalni prisotnosti. Načeloma bi se morala navedena pravila uporabljati za vse zavezance za davek od dohodkov pravnih oseb, ne glede na njihovo velikost in na to, kje so davčni rezidenti, bodisi v Uniji ali drugje. Poleg tega skupna pravila iz te direktive zahtevajo večjo harmonizacijo osnove za davek od dohodkov pravnih oseb za vse družbe v Uniji. Zato ta direktiva ne bi smela ovirati dela v zvezi s predlogom o skupni konsolidirani osnovi za davek od dohodkov pravnih oseb.

(5)

Vendar se pravila ne bi smela uporabljati za subjekte, ki so davčni rezidenti v jurisdikciji zunaj Unije, s katerimi ima država članica pomembne digitalne prisotnosti sklenjeno veljavno konvencijo o izogibanju dvojnega obdavčevanja, razen če ta konvencija vključuje določbe o pomembni digitalni prisotnosti, ki ustvarjajo podobne pravice in obveznosti v zvezi z jurisdikcijo zunaj Unije, kakor ta direktiva. Tako naj bi se preprečilo vsakršno nasprotje s konvencijami o izogibanju dvojnega obdavčevanja z jurisdikcijami zunaj Unije, saj na splošno za jurisdikcije zunaj Unije pravo Unije ni zavezujoče.

(5)

Vendar se pravila ne bi smela uporabljati za subjekte, ki so davčni rezidenti v jurisdikciji zunaj Unije, s katerimi ima država članica pomembne digitalne prisotnosti sklenjeno veljavno konvencijo o izogibanju dvojnega obdavčevanja, razen če ta konvencija vključuje določbe o pomembni digitalni prisotnosti, ki ustvarjajo podobne pravice in obveznosti v zvezi z jurisdikcijo zunaj Unije, kakor ta direktiva. Tako naj bi se preprečilo vsakršno nasprotje s konvencijami o izogibanju dvojnega obdavčevanja z jurisdikcijami zunaj Unije, saj na splošno za jurisdikcije zunaj Unije pravo Unije ni zavezujoče. Da bi bile določbe iz te direktive povsem učinkovite, pa bi bilo treba države članice pozvati, naj po potrebi prilagodijo konvencije o izogibanju dvojnemu obdavčevanju, ki so trenutno v veljavi, ter vanje vključijo določbe o pomembni digitalni prisotnosti in s tem sprejmejo podobne pravice in obveznosti v zvezi z jurisdikcijami zunaj Unije, kot jih določa ta direktiva. Komisija lahko pripravi predlog za oblikovanje obrazca Unije za spremembo davčnega sporazuma, ki se ga uporabi za prilagoditev več tisoč dvostranskih sporazumov, ki so jih sklenile posamezne države članice.

(8)

Ključni cilj te direktive je izboljšati odpornost notranjega trga kot celote, da bi se rešili izzivi obdavčevanja digitaliziranega gospodarstva. Tega cilja ni mogoče zadovoljivo doseči s posamičnim delovanjem držav članic, ker lahko digitalna podjetja poslujejo čezmejno brez kakršne koli fizične prisotnosti v posamezni jurisdikciji in so zato potrebna pravila, da se zagotovi, da davke plačajo v jurisdikcijah, v katerih ustvarjajo dobičke. Glede na to čezmejno razsežnost pobuda na ravni EU pomeni dodano vrednost v primerjavi s tem, kaj je mogoče doseči s številnimi nacionalnimi ukrepi. Da se zagotovi usklajena uporaba pravil o pomembni digitalni prisotnosti v Uniji, je potrebna skupna pobuda za celoten notranji trg. Enostranski in različni pristopi vsake od držav članic bi lahko bili neučinkoviti in povzročili razdrobljenost enotnega trga zaradi ustvarjanja nasprotij med nacionalnimi politikami, izkrivljanj in davčnih ovir za podjetja v Uniji. Ker se lahko cilji te direktive lažje dosežejo na ravni Unije, lahko Unija sprejme ukrepe v skladu z načelom subsidiarnosti, kot je določeno v členu 5 Pogodbe o Evropski uniji. V skladu z načelom sorazmernosti iz navedenega člena ta direktiva ne presega tistega, kar je potrebno za doseganje navedenih ciljev.

(8)

Ključni cilj te direktive je izboljšati odpornost notranjega trga kot celote, da bi se rešili izzivi obdavčevanja digitaliziranega gospodarstva , pri čemer se spoštujeta načelo davčne nevtralnosti in prost pretok storitev na enotnem evropskem trgu, podjetja iz Unije in podjetja, ki niso iz Unije, pa se obravnavajo enako . Tega cilja ni mogoče zadovoljivo doseči s posamičnim delovanjem držav članic, ker lahko digitalna podjetja poslujejo čezmejno brez kakršne koli fizične prisotnosti ali le z majhno fizično prisotnostjo v posamezni jurisdikciji in so zato potrebna pravila, da se zagotovi, da davke plačajo v jurisdikcijah, v katerih ustvarjajo dobičke. Glede na to čezmejno razsežnost pobuda na ravni EU pomeni dodano vrednost v primerjavi s tem, kaj je mogoče doseči s številnimi nacionalnimi ukrepi. Da se zagotovi usklajena uporaba pravil o pomembni digitalni prisotnosti v Uniji, je potrebna skupna pobuda za celoten notranji trg. Enostranski in različni pristopi vsake od držav članic bi lahko bili neučinkoviti in povzročili razdrobljenost enotnega trga zaradi ustvarjanja nasprotij med nacionalnimi politikami, izkrivljanj in davčnih ovir za podjetja v Uniji. Zato bi bilo treba posebno pozornost nameniti zagotavljanju, da je pristop Unije pravičen in da ne diskriminira katere koli posamezne države članice. Ker se lahko cilji te direktive lažje dosežejo na ravni Unije, lahko Unija sprejme ukrepe v skladu z načelom subsidiarnosti, kot je določeno v členu 5 Pogodbe o Evropski uniji. V skladu z načelom sorazmernosti iz navedenega člena ta direktiva ne presega tistega, kar je potrebno za doseganje navedenih ciljev.

(8a)

Da bi se določil dosleden in usklajen okvir osnove za davek za vsa podjetja, bi morali koncept pomembne digitalne prisotnosti in rešitve, ki so predstavljene v tej direktivi, postati tudi sestavni del direktiv Sveta o skupni osnovi za davek od dohodkov pravnih oseb in o skupni konsolidirani osnovi za davek od dohodkov pravnih oseb.

(8b)

Če na podlagi tega predloga ne pride do dogovora in se tako ne morejo odpraviti izkrivljanja konkurence in davčne ovire za podjetja v Uniji, bi morala Komisija predložiti nov predlog na podlagi člena 116 Pogodbe o delovanju Evropske unije, v skladu s katerim Evropski parlament in Svet po rednem zakonodajnem postopku izdata potrebne direktive.

(9)

Vsaka obdelava osebnih podatkov, ki se izvaja v okviru te direktive, bi morala potekati v skladu z Uredbo (EU) 2016/679 Evropskega parlamenta in Sveta (17), vključno z obveznostmi za izvajanje ustreznih tehničnih in organizacijskih ukrepov, da se izpolnijo obveznosti iz navedene uredbe, zlasti tiste v zvezi z zakonitostjo obdelave, varnostjo dejavnosti obdelave, zagotavljanjem informacij in pravicami posameznikov, na katere se nanašajo osebni podatki ter vgrajenim in privzetim varstvom podatkov. Kadar koli je to mogoče, bi bilo treba osebne podatke anonimizirati.

(9)

Vsaka obdelava osebnih podatkov, ki se izvaja v okviru te direktive, bi morala potekati v skladu z Uredbo (EU) 2016/679 Evropskega parlamenta in Sveta (17), vključno z obveznostmi za izvajanje ustreznih tehničnih in organizacijskih ukrepov, da se izpolnijo obveznosti iz navedene uredbe, zlasti tiste v zvezi z zakonitostjo obdelave, varnostjo dejavnosti obdelave, zagotavljanjem informacij in pravicami posameznikov, na katere se nanašajo osebni podatki ter vgrajenim in privzetim varstvom podatkov , ob ustreznem upoštevanju načel nujnosti in sorazmernosti . Kadar koli je to mogoče, bi bilo treba osebne podatke anonimizirati. Podatki, ki se lahko zbirajo od uporabnikov za namene uporabe te direktive, bi morali biti strogo omejeni na podatke, ki opredeljujejo državo članico, v kateri so uporabniki, ne omogočajo pa identifikacije uporabnika.

(10)

Komisija bi morala oceniti izvajanje te direktive pet let po začetku njene veljavnosti in o tem poročati Svetu. Države članice bi morale Komisiji predložiti vse informacije, ki so potrebne za to oceno. Ustanoviti bi bilo treba svetovalni odbor za davek na digitalne storitve, da se preučijo vprašanja o uporabi te direktive.

(10)

Komisija bi morala oceniti izvajanje te direktive do … [tri leta po začetku veljavnosti te direktive] in o tem poročati Evropskemu parlamentu in Svetu , zlasti o upravnemu bremenu in dodatnih stroških za podjetja in še posebej mala in srednja podjetja (MSP), učinku sistema obdavčitve, ki ga predpisuje ta direktiva, na prihodke držav članic, učinku na osebne podatke uporabnikov in učinku na celoten enotni trg, s posebnim poudarkom na morebitnem izkrivljanju konkurence med družbami, za katere veljajo nova pravila iz te direktive. Pri pregledu bi bilo treba preučiti tudi, ali bi bilo treba spremeniti vrste storitev, ki jih zajema ta direktiva, ali opredelitev pomembne digitalne prisotnosti . Države članice bi morale Komisiji predložiti vse informacije, ki so potrebne za to oceno. Ustanoviti bi bilo treba svetovalni odbor za davek na digitalne storitve, da se preučijo vprašanja o uporabi te direktive. Ta odbor bi moral objaviti svoje dnevne rede, za člane tega odbora pa bi bilo treba že pred njihovo izbiro zagotoviti, da niso v nobenem navzkrižju interesov. Na seje odbora bi moral biti povabljen opazovalec Evropskega parlamenta.

(10a)

Glede na upravne stroške pomembne digitalne prisotnosti bi bilo treba zagotoviti, da MSP ne bi bila nenamerno vključena v področje uporabe te direktive. Komisija bi morala v okviru postopka pregleda preučiti obseg škodljivih učinkov te direktive na mala in srednja podjetja.

(12a)

Ker naj bi določbe te direktive zagotovile trajno in celovito rešitev vprašanja digitalne obdavčitve, se začasna rešitev davka na digitalne storitve iz direktive o skupnem sistemu davka na digitalne storitve za prihodke od opravljanja nekaterih digitalnih storitev samodejno preneha uporabljati, ko začnejo veljati določbe te direktive.

(a)

zbiranje, hrambo, obdelavo, analizo, izkoriščanje in prodajo podatkov na ravni uporabnikov;

(a)

zbiranje, hrambo, obdelavo, analizo, uporabo, prenos, izkoriščanje in prodajo podatkov na ravni uporabnikov;