(3)

Ukrepi, ki veljajo za žgane pijače, bi morali prispevati k doseganju visoke ravni varstva potrošnikov, preprečevanju goljufivega ravnanja ter doseganju preglednosti trga in poštene konkurence. Morali bi varovati ugled, ki so ga žgane pijače Unije dosegle na trgu Unije in svetovnem trgu, z nadaljnjim upoštevanjem tradicionalnih postopkov, ki se uporabljajo pri proizvodnji žganih pijač, ter večjih zahtev po varstvu potrošnikov in informiranju. Treba bi bilo upoštevati tudi tehnološke inovacije v zvezi z žganimi pijačami, kadar te inovacije prispevajo k izboljšanju kakovosti, brez vplivanja na tradicionalni značaj zadevnih žganih pijač. Proizvodnja žganih pijač je tesno povezana s kmetijskim sektorjem. Poleg tega, da predstavlja pomembno prodajno možnost za kmetijski sektor Unije, je ta povezava odločilna za kakovost in sloves žganih pijač, proizvedenih v Uniji. Regulativni okvir bi zato moral poudarjati to tesno povezavo s kmetijskim sektorjem.

(3)

Ukrepi, ki veljajo za žgane pijače, bi morali prispevati k doseganju visoke ravni varstva potrošnikov, odpravi nesorazmerja informacij, preprečevanju goljufivega ravnanja ter doseganju preglednosti trga in poštene konkurence. Morali bi varovati ugled, ki so ga žgane pijače Unije dosegle na trgu Unije in svetovnem trgu, z nadaljnjim upoštevanjem tradicionalnih postopkov, ki se uporabljajo pri proizvodnji žganih pijač, ter večjih zahtev po varstvu potrošnikov in informiranju. Treba bi bilo upoštevati tudi tehnološke inovacije v zvezi z žganimi pijačami, kadar te inovacije prispevajo k izboljšanju kakovosti, brez vplivanja na tradicionalni značaj zadevnih žganih pijač. Proizvodnjo žganih pijač ureja Uredba (ES) št. 178/2002 Evropskega parlamenta in Sveta  (1a) , Uredba (EU) št. 1169/2011 Evropskega parlamenta in Sveta  (1b) in Uredba (EU) 2017/625 Evropskega parlamenta in Sveta  (1c) ter je tesno povezana s kmetijskim sektorjem. Poleg tega, da predstavlja pomembno prodajno možnost za kmetijski sektor Unije, je ta povezava odločilna za kakovost , varnost in sloves žganih pijač, proizvedenih v Uniji. Regulativni okvir bi zato moral poudarjati to tesno povezavo z agroživilskim sektorjem.

(3a)

Za žgane pijače se uporabljajo posebni ukrepi, ki se razlikujejo od splošnih predpisov, predvidenih za agroživilski sektor. Posebne značilnosti se v tem primeru nanašajo na ohranjanje tradicionalnih načinov proizvodnje, tesno povezavo s kmetijskim sektorjem, uporabo zelo kakovostnih proizvodov in zavezanost zaščiti varnosti potrošnika, glede katerih so se v sektorju obvezali, da se jim ne bodo nikoli odpovedali.

(4)

Za zagotovitev enotnejšega pristopa v zakonodaji o žganih pijačah, bi morala ta uredba postaviti jasna merila za opredelitev, predstavitev in označevanje ter zaščito geografskih označb žganih pijač. Prav tako bi morala ta uredba določiti pravila o uporabi etanola ali destilatov kmetijskega porekla v proizvodnji alkoholnih pijač in o uporabi prodajnih poimenovanj žganih pijač pri predstavitvi in označevanju živil.

(4)

Za zagotovitev enotnejšega pristopa v zakonodaji o žganih pijačah, bi morala ta uredba postaviti jasna merila za opredelitev, predstavitev in označevanje ter zaščito geografskih označb žganih pijač , brez poseganja v raznolikost uradnih jezikov in abeced v Uniji . Prav tako bi morala ta uredba določiti pravila o uporabi etanola ali destilatov kmetijskega porekla v proizvodnji alkoholnih pijač in o uporabi prodajnih poimenovanj žganih pijač pri predstavitvi in označevanju živil.

(15)

V nekaterih primerih nosilci živilske dejavnosti morda morajo ali želijo navesti poreklo žganih pijač, da s tem pozornost potrošnikov usmerijo na lastnosti svojega proizvoda. Takšne navedbe porekla bi morale upoštevati usklajena merila. Zato bi bilo treba za predstavitev in označevanje žganih pijač predvideti posebne določbe o navedbi države porekla ali kraja izvora.

(15)

V nekaterih primerih nosilci živilske dejavnosti morda morajo ali želijo navesti poreklo žganih pijač, da s tem pozornost potrošnikov usmerijo na lastnosti svojega proizvoda. Zato bi bilo treba za predstavitev in označevanje žganih pijač predvideti posebne določbe o navedbi države porekla ali kraja izvora.

(17)

Glede zaščite geografskih označb je pomembno, da se ustrezno upošteva Sporazum o trgovinskih vidikih pravic intelektualne lastnine (v nadaljnjem besedilu: sporazum TRIPS), zlasti člena 22 in 23 Sporazuma, in Splošni sporazum o tarifah in trgovini (v nadaljnjem besedilu: sporazum GATT), ki sta bila odobrena s Sklepom Sveta 94/800/ES (12).

(17)

Glede zaščite geografskih označb je pomembno, da se ustrezno upošteva Sporazum o trgovinskih vidikih pravic intelektualne lastnine (v nadaljnjem besedilu: sporazum TRIPS), zlasti člena 22 in 23 Sporazuma, in Splošni sporazum o tarifah in trgovini (v nadaljnjem besedilu: sporazum GATT), ki sta bila odobrena s Sklepom Sveta 94/800/ES (12). Da bi izboljšali zaščito označb in učinkovitost preprečevanja ponarejanja, bi morala tovrstna zaščita veljati tudi za blago, ki potujejo čez carinsko ozemlje Unije.

(18)

Uredba (EU) št. 1151/2012 Evropskega parlamenta in Sveta (13) se ne uporablja za žgane pijače. Zato bi bilo treba določiti pravila o zaščiti geografskih označb žganih pijač. Geografske označbe, ki določajo žgane pijače kot pijače s poreklom z ozemlja države ali iz regije ali kraja tega ozemlja, katerih določena kakovost, sloves ali druge značilnosti žganih pijač se pripisujejo zlasti geografskemu poreklu, bi morala registrirati Komisija.

(18)

Uredba (EU) št. 1151/2012 Evropskega parlamenta in Sveta (13) se ne uporablja za žgane pijače. Zato bi bilo treba določiti pravila o zaščiti geografskih označb žganih pijač. Geografske označbe, ki določajo žgane pijače kot pijače s poreklom z ozemlja države ali iz regije ali kraja tega ozemlja, katerih določena kakovost, sloves , tradicionalni načini predelave in proizvodnje ali druge značilnosti žganih pijač se pripisujejo zlasti geografskemu poreklu, bi morala registrirati Komisija.

(18a)

Za žgane pijače z geografsko označbo, proizvedene iz vin brez zaščitene označbe porekla in registrirane v skladu s to uredbo, bi se morala uporabljati enaka orodja za upravljanje, povezana s pridelovalno zmogljivostjo, kot so določena v Uredbi (EU) št. 1308/2013 Evropskega parlamenta in Sveta  (1a) .

(19)

Določiti bi bilo treba postopke za registracijo, spremembo in morebiten preklic geografskih označb Unije ali tretje države v skladu s sporazumom TRIPS, hkrati pa bi bilo treba samodejno priznati status obstoječih zaščitenih geografskih označb Unije. Da bi se postopkovna pravila o geografskih označbah uskladila v vseh zadevnih sektorjih, bi morali takšni postopki za žgane pijače temeljiti na bolj izčrpnih in dobro preizkušenih postopkih za kmetijske proizvode in živila iz Uredbe (EU) št. 1151/2012, ob upoštevanju posebnosti žganih pijač. Za poenostavitev postopkov registracije in zagotovitev, da so informacije za nosilce živilske dejavnosti in potrošnike na voljo v  elektronski obliki , bi bilo treba vzpostaviti elektronski register geografskih označb.

(19)

Določiti bi bilo treba postopke za registracijo, spremembo in morebiten preklic geografskih označb Unije ali tretje države v skladu s sporazumom TRIPS, hkrati pa bi bilo treba samodejno priznati status obstoječih registriranih geografskih označb Unije. Da bi se postopkovna pravila o geografskih označbah uskladila v vseh zadevnih sektorjih, bi morali takšni postopki za žgane pijače temeljiti na podobnih postopkih, ki se uporabljajo za kmetijske proizvode in živila iz Uredbe (EU) št. 1151/2012, ob upoštevanju posebnosti žganih pijač. Za poenostavitev postopkov registracije in zagotovitev, da so informacije za nosilce živilske dejavnosti in potrošnike na voljo v  preglednem, izčrpnem in lahko dostopnem elektronskem registru geografskih označb z enako pravno vrednostjo kot jo ima Priloga III k Uredbi (ES) št. 110/2008. Komisija bi morala samodejno registrirati geografske označbe, registrirane v skladu z Uredbo (ES) št. 110/2008. Komisija bi morala dokončati preverjanje geografskih označb iz Priloge III k Uredbi (ES) št. 110/2008 v skladu s členom 20 navedene uredbe, pred začetkom veljavnosti te uredbe .

(20)

Organi držav članic bi morali biti odgovorni za zagotovitev skladnosti s to uredbo, Komisiji pa bi bilo treba omogočiti spremljanje in preverjanje takšne skladnosti . Zato bi si morale Komisija in države članice med seboj izmenjavati informacije.

(20)

Ohranjanje visoke ravni kakovosti je bistveno za ohranitev ugleda in vrednosti sektorja žganih pijač. Organi držav članic bi morali biti odgovorni za ohranjanje ravni kakovosti, tako da zagotavljajo skladnost s to uredbo. Komisiji pa bi bilo treba omogočiti spremljanje in preverjanje skladnosti, da bi zagotovila njeno enotno uporabo . Zato bi si morale Komisija in države članice med seboj izmenjavati informacije.

(21)

Ob uporabi politike kakovosti in za zagotovitev visoke ravni kakovosti žganih pijač in raznolikosti v sektorju žganih pijač bi bilo treba državam članicam dovoliti, da v zvezi z opredelitvijo, predstavitvijo in označevanjem žganih pijač, proizvedenih na njihovem ozemlju, sprejmejo strožja pravila od tistih, določenih v tej uredbi.

(21)

Ob uporabi politike kakovosti in za zagotovitev visoke ravni kakovosti žganih pijač in raznolikosti v sektorju žganih pijač bi bilo treba državam članicam dovoliti, da v zvezi s proizvodnjo, opredelitvijo, predstavitvijo in označevanjem žganih pijač, proizvedenih na njihovem ozemlju, sprejmejo strožja pravila od tistih, določenih v tej uredbi.

(22)

Da bi se upoštevale spreminjajoče se zahteve potrošnikov, tehnološki napredek, razvoj zadevnih mednarodnih standardov in potreba po izboljšanju ekonomskih pogojev proizvodnje in trženja, tradicionalnih postopkov staranja in, v posebnih primerih, zakonodaje tretjih držav uvoznic ter da bi se zagotovila zaščita geografskih označb, bi bilo treba v skladu s členom 290 Pogodbe na Komisijo prenesti pooblastila za sprejemanje delegiranih aktov v zvezi s spremembami ali odstopanji od tehničnih opredelitev in zahtev kategorij žganih pijač ter posebnih pravil, ki veljajo za nekatere od njih, iz poglavja I te uredbe, označevanjem in predstavitvijo iz poglavja II te uredbe, geografskimi označbami iz poglavja III te uredbe ter preverjanji in izmenjavo informacij iz poglavja IV te uredbe.

(22)

Da bi se upoštevale spreminjajoče se zahteve potrošnikov, tehnološki napredek, razvoj zadevnih mednarodnih standardov in potreba po izboljšanju ekonomskih pogojev proizvodnje in trženja, tradicionalnih postopkov staranja in, v posebnih primerih, zakonodaje tretjih držav uvoznic ter da bi se zagotovila polna zaščita geografskih označb , obenem pa bi se upoštevala pomembnost tradicionalnih praks , bi bilo treba v skladu s členom 290 Pogodbe na Komisijo prenesti pooblastila za sprejemanje delegiranih aktov v zvezi s spremembami ali odstopanji od tehničnih opredelitev in zahtev kategorij žganih pijač ter posebnih pravil, ki veljajo za nekatere od njih, iz poglavja I te uredbe, označevanjem in predstavitvijo iz poglavja II te uredbe, geografskimi označbami iz poglavja III te uredbe ter preverjanji in izmenjavo informacij iz poglavja IV te uredbe.

(23)

Za hiter odziv na gospodarski in tehnološki razvoj v zvezi z žganimi pijačami iz te uredbe, ki niso razvrščene v kategorije in za katere niso določene tehnične specifikacije, s katerimi bi se zaščitili potrošniki in ekonomski interesi proizvajalcev ter poenotile zahteve glede proizvodnje in kakovosti za navedene žgane pijače, bi bilo treba v zvezi z dodajanjem, pod določenimi pogoji, novih kategorij žganih pijač na seznam tistih, ki so navedene v delu I oziroma delu II Priloge II k tej uredbi, in njihovimi tehničnimi specifikacijami, na Komisijo prenesti pooblastila za sprejemanje aktov v skladu s členom 290 Pogodbe.

(i)

bodisi neposredno z uporabo ene od naslednjih metod:

(i)

bodisi neposredno z uporabo ene od naslednjih metod , posamezno ali v kombinaciji :

—

maceracije ali podobne obdelave rastlinskih snovi v etanolu kmetijskega porekla, destilatih kmetijskega porekla, žganih pijačah ali mešanicah le-teh v smislu te uredbe,

—

maceracije ali podobne obdelave rastlinskih snovi v etanolu kmetijskega porekla, destilatih kmetijskega porekla, žganih pijačah ali kombinacijah le-teh v smislu te uredbe,

—

dodajanja etanolu kmetijskega porekla, destilatom kmetijskega porekla ali žganim pijačam katerega od naslednjih elementov:

—

dodajanja etanolu kmetijskega porekla, destilatom kmetijskega porekla ali žganim pijačam enega ali več naslednjih elementov:

(ii)

bodisi z dodajanjem žgani pijači katerega od naslednjih:

(ii)

bodisi z dodajanjem žgani pijači katerega od naslednjih , posamezno ali v kombinaciji :

—

pijač;

(3)

„mešanica“ pomeni žgano pijačo, ki je navedena v delu I Priloge II ali ki ustreza geografski označbi, mešano s katerim od naslednjih:

(3)

„mešanica“ pomeni žgano pijačo, ki je navedena v delu I Priloge II ali ki ustreza geografski označbi, mešano z enim ali več od naslednjih:

(ba)

etilnega alkohola kmetijskega porekla;

(4)

„sestavljeni izraz“ pomeni kombinacijo izrazov prodajnega poimenovanja žgane pijače iz dela I Priloge II ali izrazov geografske označbe, ki opisujejo žgano pijačo, iz katere izhaja ves alkohol končnega proizvoda, in vključuje katerega od naslednjih:

(4)

„sestavljeni izraz“ pomeni kombinacijo izrazov prodajnega poimenovanja žgane pijače iz dela I Priloge II ali izrazov geografske označbe, ki opisujejo žgano pijačo, iz katere izhaja ves alkohol končnega proizvoda, in vključuje enega ali več od naslednjih:

(6)

„geografska označba“ pomeni označbo , ki določa žgano pijačo kot pijačo s poreklom iz ozemlja države ali iz regije ali kraja tega ozemlja, pri čemer se določena kakovost, sloves ali druge značilnosti te žgane pijače pripisujejo zlasti njenemu geografskemu poreklu;

(6)

„geografska označba“ pomeni ime, ki je bilo registrirano v skladu s to uredbo , ki določa žgano pijačo kot pijačo s poreklom iz ozemlja države ali iz regije ali kraja tega ozemlja, pri čemer se določena kakovost, sloves ali druge značilnosti te žgane pijače pripisujejo zlasti njenemu geografskemu poreklu;

(7)

„specifikacija proizvoda“ pomeni dokumentacijo, ki se priloži zahtevku za zaščito geografske označbe in določa specifikacije, ki jih mora izpolnjevati zadevna žgana pijača;

(7)

„specifikacija proizvoda“ pomeni dokumentacijo, ki se priloži zahtevku za zaščito geografske označbe in določa specifikacije, ki jih mora izpolnjevati zadevna žgana pijača , ter ustreza „tehničnemu dokumentu“ iz Uredbe (ES) št. 110/2008 ;

(11a)

(11b)

(e)

sladkajo se samo v skladu s točko 3 Priloge I in zato, da se zaokroži končni okus proizvoda.

(e)

se ne sladkajo, razen, da se zaokroži končni okus proizvoda. Največja količina sladil, izraženih kot invertni sladkor, ne presega mejnih vrednosti, določenih za vsako kategorijo v Prilogi II

(e)

lahko so sladkane v skladu z določenimi značilnostmi proizvoda in v skladu s točko 3 Priloge I, ob upoštevanju zadevne zakonodaje držav članic.

(e)

lahko so sladkane.

(e)

lahko so sladkane v skladu z določenimi značilnostmi proizvoda in v skladu s točko 3 Priloge I.

(e)

lahko so sladkane.

(a)

spremembo tehničnih opredelitev, določenih v Prilogi I;

(a)

spremembo tehničnih opredelitev, določenih v Prilogi I.

(b)

spremembo zahtev za kategorije žganih pijač iz dela I Priloge II in posebnih pravil za nekatere žgane pijače, navedene v delu II Priloge II.

(a)

trženje žgane pijače pod določenim imenom in v skladu z enotnimi tehničnimi specifikacijami je ekonomsko in tehnično nujno za zaščito interesov potrošnikov in proizvajalcev;

(b)

žgana pijača ima velik tržni delež v vsaj eni državi članici;

(c)

ime nove kategorije je ime, ki se splošno uporablja, ali, če to ni mogoče, opisno ime, ki se zlasti nanaša na surovino, ki se uporablja za proizvodnjo žgane pijače;

(d)

tehnične specifikacije za novo kategorijo se določijo in temeljijo na oceni obstoječe kakovosti in proizvodnih parametrov, ki se uporabljajo na trgu Unije. Pri določanju tehničnih specifikacij se spoštuje veljavna zakonodaja Unije o varstvu potrošnikov in upoštevajo vsi zadevni mednarodni standardi. Zagotavljajo lojalno konkurenco med vsemi proizvajalci v Uniji in dober ugled žganih pijač iz Unije.

(a)

izrazi, ki so bili 20. februarja 2008 že v uporabi za obstoječe geografske označbe v smislu člena 34(1), ali

(a)

izrazi, ki so bili 20. februarja 2008 že v uporabi za obstoječe geografske označbe v smislu člena 34(1), vključno z izrazi, ki se tradicionalno uporabljajo v državah članicah za označevanje proizvodov, ki imajo zaščiteno označbo porekla v skladu z nacionalno zakonodajo ali

(b)

izrazi , navedenimi v ustrezni specifikaciji proizvoda.

(b)

katerimi koli izrazi , ki so dovoljeni v ustrezni specifikaciji proizvoda.

(a)

alkohol, uporabljen pri proizvodnji živil, izvira izključno iz žganih pijač, na katere se nanaša sestavljeni izraz ali sklicevanje(a), razen etanola, ki je lahko prisoten v aromah , ki se uporabljajo pri proizvodnji teh živil , in

(a)

alkohol, uporabljen pri proizvodnji živil, izvira izključno iz žganih pijač, na katere se nanaša sestavljeni izraz ali sklicevanje(a), razen etanola kmetijskega porekla , ki se lahko uporablja kot nosilec arom , ki se uporabljajo pri proizvodnji teh živil ; ter

(a)

spremembami pravil glede označb žganih pijač v zvezi s sestavljenimi izrazi ali sklicevanji;

(a)

spremembami pravil glede označb žganih pijač v zvezi s sestavljenimi izrazi ali sklicevanji;

(b)

spremembami pravil glede predstavitve in označevanja mešanic in

(b)

spremembami pravil glede predstavitve in označevanja mešanic in

(c)

posodobitvijo in dopolnitvijo referenčnih metod Unije za analizo žganih pijač.

(c)

posodobitvijo in dopolnitvijo referenčnih metod Unije za analizo žganih pijač.

(i)

za primerljive proizvode, ki niso v skladu s specifikacijo proizvoda za zaščiteno ime, ali

(i)

za primerljive proizvode, ki niso v skladu s specifikacijo proizvoda za zaščiteno ime, tudi kadar so ti proizvodi uporabljeni kot sestavine, ali

(b)

vsako zlorabo, posnemanjem ali navajanjem, tudi če je navedeno pravo poreklo proizvodov ali storitev ali če je zaščiteno ime prevedeno ali mu je dodan izraz, kot so „vrsta“, „tip“, „metoda“, „kot se proizvaja v“, „imitacija“ ali podobno;

(b)

vsako zlorabo, posnemanjem ali navajanjem, tudi če je navedeno pravo poreklo proizvodov ali storitev ali če je zaščiteno ime prevedeno ali mu je dodan izraz, kot so „vrsta“, „tip“, „sorta“ „metoda“, „kot se proizvaja v“, „imitacija“ ali podobno , tudi kadar so ti proizvodi uporabljeni kot sestavine ;

(c)

vsako drugo napačno ali zavajajočo označbo izvora, porekla, značaja ali bistvenih lastnosti proizvoda, ki se uporablja na notranji ali zunanji strani embalaže, v reklamnem gradivu ali dokumentih v zvezi z zadevnim proizvodom in pred uporabo embalaže , ki lahko ustvari napačen vtis o njegovem poreklu;

(c)

vsako drugo napačno ali zavajajočo označbo izvora, porekla, značaja , sestavin ali bistvenih lastnosti proizvoda, ki se uporablja pri predstavitvi ali označevanju proizvoda , ki lahko ustvari napačen vtis o njegovem poreklu;

(e)

opis metode pridobivanja žgane pijače ter, kjer je to primerno, pristnih in nespremenljivih lokalnih metod kakor tudi informacije o pakiranju, če tako določi skupina vložnikov in zadostno utemelji za posamezni proizvod, da je treba pakiranje opraviti na opredeljenem geografskem območju zaradi zaščite kakovosti ali zagotavljanja porekla ali nadzora, ob upoštevanju prava Unije zlasti s področja prostega pretoka blaga in prostega opravljanja storitev;

(e)

opis metode proizvajanja žgane pijače ter, kjer je to primerno, pristnih in nespremenljivih lokalnih metod kakor tudi informacije o pakiranju, če tako določi vložnik ali skupina vložnikov (v nadaljnjem besedilu skupaj: vložnik) in zadostno utemelji za posamezni proizvod, da je treba pakiranje opraviti na opredeljenem geografskem območju zaradi zaščite kakovosti ali zagotavljanja porekla ali nadzora, ob upoštevanju prava Unije zlasti s področja prostega pretoka blaga in prostega opravljanja storitev;

(f)

podrobne podatke , ki dokazujejo povezavo med določeno kakovostjo, slovesom ali drugo značilnostjo žgane pijače in geografskim območjem iz točke (d) ;

(f)

podrobnosti , ki potrjujejo povezavo z geografskim okoljem ali geografskim poreklom ;

(a)

imena in naslove skupine vložnikov ter organov ali, če so na voljo, organov, ki preverjajo upoštevanje določb iz specifikacije proizvoda;

(a)

imena in naslove vložnika ter organov ali, če so na voljo, organov, ki preverjajo upoštevanje določb iz specifikacije proizvoda;

(i)

glavne točke specifikacije proizvoda: ime, opis žgane pijače, vključno s posebnimi pravili o pakiranju in označevanju, kjer je ustrezno, ter jedrnato opredelitev geografskega območja;

(i)

glavne točke specifikacije proizvoda: ime, kategorija, opis žgane pijače, vključno s posebnimi pravili o pakiranju in označevanju, kjer je ustrezno, ter jedrnato opredelitev geografskega območja;

(a)

ime in naslov skupine vložnikov ;

(a)

ime in naslov vložnika ;

(c)

izjavo države članice, da po njenem mnenju zahtevek, ki ga je vložila skupina vložnikov in se mu lahko ugodi, izpolnjuje pogoje iz te uredbe in določbe, sprejete v skladu z njo;

(c)

izjavo države članice, da po njenem mnenju zahtevek, ki ga je vložil vložnik in se mu lahko ugodi, izpolnjuje pogoje iz te uredbe in določbe, sprejete v skladu z njo;

(a)

če je bil dogovor dosežen, registrira ime z izvedbenimi akti, sprejetimi brez uporabe postopka iz člena 44(2) , ter po potrebi spremeni informacije, objavljene v skladu s členom 23(2), če te spremembe niso bistvene, ali

(a)

če je bil dogovor dosežen, sprejme delegirane akte, ki dopolnjujejo to uredbo, v skladu s členom 43 , da registrira ime ter po potrebi spremeni informacije, objavljene v skladu s členom 23(2), če te spremembe niso bistvene, ali

(b)

če dogovor ni bil dosežen, sprejme izvedbene akte, s katerimi sprejme odločitev glede registracije. Ti izvedbeni akti se sprejmejo v skladu s postopkom pregleda iz člena 44(2) .

(b)

če dogovor ni bil dosežen, sprejme delegirane akte, ki dopolnjujejo to uredbo, v skladu s členom 43 in ki vsebujejo odločitev glede registracije .

(b)

kadar vsaj sedem let ni na trg dan noben proizvod z geografsko označbo.

(b)

kadar vsaj sedem zaporednih let ni na trg dan noben proizvod z geografsko označbo.

(b)

izvajalec nadzora v smislu točke 5 drugega pododstavka člena 2 Uredbe ( ES ) št. 882 / 2004 Evropskega parlamenta in Sveta (19), ki deluje kot organ za certificiranje proizvodov.

(b)

pooblaščeni organ v smislu točke 5 člena 3 Uredbe ( EU )  2017 / 625 Evropskega parlamenta in Sveta (19), ki deluje kot organ za certificiranje proizvodov.

(a)

dodatnimi merili za razmejitev geografskega območja in

(b)

omejitvami in odstopanji, povezanimi s proizvodnjo na razmejenem geografskem območju.

(a)

v katerih primerih lahko en sam proizvajalec vloži zahtevek za zaščito geografske označbe;

(a)

v katerih primerih lahko en sam proizvajalec vloži zahtevek za zaščito geografske označbe;

(b)

pogoje, ki jih je treba izpolnjevati v zvezi z zahtevkom za zaščito geografske označbe, predhodnim nacionalnim postopkom, pregledom s strani Komisije, postopkom ugovora in preklicem geografskih označb, tudi kadar geografsko območje obsega več kot eno državo.

(b)

pogoje, ki jih je treba izpolnjevati v zvezi z zahtevkom za zaščito geografske označbe, predhodnim nacionalnim postopkom, pregledom s strani Komisije, postopkom ugovora in preklicem geografskih označb, tudi kadar geografsko območje obsega več kot eno državo.

(1a)

(1b)

(2a)

(ea)

sladka zel/stevia;

(f)

kateri koli drugi naravni ogljikovi hidrati , ki imajo podoben učinek kot proizvodi iz točk (a) do (e).

(f)

katere koli druge naravne snovi ali kmetijske surovine , ki imajo podoben učinek kot proizvodi iz točk (a) do (e).

(4)

„Dodajanje alkohola“ pomeni dodajanje etanola kmetijskega porekla in/ali destilatov kmetijskega porekla žgani pijači.

(4)

„Dodajanje alkohola“ pomeni dodajanje etanola kmetijskega porekla in/ali destilatov kmetijskega porekla žgani pijači. Uporaba alkohola kmetijskega porekla, ki se uporablja za razredčenje ali raztopitev barvil, arom ali katerih koli drugih dovoljenih aditivov pri pripravi žganih pijač, se ne šteje za dodajanje alkohola.

(8a)

(14)

„Barvanje“ pomeni uporabo ene ali več barv, opredeljenih v točki 2 Priloge I k Uredbi (ES) št. 1333/2008, pri pripravi žgane pijače.

(14)

„Barvanje“ pomeni uporabo ene ali več barv, opredeljenih v točki 2 Priloge I k Uredbi (ES) št. 1333/2008, pri proizvodnji žgane pijače.

(16a)

(16b)

(ii)

žgana pijača, proizvedena izključno z alkoholnim vretjem in destilacijo soka sladkornega trsa, ki ima aromo, značilno za rum, in vsebuje najmanj 225 gramov hlapljivih snovi na hektoliter 100 vol. % alkohola. Ta žgana pijača se lahko trži z besedo „kmetijski“, ki upravičuje prodajno poimenovanje „rum“, kateremu je dodana katera koli od registriranih geografskih označb francoskih čezmorskih departmajev in avtonomne regije Madeire.

(ii)

žgana pijača, proizvedena izključno z alkoholnim vretjem in destilacijo soka sladkornega trsa, ki ima aromo, značilno za rum, in vsebuje najmanj 225 gramov hlapljivih snovi na hektoliter 100 vol. % alkohola. Ta žgana pijača se lahko trži z besedo „kmetijski“, ki upravičuje pravno ime „rum“, le, če ji je dodana ena od registriranih geografskih označb francoskih čezmorskih departmajev in avtonomne regije Madeire.

(fa)

Rum se lahko osladka z do 20 gramov sladkorja na liter končnega proizvoda, izraženih kot invertni sladkor, da se zaokroži končni okus.

2.

2.

Whisky ali Whiskey

(c)

Ni dodajanja razredčenega ali nerazredčenega alkohola, kakor je opredeljeno v točki ( 54 ) Priloge I.

(c)

Ni dodajanja razredčenega ali nerazredčenega alkohola, kakor je opredeljeno v točki ( 4 ) Priloge I.

(d)

Whisky ali whiskey ni sladkan ali aromatiziran, prav tako ne vsebuje nikakršnih dodatkov razen navadnega karamelnega sladkorja za obarvanje.

(d)

Whisky ali whiskey ni sladkan ali aromatiziran, prav tako ne vsebuje nikakršnih dodatkov razen navadnega karamelnega sladkorja (E150a) za obarvanje.

(b)

Z izjemo pijače Korn je najmanjši volumenski delež alkohola v žitnem žganju 37  %.

(b)

Z izjemo pijače Korn je najmanjši volumenski delež alkohola v žitnem žganju 35  %.

(fa)

Žitno žganje se lahko osladka samo z do 10 gramov sladkorja na liter končnega proizvoda, izraženih kot invertni sladkor, da se zaokroži končni okus.

(d)

Žganje iz vina se ne aromatizira. To ne izključuje tradicionalnih metod proizvodnje.

(d)

Žganje iz vina se ne aromatizira. To ne izključuje dodajanja snovi, ki se tradicionalno uporabljajo pri njegovi proizvodnji. Komisija sprejme delegirane akte v skladu s členom 43, v katerih določi, katere snovi so dovoljene v Uniji, pri tem pa upošteva tradicionalne postopke proizvodnje v posameznih državah članicah.

(fa)

Žganje iz vina se lahko osladka z do 20 gramov sladkorja na liter končnega proizvoda, izraženih kot invertni sladkor, da se zaokroži končni okus.

(fb)

Izraz „žganje iz vina“ v povezavi z izrazom „kis“ je še naprej dovoljen za opis, predstavitev in označevanje kisa.

5.

5.

Brandy ali Weinbrand

(d)

Brandy ali Weinbrand se ne aromatizira. To ne izključuje tradicionalnih metod proizvodnje.

(d)

Brandy ali Weinbrand se ne aromatizira. To ne izključuje dodajanja snovi, ki se tradicionalno uporabljajo pri njegovi proizvodnji. Komisija sprejme delegirane akte v skladu s členom 43, v katerih določi, katere snovi so dovoljene v Uniji, pri tem pa upošteva tradicionalne postopke proizvodnje v posameznih državah članicah.

(ea)

Brandy ali Weinbrand se lahko osladka z do 35 grami na liter končnega proizvoda, izraženih kot invertni sladkor, da se zaokroži končni okus.

(ea)

Žganje iz grozdnih tropin ali grozdni tropinovec se lahko osladka z do 20 gramov sladkorja na liter končnega proizvoda, izraženih kot invertni sladkor, da se zaokroži končni okus.

(iv)

pri žganju iz tropin koščičastega sadja je največja vsebnost cianovodikove kisline 7 gramov na hektoliter 100 vol. % alkohola;

(iv)

pri žganju iz tropin koščičastega sadja je največja vsebnost cianovodikove kisline 1 gram na hektoliter 100 vol. % alkohola . Pri žganju iz tropin koščičastega sadja je največja vsebnost etilkarbamata 1 mg/l končnega proizvoda.

(fa)

Žganje iz sadnih tropin se lahko osladka z do 20 gramov sladkorja na liter končnega proizvoda, izraženih kot invertni sladkor, da se dopolni končni okus.

8.

8.

Žganje iz rozin ali raisin brandy

(ea)

Žganju iz rozin ali raisin brandyju je dovoljeno dodati do 20 gramov sladkorja na liter končnega proizvoda, izraženih kot invertni sladkor, da se dopolni končni okus.

(iv)

pri žganju iz koščičastega sadja je njena največja vsebnost cianovodikove kisline 7 gramov na hektoliter 100 vol. % alkohola.

(iv)

pri žganju iz koščičastega sadja je največja vsebnost cianovodikove kisline 1 gram na hektoliter 100 vol. % alkohola. Pri žganju iz koščičastega sadja je največja vsebnost etilkarbamata 1 mg/l končnega proizvoda.

(iia)

(h)

Ko se dve ali več vrst sadja, jagodičja ali rastlin destilirajo skupaj, se proizvod prodaja pod imenom „žganje iz sadja“ ali „žganje iz rastlin“ , kot je ustrezno . Ime se lahko dopolni z imenom vsakega sadja, jagodičja ali rastlin, pri čemer se ta imena navedejo po padajočem vrstnem redu glede na uporabljeno količino.

(h)

Ko se dve ali več vrst sadja, jagodičja ali rastlin destilirajo skupaj, se proizvod prodaja pod imenom „žganje iz sadja in rastlin“ ali „žganje iz rastlin in sadja“ , odvisno od tega, ali se skupaj destilira drozga, ki je pretežno iz sadja ali jagodičja, ali drozga, ki je iz rastlin . Ime se lahko dopolni z imenom vsakega sadja, jagodičja ali rastlin, pri čemer se ta imena navedejo po padajočem vrstnem redu glede na uporabljeno količino.

(ha)

Žganju iz sadja je dovoljeno dodati do 18 gramov sladkorja na liter končnega proizvoda, izraženih kot invertni sladkor, da se dopolni končni okus.

(d)

Niti žganje iz jabolčnika niti žganje iz hruškovca se ne aromatizira.

(d)

Niti žganje iz jabolčnika niti žganje iz hruškovca se ne aromatizira. To pa ne izključuje tradicionalnih metod proizvodnje.

(ea)

Žganju iz jabolčnika in žganju iz hruškovca je dovoljeno dodati do 15 gramov sladkorja na liter končnega proizvoda, izraženih kot invertni sladkor, da se dopolni končni okus.

(fa)

Medenemu žganju je dovoljeno dodati do 20 gramov sladkorja na liter končnega proizvoda, izraženih kot invertni sladkor, da se dopolni končni okus.

12.

12.

(a)

Hefebrand ali žgana pijača iz droži je žgana pijača, proizvedena izključno z destilacijo vinskih droži ali fermentiranega sadja do manj kot 86 vol. % alkohola.

(a)

Hefebrand ali žgana pijača iz droži je žgana pijača, proizvedena izključno z destilacijo vinskih droži ali droži iz fermentiranega sadja do manj kot 86 vol. % alkohola.

(fa)

Hefebrandu ali žgani pijači iz droži je dovoljeno dodati do 20 gramov sladkorja na liter končnega proizvoda, izraženih kot invertni sladkor, da se dopolni končni okus.

13.

13.

Bierbrand ali eau de vie de bière

(ea)

Bierbrandu ali eau de vie de bière je dovoljeno dodati do 20 gramov sladkorja na liter končnega proizvoda, izraženih kot invertni sladkor, da se dopolni končni okus.

14.

14.

(ea)

Topinamburju ali žgani pijači iz laške repe je dovoljeno dodati do 20 gramov sladkorja na liter končnega proizvoda, izraženih kot invertni sladkor, da se dopolni končni okus.

(b)

Najmanjši volumenski delež alkohola v vodki je 37,5  %.

(b)

Volumenski delež alkohola v vodki je najmanj 37,5 % in največ 80  %.

(ba)

Vodke se ne barva.

(d)

Opis, predstavitev ali označevanje vodke, ki ni proizvedena izključno iz krompirja ali žit, nosi navedbo „proizvedeno iz …“, ki se dopolni z imenom surovin, uporabljenih za proizvodnjo etanola kmetijskega porekla.

(d)

Opis, predstavitev ali označevanje vodke, ki ni proizvedena izključno iz krompirja ali žit ali obojega , nosi navedbo „proizvedeno iz …“, ki se dopolni z imenom surovin, uporabljenih za proizvodnjo etanola kmetijskega porekla.

(da)

Vodki se lahko doda sladkor, da se zaokroži končni okus. Vendar končni proizvod ne sme vsebovati več kot 10 g snovi za sladkanje na liter, izraženih kot ekvivalent invertnega sladkorja.

(db)

Druga možnost je, da se prodajno poimenovanje „vodka“ uporablja v vseh državah članicah.

(i)

proizvedena je z maceracijo sadja ali jagodičja iz točke (ii), delno fermentiranega ali nefermentiranega, z morebitnim dodatkom največ 20 litrov etanola kmetijskega porekla ali žganja ali destilata iz enakega sadja, ali mešanice le-teh, na 100 kg fermentiranega sadja ali jagodičevja, ki ji sledi destilacija do manj kot 86 vol. % alkohola;

(i)

proizvedena je z maceracijo sadja ali jagodičja iz točke (ii), delno fermentiranega ali nefermentiranega, z morebitnim dodatkom največ 20 litrov etanola kmetijskega porekla ali žganja ali destilata iz enakega sadja, ali kombinacije le-teh, na 100 kg fermentiranega sadja ali jagodičevja, ki ji sledi destilacija do manj kot 86 vol. % alkohola;

—

jagod jerebike (Sorbus aucuparia L.),

—

plodov jerebike (Sorbus domestica L.),

—

aronija (Aronia MEDIK.),

—

čremsa (Prunus padus L.),

(a)

Geist (z imenom uporabljenega sadja ali surovin) je žgana pijača, pridobljena z maceracijo nefermentiranega sadja in jagodičja iz točke (a)(ii) kategorije 16 ali zelenjave, oreščkov ali drugih rastlinskih snovi, kot so zdravilna zelišča ali cvetni listi vrtnice, v etanolu kmetijskega porekla, ki ji sledi destilacija do manj kot 86 vol. %.

(a)

Geist (z imenom uporabljenega sadja ali surovin) je žgana pijača, pridobljena z maceracijo nefermentiranega sadja in jagodičja iz točke (a)(ii) kategorije 16 ali zelenjave, oreščkov , gob ali drugih rastlinskih snovi, kot so zdravilna zelišča ali cvetni listi vrtnice, v etanolu kmetijskega porekla, ki ji sledi destilacija do manj kot 86 vol. %.

17.

17.

Geist (z imenom uporabljenega sadja ali surovine)

(ca)

Uporaba izraza „-geist“, pred katerim je namesto sadja naveden drug izraz, je za izmišljena imena v sektorju žganih pijač še naprej dovoljena.

(a)

Žgane pijače z aromo brinja so žgane pijače, proizvedene z aromatiziranjem etanola kmetijskega porekla ali žitnega žganja ali žitnega destilata ali mešanice le-teh z brinovimi jagodami (Juniperus communis L. ali Juniperus oxicedrus L.).

(a)

Žgane pijače z aromo brinja so žgane pijače, proizvedene z aromatiziranjem etanola kmetijskega porekla ali žitnega žganja ali žitnega destilata ali kombinacije le-teh z brinovimi jagodami (Juniperus communis L. ali Juniperus oxicedrus L.).

20.

20.

21.

21.

Destilirni gin

(ii)

mešanica destilata in etanola kmetijskega porekla enake sestave, čistosti in vsebnosti alkohola; za aromatiziranje destiliranega gina se prav tako lahko uporabljajo aromatične snovi in/ali aromatični pripravki, kakor je navedeno v točki (c) kategorije 20.

(ii)

kombinacija destilata in etanola kmetijskega porekla enake sestave, čistosti in vsebnosti alkohola; za aromatiziranje destiliranega gina se prav tako lahko uporabljajo aromatične snovi in/ali aromatični pripravki, kakor je navedeno v točki (c) kategorije 20.

22.

22.

(c)

Izraz London gin je lahko dopolnjen z izrazom „dry“.

(c)

Izrazu London gin se lahko doda izraz „dry“.

24.

24.

Akvavit ali aquavit

26.

26.

27.

27.

28.

28.

(b)

Najmanjši volumenski delež alkohola v anisu je 37 %.

(b)

Najmanjši volumenski delež alkohola v anisu je 35 %.

29.

29.

Destilirani anis

30.

30.

Grenke žgane pijače ali bitter

(a)

Grenke žgane pijače ali bitter so žgane pijače s prevladujočim grenkim okusom, ki se pridobivajo z aromatiziranjem etanola kmetijskega porekla z aromatičnimi snovmi.

(a)

Grenke žgane pijače ali bitter so žgane pijače s prevladujočim grenkim okusom, ki se pridobivajo z aromatiziranjem etanola kmetijskega porekla z aromatičnimi snovmi ali aromatičnimi pripravki ali obojim .

(da)

Najmanjša vsebnost sladkorja v aromatizirani vodki je 100 gramov na liter, izraženih kot invertni sladkor.

(db)

Izraz „vodka“ v katerem koli uradnem jeziku Unije, se lahko nadomesti z izrazom „vodka“.

(ii)

proizvedena z uporabo etanola kmetijskega porekla ali destilata kmetijskega porekla ali ene ali več žganih pijač ali mešanice le-teh, sladkana in z dodatkom ene ali več arom, proizvodov kmetijskega porekla ali živil.

(ii)

proizvedena z uporabo etanola kmetijskega porekla ali destilata kmetijskega porekla ali ene ali več žganih pijač ali kombinacije le-teh, sladkana in z dodatkom ene ali več arom, proizvodov kmetijskega porekla ali živil.

(da)

Prodajnemu poimenovanju „liqueur“ se lahko doda tudi ime arome ali živila, uporabljenega pri pripravi proizvoda.