Mnenje Evropskega ekonomsko-socialnega odbora – Predlog uredbe Evropskega parlamenta in Sveta o vzpostavitvi programa za digitalno Evropo za obdobje 2021–2027

(COM(2018) 434 final – 2018/0227 (COD))

(2019/C 62/46)

Poročevalec:	Norbert KLUGE
Soporočevalec:	Ulrich SAMM

Zaprosilo	Evropski parlament, 14. 6. 2018 Svet, 25. 6. 2018
Pravna podlaga	členi 172, 173(3) in 304 Pogodbe o delovanju Evropske unije
Datum sklepa predsedstva	19. 6. 2018
Pristojnost	strokovna skupina za promet, energijo, infrastrukturo in informacijsko družbo
Datum sprejetja mnenja strokovne skupine	4. 10. 2018
Datum sprejetja na plenarnem zasedanju	17. 10. 2018
Plenarno zasedanje št.	538
Rezultat glasovanja (za/proti/vzdržani)	212/0/2

1.   Sklepi in priporočila

1.1

Evropski ekonomsko-socialni odbor (EESO) pozdravlja dejstvo, da je Komisija vzpostavila program za digitalno Evropo, v katerem je poudarjen namen zagotoviti, da bo Evropa na področju digitalizacije postala vodilni akter, ter okrepiti njeno gospodarsko moč in konkurenčnost v svetovnem merilu. Cilj programa za digitalno Evropo je omogočiti enotni digitalni trg in zagotoviti digitalno preobrazbo, ki je za vse evropske državljane pozitivna. Ta program je lahko uspešen, vendar le, če se bodo doslej še neznane podrobnosti programa pravilno opredelile.

1.2

Raziskovalci so gonilo družbenega in gospodarskega razvoja. Znanja in spretnosti so pogoj za visoko raven raziskav ter uresničevanje programa v praksi, zato sodijo med dejavnike uspeha programa. EESO ugotavlja, da program zato namenja veliko pozornosti spodbujanju raziskav in razvoja.

1.3

EESO želi okrepiti dialog med raziskovalci, socialnimi partnerji in organizacijami civilne družbe, da bi razširjali rezultate raziskav in razvoja ter da bi ti služili vsem državljanom Evropske unije. Kompleksna vprašanja je treba predstaviti tako, da jih lahko razumejo in dojamejo tudi nestrokovnjaki. EESO prav tako predlaga povezavo programa z načeli spodbujanja raziskav v okviru programa Obzorje 2020 (Obzorje Evropa), ki med drugim temeljijo na upoštevanju Evropske listine za raziskovalce in načelih odgovornih raziskav in inovacij ter odprte znanosti.

1.4

EESO pozitivno ocenjuje dejstvo, da je spodbujanje digitalnih znanj in spretnosti v središču programa. Ta so pogoj za dosego preostalih štirih prednostnih nalog. Obžalovanja vredno je, da je proračun za to prednostno nalogo manjši od proračuna drugih prednostnih nalog. Zato EESO podpira predlog Evropskega parlamenta o povečanju proračuna s 700 milijonov EUR (7,6 % skupnega proračuna) na 830 milijonov EUR (9 % skupnega proračuna), vendar poudarja tudi, da morajo odgovornost za izobraževanje prevzeti države članice s svojimi nacionalnimi proračunskimi sredstvi. EESO ugotavlja, da se proračuni za pridobivanje digitalnih kvalifikacij v državah članicah zelo razlikujejo. Zato poziva Komisijo, naj države članice opozori na veliko odgovornost, ki jo imajo na tem področju, da bodo vsi ljudje imeli enake koristi od digitalizacije.

1.5

EESO vidi potrebo po izobraževanju in privabljanju visokokvalificiranih talentov, da se izboljša privlačnost Evrope kot kraja zaposlitve za to skupino v svetovni konkurenci. Hkrati poudarja, da se program ne sme osredotočati le na posebna prizadevanja za pridobivanje visokokvalificiranih in naprednih digitalnih spretnosti in zmogljivosti. Podjetjem, zaposlenim in potrošnikom je treba zagotoviti vsestransko podporo pri uvedbi in uporabi tako osnovnih kot tudi naprednih digitalnih tehnologij. To je ključnega pomena za število in kakovost delovnih mest ter konkurenčnost Evrope. EESO ugotavlja, da trenutno še vedno veliko podjetij, zaposlenih in državljanov nima osnovne tehnične opreme in spretnosti. V zvezi s tem se EESO sklicuje na sklepe Evropskega sveta z dne 19. oktobra 2017, v skladu s katerimi bi moral biti cilj naložb v digitalno usposabljanje, da „bi opolnomočili in usposobili vse Evropejce“ (1).

1.6

Program za digitalno Evropo bo na tem področju uspešen, če bo veljal za vodilni program in bo povezan z ostalimi programi podpore EU s podobnimi cilji. Sredstva, na primer iz ESF+, je treba vključiti v financiranje potrebnih ukrepov.

1.7

EESO želi, da se v vzpostavitev vozlišč za digitalne inovacije sistematično vključujejo socialni partnerji in civilna družba, ki morajo imeti tudi dostop do njih. Kot nevladne organizacije lahko prispevajo k prepoznavnosti delovanja vozlišč ter izboljšajo podporo zanje. EESO želi že takoj preprečiti morebitno družbeno neuravnoteženost pri izvajanju programa. Ker digitalizacija zadeva vsa področja življenja in vse ljudi, je bistvenega pomena, da prinaša prednosti vsem državljanom v EU. Zato EESO meni, da je zelo pomembno program oblikovati tako, da lahko prednosti in priložnosti digitalne Evrope izkoristi celotna evropska družba. Digitalizacija v Evropi mora biti vključujoča. V okviru digitalnega napredka ne sme priti do diskriminacije na podlagi spola, družbenega statusa, nižje izobrazbe, kvalifikacij, digitalnih spretnosti in znanja, izvora, starosti ali invalidnosti. Nastalo digitalno dividendo je treba pravično porazdeliti z ustreznimi političnimi ukrepi. Koristi ne sme imeti le manjše število deležnikov. Ukrepi za izvajanje programa morajo spoštovati načelo EU, da je posameznik vselej lastnik svojih podatkov.

1.8

EESO želi, da bi bil program tesneje povezan z družbeno stvarnostjo. Treba je upoštevati učinke na politiko trga dela ter različne posledice digitalizacije za regije. Zaradi tega meni, da je za uspeh programa ključno, da digitalizacija prispeva h gospodarskemu sodelovanju in delovnim mestom, in sicer v vseh evropskih regijah.

1.9

EESO želi, da bi bila EU prepoznavna kot svetovni akter, ki posreduje znanje in na svetovni ravni lahko konkurira Kitajski in ZDA. To pomeni tudi, da podjetja in delavci zaupajo tehnologiji. Program za digitalno Evropo lahko dodano vrednost prinese zlasti na področjih, na katerih posamezne države same ne morejo učinkovito ukrepati. To velja zlasti za prednostno nalogo kibernetske kriminalitete, s skupnim razvojem metod in strategij za preprečevanje kibernetskih napadov uperjenih v Evropo od zunaj. Sem sodi na primer razvoj neodvisne evropske industrije mikročipov.

1.10

EESO podpira, da so vsi ukrepi v okviru programa v skladu z etičnimi načeli. V zvezi s tem opozarja na svoj poziv k uveljavljanju načela, v skladu s katerim je nadzor v rokah uporabnika, zlasti pri nadaljnjem razvoju in uporabi umetne inteligence v delovnem okolju. Na podlagi teh etičnih načel so nujni nadaljnji zakonodajni ukrepi (npr. o odgovornosti, varstvu podatkov, delavcev in potrošnikov). Nenazadnje bo nadaljnja digitalizacija družbe uspešna le, če se bo poleg zakonodaje razvijala tudi kultura ozaveščanja o koristih in tveganjih digitalnega razvoja.

2.   Ozadje – program za digitalno Evropo

2.1

Komisija je 2. maja 2018 sprejela predlog večletnega finančnega okvira za obdobje 2021–2027. V okviru tega je 6. junija 2018 objavila uredbo o programu za digitalno Evropo za obdobje 2021–2027.

2.2

Komisija želi s programom za digitalno Evropo zagotoviti trden finančni okvir za strategijo za enotni digitalni trg in premostiti naložbeno vrzel. Za to je namenila sredstva v višini 9,2 milijardi EUR. Splošni cilj programa je podpreti digitalno preobrazbo industrije. Okrepiti je treba prednosti digitalne preobrazbe v korist vseh evropskih državljanov, javne uprave in podjetij v EU.

2.3

Program za digitalno Evropo obsega naslednjih pet prednostnih področij: (1) visokozmogljivostno računalništvo, (2) umetna inteligenca, (3) kibernetska varnost in zaupanje, (4) napredna digitalna znanja in spretnosti ter (5) zagotavljanje široke uporabe digitalnih tehnologij v celotnem gospodarstvu in družbi. Poleg tega obravnava digitalizacijo industrije.

2.4

V okviru prve prednostne naloge visokozmogljivostnega računalništva naj bi s tako imenovanimi superračunalniki zagotovili zmogljivosti za boljšo obdelavo vse večjih količin podatkov. Program naj bi z 2,7 milijarde EUR okrepil zmogljivosti EU na področjih visokozmogljivostnega računalništva in obdelave podatkov ter poskrbel za njihovo izčrpno uporabo pri spopadanju s podnebnimi spremembami, izboljšanju zdravstvenega varstva in varnosti.

2.5

Komisija želi z 2,5 milijarde EUR, namenjenih za prednostno področje umetne inteligence, razviti in okrepiti zmogljivosti v EU na tem področju. Pri tem želi omogočiti razvoj obsežnih zbirk podatkov in algoritmov ter varen dostop do njih in njihovo hrambo. Poleg tega naj bi se krepila vloga obstoječih obratov za preizkušanje in poskuse v državah članicah ter spodbujalo sodelovanje med njimi. Dosežen tehnološki napredek bo koristil podjetjem in javnim institucijam.

2.6

V okviru prednostnega področja kibernetske varnosti in zaupanja naj bi s sredstvi v višini 2 milijard EUR zagotovili, da bo Unija imela tehnološke in industrijske zmogljivosti za varovanje gospodarstva, družbe in demokracije. Naložbe so med drugim namenjene nabavi napredne opreme in orodij skupaj z državami članicami, zagotavljanju uvedbe najnovejših rešitev za kibernetsko varnost v celotnem gospodarstvu, kar najboljšemu izkoriščanju evropskega znanja ter krepitvi zmogljivosti v državah članicah in zasebnem sektorju na tem področju.

2.7

Da bi lahko izkoristili prednosti naložb v digitalne tehnologije, potrebujemo usposobljeno družbo in delavce. Z dodelitvijo sredstev v višini 700 milijonov EUR želi Komisija v okviru četrtega prednostnega področja spodbujati napredna digitalna znanja in spretnosti, zlasti na področju visokozmogljivostnega računalništva, umetne inteligence, distribuirane knjige (npr. blokovne verige) in kibernetske varnosti. Dolgoročno naj bi zasnovali in izvedli dolgotrajna usposabljanja in tečaje za študente, strokovnjake za IT in delovno silo. Prav tako je namen spodbujati kratkotrajna usposabljanja in tečaje ter usposabljanja na delovnem mestu. Za pridobivanje spretnosti naj bi poskrbela zlasti vozlišča za digitalne inovacije.

2.8

V okviru petega prednostnega področja naj bi se spodbujali javna uprava in zagotavljanje storitev na področjih javnega interesa. Z 1,3 milijarde EUR naj bi se zagotovila uvedba in uporaba sodobnih digitalnih tehnologij v javnem sektorju ter na področjih, kot so zdravstvo in nega, izobraževanje, kulturni in ustvarjalni sektorji. Poleg tega naj bi se zagotovila podpora javnim upravam in industriji, zlasti malim in srednjim podjetjem, pri uvedbi digitalnih tehnologij.

3.   Splošne ugotovitve

3.1

Digitalizacija in spremembe v delovnem in življenjskem okolju, ki jih prinaša tehnološki napredek, so vsenavzoče. Prisotne so že skoraj na vseh področjih življenja.

3.2

EESO pozdravlja dejstvo, da je Komisija predstavila program za digitalno Evropo, saj kaže na to, kolikšen pomen pripisuje temu področju. Te prednostne naloge lahko prinesejo jasno dodano vrednost EU s spodbujanjem sodobne vrhunske tehnologije, ki lahko prispeva k obvladovanju največjih družbenih izzivov našega časa in pozitivno vpliva na zaposlovanje in konkurenčnost ter splošne življenjske pogoje vseh državljanov. To potrjuje tudi dejstvo, da Komisija v sporočilu o večletnem finančnem načrtu navaja, da namerava podvojiti naložbe v digitalizacijo (2). EESO prav tako poudarja potrebo po socialnih naložbah v povezavi z digitalno preobrazbo, da bo prednosti digitalne preobrazbe lahko izkoristila celotna družba. Poudarja, da mora biti nadzor vedno v rokah uporabnika (angl. human in command), zlasti na področju umetne inteligence.

3.3

EESO pozdravlja dejstvo, da Evropska komisija s programom za digitalno Evropo spodbuja uvedbo in optimalno uporabo digitalnih zmogljivosti. Strinja se s Komisijo, da so digitalne zmogljivosti osnova za inovacije na področjih splošnega interesa in v gospodarstvu. Za uspešen digitalni prehod EU so nujno potrebne vodilne digitalne tehnologije in ustrezne spretnosti. EESO meni, da je predviden proračun visok, vendar neprimerljiv s proračuni konkurentk Kitajske in ZDA. Prepričan je, da je s tem proračunom mogoče doseči zastavljene cilje, vendar opozarja, da je treba bistveno povečati tudi naložbe v državah članicah EU, da bo Evropa konkurenčna na globalni ravni.

3.4

Po mnenju EESO je treba narediti vse, da bo v tehnološki razvoj vključena celotna evropska družba. Cilj programa za digitalno Evropo bi moral biti, da se med vse evropske državljane pravično razdeli digitalna dividenda, ustvarjena v naslednjih letih in desetletjih na različnih področjih, kot na primer na področju lastništva podatkov. Ker digitalizacija zadeva vsa področja življenja in vse ljudi, je bistvenega pomena, da prinaša prednosti vsem. Gospodarske in družbene koristi digitalizacije bo v celoti mogoče doseči le, če bo Evropa lahko poskrbela za uvedbo visokozmogljivih omrežij na mestnih in podeželskih območjih ter v celotni družbi. Potrebne bodo javne naložbe, saj trg sam ne bo zagotovil pokritosti vseh oddaljenih območij in minimalnega digitalnega dostopa za ranljive pripadnike naše družbe.

3.5

Po mnenju EESO je pomembno poudariti, da lahko povezan in usklajen postopek v EU ustvari dodano vrednost, ki jo posamezne države ne bi mogle zagotoviti. K temu sodijo zlasti razvoj neodvisne evropske industrije mikročipov v okviru programa za podpiranje visokozmogljivostnega računalništva (3), skupen razvoj metod in strategij za preprečevanje kibernetskih napadov od zunaj (4), priprava standardov za enotni digitalni trg, dosledno izvajanje evropske splošne uredbe o varstvu podatkov in njen nadaljnji razvoj zlasti za uporabo, povezano z umetno inteligenco (5) in avtonomno vožnjo (6). Upoštevanje evropskih vrednot (varstvo podatkov, varovanje zasebnosti, socialno varstvo, trajnost) pri razvoju umetne inteligence bi lahko bilo v prihodnosti konkurenčna prednost, ko se bodo ljudje v vse večji meri zavedali metod uporabe podatkov tretjih strani (ZDA) in potenciala za nadzor, ki ga omogočajo sistemi umetne inteligence (Kitajska).

3.6

EESO pozdravlja dejstvo, da je v programu za digitalno Evropo na več mestih v ospredju digitalizacija industrije. Nedvomno je lahko digitalni prehod uspešen le, če bo koristil vsem podjetjem in zaposlenim. Zato bi bilo zaželeno, da se ta vidik v programu upošteva še dosledneje, da bi lahko opredelili dosežen napredek, npr. s kazalniki digitalizacije za podjetja različnih velikosti.

3.7

Za krepitev tehničnih in digitalnih zmogljivosti bo velik del proračuna namenjen za raziskovalne projekte in programe inovacij. EESO prav tako poudarja, da je treba podporo tesno povezati z načeli spodbujanja raziskav v okviru programa Obzorje 2020 (Obzorje Evropa), ki temeljijo na upoštevanju Evropske listine za raziskovalce (7), načelih odgovornih raziskav in inovacij (8) ter odprte znanosti (9). Samo z upoštevanjem teh načel je mogoče zagotoviti, da so raziskave v korist ljudem. Rezultate raziskav je treba predstavljati na nestrokovnjakom razumljiv način ter jih razširjati in izkoriščati. Skratka, raziskave morajo biti relevantne za družbo.

3.8

Za zagotavljanje relevantnosti raziskav za celotno evropsko družbo so potrebni redni dialogi. V okviru teh lahko raziskovalci med seboj in s širšo družbo izmenjajo mnenja in se spodbujajo.

3.9

Zato je dobrodošel cilj programa, da pri razvoju sodelujejo javne uprave in podjetja. EESO podpira izmenjavo med različnimi deležniki in Komisijo poziva, naj tovrstne izmenjave izvaja na ravni vseh regij, sektorjev in podjetij različnih velikosti. Uvajanje naprednih tehnologij v podjetjih, zlasti MSP, se lahko olajša s partnerstvi in ugodnimi pogoji v industriji. Poleg tega se EESO zavzema za upoštevanje načela partnerstva ter sodelovanje socialnih partnerjev in organizacij civilne družbe pri izvajanju programa za digitalno Evropo. Socialni dialog med socialnimi partnerji podpira izvajanje programa za digitalno Evropo za delavce.

3.10

EESO vidi potrebo po izobraževanju in privabljanju visokokvalificiranih talentov, da se izboljša privlačnost Evrope kot kraja zaposlitve za to skupino v svetovni konkurenci. Hkrati poudarja, da se program za digitalno Evropo ne sme osredotočati samo na visokokvalificirane zaposlene z naprednimi digitalnimi znanji in spretnostmi. Prav zaradi tega, ker je cilj programa za digitalno Evropo omogočiti enotni digitalni trg in pozitivno oblikovati digitalni prehod, je treba zagotoviti možnost, da bodo ta obsežni podporni program lahko izkoristili vsi državljani in zaposleni v EU. V nasprotnem primeru se lahko socialni razkorak v Evropi še poveča. Kot je EESO poudaril že v drugih mnenjih, je za dosego enotnega digitalnega trga najpomembneje, da se premosti vrzel v usposobljenosti tudi na področju digitalnih znanj in spretnosti (10). Za posredovanje osnovnih digitalnih znanj se Komisija v svojem programu sklicuje na programe za podporo, kot sta ESS+ in Evropski sklad za regionalni razvoj. Ker strukture teh programov ne omogočajo celovitega spodbujanja po vsej Evropi, mora program za digitalno Evropo zajemati tudi različne ravni kvalifikacije. Če potrebna sredstva v tem programu ne bodo zadostovala za to, da bodo od digitalizacije imeli koristi vsi, jih bo treba zagotoviti iz drugih programov, kot je ESS+. Program za digitalno Evropo mora biti vodilni na tem področju, ostale programe pa je treba upoštevati, da se dosežejo ti cilji. V nasprotnem primeru lahko pride do tega, da različni podporni programi EU koristijo samo majhni skupini ljudi.

3.11

V zvezi s tem EESO poudarja cilj, da se doseže vključujoča družba, v kateri se spodbuja enakost vseh. V okviru digitalne preobrazbe ne sme priti do diskriminacije na podlagi spola, družbenega statusa, izobrazbe, kvalifikacij, digitalnih spretnosti in znanja, izvora, starosti ali invalidnosti.

4.   Posebne ugotovitve

4.1

EESO podpira cilj Evropske komisije o spodbujanju lažjega dostopa do digitalnih zmogljivosti in tehnologij za podjetja, zlasti MSP. Vendar pri osredotočenosti na napredne tehnologije program ne upošteva, da veliko zaposlenih in podjetij trenutno potrebuje podporo pri osnovah digitalizacije. EESO poudarja, da je celovito podpiranje podjetij pri uvedbi tako osnovnih kot tudi naprednih digitalnih tehnologij ključno za konkurenčnost in delovna mesta v Evropi. EESO spodbuja k iskanju socialnega dialoga med socialnimi partnerji tudi na področju naložb v okviru programa.

4.2

EESO pozdravlja poseben poudarek programa na kibernetski varnosti in zaupanju. Kibernetska varnost je pomembna tako za razvoj kot tudi delovanje demokracije. Zaupanje podjetij in delavcev v kibernetsko varnost je ključnega pomena za uspeh programa.

4.3

Program mora v čim večji meri upoštevati socialno stvarnost. Treba je upoštevati učinke na politiko trga dela ter različne posledice digitalizacije za različne regije. Zato je po mnenju EESO pomembno, da se pri izvajanju programa opredelijo priložnosti za gospodarsko sodelovanje in zaposlovanje, ki jih prinaša digitalizacija. Prav tako je pomembno, da se te priložnosti spodbujajo v evropskih regijah. Dober način za dosego tega cilja je načrtovano usklajevanje z Evropskim skladom za regionalni razvoj in Kohezijskim skladom. Med programom za digitalno Evropo, Evropskim skladom za regionalni razvoj in Kohezijskim skladom je treba vzpostaviti reden dialog. Poleg tega si morajo vozlišča za inovacije, ki so bila vzpostavljena v regijah, prizadevati za uresničitev cilja regionalnega razvoja.

4.4

Za izvajanje četrtega prednostnega področja (napredna digitalna znanja in spretnosti) in digitalizacije industrije bi morala biti odgovorna zlasti vozlišča za inovacije, ki služijo kot točke dostopa do najnovejših digitalnih zmogljivosti. EESO z veseljem ugotavlja, da je izvajanje programa dobro premišljeno, in pozdravlja cilj glede vzpostavitve najmanj enega vozlišča za digitalne inovacije na državo članico in zagotovitve dodatnih vozlišč v najbolj oddaljenih regijah EU. Podpira sodelovanje med vozlišči za inovacije, ima pa pomisleke glede obsežnega upravnega bremena, ki je povezano z razvojem vozlišč za digitalne inovacije. Pri tem bi lahko bili v pomoč čezmejni konzorciji. Poleg tega bi moral biti pri vozliščih za digitalne inovacije pogoj sodelovanje socialnih partnerjev in civilne družbe. Tovrstno sodelovanje bi omogočilo, da se delo vozlišč prilagodi potrebam lokalnih podjetij, zaposlenih in drugih uporabnikov tehnologij ter dostop do koristi omogoči širšemu delu prebivalstva.

4.5

Spodbujanje naprednih digitalnih znanj in spretnosti kot prednostna naloga je ključnega pomena za dosego ostalih štirih prednostnih nalog, zato je obžalovanja vredno, da ji je namenjen nižji proračun kot drugim prednostnim nalogam. EESO podpira predlog Evropskega parlamenta o povečanju proračuna s 700 milijonov EUR (7,6 % skupnega proračuna) na 830 milijonov EUR (9 % skupnega proračuna) (11). Vendar poudarja tudi, da morajo odgovornost za izobraževanje prevzeti države članice s svojimi nacionalnimi proračunskimi sredstvi. Dvomi, da bo Komisija lahko vložila vsa potrebna sredstva v ozaveščanje držav članic o nujnosti digitalnega izobraževanja vseh družbenih skupin od osnovne šole dalje. Sredstva, namenjena v ta namen, se med državami članicami močno razlikujejo. EU bi morala podrobno spremljati izvajanje te prednostne naloge in zaključke javno sporočati, da se zagotovi, da ne bo nihče izključen iz programov nadaljnjega usposabljanja zaradi premajhnega nacionalnega proračuna.

4.6

EESO tako kot Evropski parlament (12) ugotavlja, da morajo biti vsi ukrepi v okviru programa v skladu z etičnimi načeli. Zlasti pri delu na področju umetne inteligence je treba upoštevati obstoječa načela in načela, ki jih bo treba še pripraviti (13). V zvezi s tem EESO opozarja na svoj poziv v zvezi z načelom, v skladu s katerim je nadzor v rokah uporabnika, ki mora biti ena od temeljnih smernic za prihodnji razvoj. Na podlagi teh etičnih načel so nujni nadaljnji zakonodajni ukrepi (npr. o odgovornosti, varstvu podatkov in potrošnikov). Nenazadnje bo nadaljnja digitalizacija družbe uspešna le, če se bo poleg zakonodaje spodbujal tudi ustrezen kulturni razvoj v smeri ozaveščanja o koristih in tveganjih.

4.7

EESO si želi, da bi bilo na področju umetne inteligence – poleg krepitve zmogljivosti in njihove dostopnosti – v ospredju vprašanje pravne odgovornosti pri uporabi umetne inteligence in avtomatiziranih sistemov. Pohvalno je, da naj bi bile zbirke podatkov prosto dostopne tudi malim in srednjim podjetjem. Dostop bi moral imeti tudi javni sektor. Poleg tega se morajo podjetja pripraviti na to delo, pri čemer so potrebne jasne pravne smernice glede odgovornosti v primeru nesreč in podobno. Varstvo delavcev in državljanov je enako pomembno kot ustvarjanje gospodarske rasti.

---

(1)  EUCO 14/17 – Zasedanje Evropskega sveta (19. oktober 2017) – Sklepi.

(2)  COM(2018) 98 final.

(3)  UL C 283, 10.8.2018, str. 89.

(4)  UL C 227, 28.6.2018, str. 86.

(5)  UL C 288, 31.8.2017, str. 1, INT/851 o umetni inteligenci za Evropo (UL C 440, 6.12.2018, str. 51) in TEN/664 o pobudi za obvladovanje izzivov, povezanih s širjenjem dezinformacij na spletnih platformah (UL C 440, 6.12.2018, str. 183).

(6)  TEN/673 o povezani in avtomatizirani mobilnosti (glej stran 274 tega Uradnega lista) in INT/846 Internet stvari: zaupanje, zasebnost in varnost potrošnikov in podjetij (UL C 440, 6.12.2018, str. 8).

(7)  https://euraxess.ec.europa.eu/jobs/charter.

(8)  https://ec.europa.eu/programmes/horizon2020/en/h2020-section/science-and-society.

(9)  https://ec.europa.eu/research/openscience/.

(10)  UL C 71, 24.2.2016, str. 65.

(11)  Osnutek mnenja 2018/0227 (COD).

(12)  Osnutek poročila 2018/0227 (COD).

(13)  https://ec.europa.eu/digital-single-market/en/high-level-expert-group-artificial-intelligence.