Back to EUR-Lex homepage

EUR-Lex Access to European Union law

Back to EUR-Lex homepage

This document is an excerpt from the EUR-Lex website

Use quotation marks to search for an "exact phrase". Append an asterisk (*) to a search term to find variations of it (transp*, 32019R*). Use a question mark (?) instead of a single character in your search term to find variations of it (ca?e finds case, cane, care).
Search tips
Need more search options? Use the Advanced search
You are here

Document 52018AE2245

Mnenje Evropskega ekonomsko-socialnega odbora – Sporočilo Komisije Evropskemu parlamentu, Svetu, Evropskemu Ekonomsko-socialnemu odboru in Odboru regij Nova evropska agenda za kulturo (COM(2018) 267 final)

EESC 2018/02245

UL C 62, 15.2.2019, p. 148–154 (BG, ES, CS, DA, DE, ET, EL, EN, FR, HR, IT, LV, LT, HU, MT, NL, PL, PT, RO, SK, SL, FI, SV)

Date of document:
17/10/2018; datum glasovanja
Date of vote:
17/10/2018
Date lodged:
18/06/2018
Author:
Evropski ekonomsko-socialni odbor
Responsible body:
EESC_SOC
Form:
Mnenje
Term of office:
2015-2020
Internal reference:
SOC/590, AVIS-SECTION 2018/2245 FIN
Session:
538
Procedure number:

15.2.2019   

SL

Uradni list Evropske unije

C 62/148

Mnenje Evropskega ekonomsko-socialnega odbora – Sporočilo Komisije Evropskemu parlamentu, Svetu, Evropskemu Ekonomsko-socialnemu odboru in Odboru regij Nova evropska agenda za kulturo

(COM(2018) 267 final)

(2019/C 62/25)

Poročevalec:

Antonello PEZZINI

Zaprosilo

Evropska komisija, 18. 6. 2018

Pravna podlaga

člen 167 Pogodbe o delovanju Evropske unije

 

 

Pristojnost

strokovna skupina za zaposlovanje, socialne zadeve in državljanstvo

Datum sprejetja mnenja strokovne skupine

26. 9. 2018

Datum sprejetja mnenja na plenarnem zasedanju

17. 10. 2018

Plenarno zasedanje št.

538

Rezultat glasovanja

(za/proti/vzdržani)

182/1/0

1.   Sklepi in priporočila

1.1

 Evropski ekonomsko-socialni odbor (EESO) je prepričan, da je Evropa kulturna skupnost, ki temelji na skupnih vrednotah in da je socialno tržno gospodarstvo zaščitni znak evropskega načina življenja, ki združuje ekonomsko svobodo s socialnimi pravicami in načeli spoštovanja človeka.

1.2

 Po mnenju EESO sta utrditev in razvoj kulturne razsežnosti Unije na podlagi skupnih vrednot, zapisanih v ustanovnih pogodbah, ključni dejavnik pri vključevanju in temelj evropske kulturne identitete za izgradnjo vključujoče, pluralistične, povezane in konkurenčne družbe.

1.2.1

 EESO meni, da bi krepitev občutka pripadnosti Evropi in skupna kulturna identiteta lahko okrepila evropsko povezovanje ter kulturno in jezikovno raznolikost.

1.2.2

 Po mnenju EESO snovna in nesnovna evropska kulturna dediščina združujeta evropske narode, kar je zelo močna vez z vidika identitete in dragocen strateški vir socialne kohezije.

1.3

 EESO meni, da je ravno zaradi trenutne politične krize in krize identitete v Evropi (1) izredno pomembno, da se kulturi vrne njena osrednja vloga prenašanja identitete in da se uresničijo skupne vrednote, določene v ustanovnih pogodbah.

1.4

 EESO sicer pozdravlja pobudo, da se kulturi nameni osrednja vloga, vendar poziva, naj bo začetek izvajanja agende priložnost za razmislek o novi evropski renesansi, s katero bi ustvarili evropski kulturni prostor (2), ki temelji na skupnih vrednotah, kot so solidarnost, zaupanje in soodgovornost.

1.5

 Prenovljena evropska agenda za kulturo bi morala po mnenju EESO temeljiti na skupni strateški viziji, s katero bi med razvojem evropskega kulturnega prostora določili:

—

skupne vrednote naše identitete: svobodo in solidarnost,

—

temeljna načela svobode gibanja, ustanavljanja in delovanja na kulturnem področju v Evropi za ljudi, blago in storitve,

—

sistem upravljanja in načrtovanja ukrepov, osredotočenih na kulturno dediščino,

—

konkretne ukrepe za restavriranje in ohranjanje neizmerne dediščine umetniških del, da bo evropska kultura ostala živa tudi za prihodnje generacije (3),

—

promocija evropske kulture v mednarodnih odnosih,

—

močnejše vodenje evropskih politik, da se zagotovi več prostora za akterje, ki ustvarjajo in oblikujejo kulturo na področju umetnosti ter v kulturni in ustvarjalni industriji,

—

podpora združevanju malih ustvarjalnih podjetij, zlasti socialnih,

—

sinergije in izmenjave na področju kulture, ki prispevajo k večji raznolikosti v evropski družbi.

1.6

 Kar zadeva kulturno ponudbo, morajo biti pobude akterjem jasne in dostopne, pri čemer je treba izkoristiti nove medije za večjezično komunikacijo, da bi bilo enotno evropsko področje kulture dejansko dediščina vseh.

1.7

 Kar zadeva povpraševanje po kulturnih dobrinah, pa je treba po mnenju EESO ukrepe usmeriti neposredno v uporabnike kulture, da bi povečali sodelovanje pri razvoju identitete evropskih vrednot s pobudami, kot sta „Erasmus za kulturo“ in objava Evropske kulturne listine za evropske državljane.

1.8

 EESO je prepričan, da ima lahko aktivno vlogo v strukturiranem kulturnem dialogu, da se okrepi demokratično državljanstvo, kulturna identiteta in izmenjava različnih ustvarjalnih izrazov družbe, vključno s skupnimi pobudami, kot so uvedba evropskega tedna kulture, evropske kulturne noči in imenovanje evropskih ambasadorjev za kulturo.

1.9

 EESO se zavezuje, da bo spremljal izvajanje načrta nove agende in dokončnega oblikovanja evropskega kulturnega prostora na podlagi rednih poročil Komisije.

2.   Uvod

2.1

 Kultura ima osrednje mesto v evropskem projektu in na njej temelji načelo Evropske unije „Združena v raznolikosti“. Je osnova za skupno življenje, vrednota, ki bogati človeštvo, in element, ki odreja naše obnašanje v družbi in naš način življenja.

2.2

 Kultura je zato pravi strateški vir socialne kohezije in medkulturnega dialoga ter odlična priložnost za poudarjanje skupne zgodovine z izredno kulturno raznolikostjo evropskih regij ter skupno snovno in nesnovno dediščino.

2.3

 V Lizbonski pogodbi je kulturi priznana pomembna vloga: v preambuli Pogodbe o Evropski uniji je izrecno navedeno, da se navdihuje iz „kulturne, verske in humanistične dediščine Evrope“ in da so glavni cilji spoštovanje njene bogate kulturne in jezikovne raznolikosti ter zagotavljanje varovanja in razvoja evropske kulturne dediščine.

2.3.1

 Številne vrednote, na katerih sloni evropska družba, so poudarjene v Pogodbi: „Evropska unija temelji na vrednotah spoštovanja človekovega dostojanstva, svobode, demokracije, enakosti, pravne države in spoštovanja človekovih pravic…“. Te vrednote, ki so zdaj sestavni del evropske kulture, postajajo vse pomembnejše – kar se mora nadaljevati – v družbi, za katero so značilni pluralizem, nediskriminacija, strpnost, pravičnost in solidarnost.

2.3.2

 V Listini o temeljnih pravicah, ki je sestavni del Pogodbe, so zbrane, poudarjene in povzete najrazličnejše vrednote, ki so delno navedene tudi v Pogodbi.

2.3.3

 Ukrepi EU so zato oblikovani tako, da spodbujajo sodelovanje med državami članicami, da bi bile njihove posebne pristojnosti na področju kulturne politike vse bolj v skladu s skupnimi vrednotami in bi postale sestavni del družbenih odnosov.

2.3.4

 Vedenje človeka v družbenih odnosih in v vsakodnevnem življenju sledi vzorcem, ki jih določa razum (4). Ti vzorci so pridobljeni z vzgojo (5) in šolanjem (6) in se krepijo z odnosi, ki jih posameznik razvija z okolico.

2.3.5

 Zato je treba širiti in poudarjati vrednote, ki so skupni temelj evropske civilizacije, zlasti med mladimi, že od otroštva, da bi se utrdili t. i. zrcalni nevroni, ki simulirajo dejanja, občutke in čustva, ki jih opazimo pri drugih (7).

2.4

 Kultura (8) je v bistvu dinamičen pojem in zahteva niz ukrepov, ki jih je treba razviti na evropski in nacionalni ravni, na primer na področju izobraževanja. Navedene vrednote, zapisane v Pogodbi, se niso porodile spontano, temveč so rezultat družbenih dejavnikov in izkušenj, ki omogočajo mirno sobivanje in pridobivanje vse večjega zaupanja ljudi, zato morajo biti del vzgojno-izobraževalnih procesov in medosebnih odnosov, usmerjenih zlasti v nove generacije, da bi sprejele etične vrednote in jih delile.

2.5

 Kultura ima družbeno vrednost in prispeva k identiteti, vse bolj pa se ji priznava tudi vloga gonilne gospodarske sile pri razvoju blaginje posameznikov, splošne blaginje in skupnega evropskega BDP, pa tudi v mednarodnih odnosih.

2.6

 Po ocenah naj bi kulturni in ustvarjalni sektor prispevala k 4,2 % BDP v Evropi, rast zaposlovanja v teh sektorjih pa znaša 1,5 %. Izraženo v absolutnih vrednostih je kultura v letu 2016 ustvarila 89,9 milijarde EUR – 1,8 % več kot v letu 2015 – oziroma več kot 250 milijard EUR, če upoštevamo njen vpliv na druge dejavnosti, in zaposlovala 1,5 milijona oseb (9).

2.7

 Omogočanje kulturne udeležbe je temeljna naloga Evrope, zaradi gospodarske in finančne krize v Evropi leta 2008, ki se je nato prelevila še v družbeno in politično krizo, pa se je ta udeležba zmanjšala v vseh evropskih državah, še posebej v južni Evropi (10).

2.8

 V evropski agendi za kulturo iz leta 2007 (11) so se EU in države članice zavezale k:

—

spodbujanju kulturne raznolikosti,

—

varstvu kulturne dediščine,

—

odpravi ovir za prosto gibanje zaposlenih v sektorju,

—

podpori kulturnim in ustvarjalnim podjetjem.

2.8.1

 V delovnem načrtu za kulturo za obdobje 2015–2018 so bile za sodelovanje na področju kulturne politike na ravni EU določene štiri glavne prednostne naloge:

—

vsem dostopna in odprta kultura,

—

varstvo in poudarjanje vrednosti kulturne dediščine,

—

podpora kulturnemu in ustvarjalnemu sektorju v inovativnem gospodarstvu,

—

spodbujanje kulturne raznolikosti.

2.9

 Evropski parlament je sprejel več resolucij (12) in priporočil o enakopravnem dostopu do kulturnih storitev, kulturi v zunanjih odnosih EU ter mobilnosti, kulturi in ustvarjalnem sektorju.

2.10

 Svet EU je 23. maja 2018 sprejel sklepe o vključevanju kulturne dediščine v druge politike in okrepitvi dialoga z organizacijami civilne družbe.

2.11

 EESO se je večkrat zavzel za povečanje vrednosti kulturnega in ustvarjalnih sektorjev ter za strategijo mednarodnih kulturnih povezav (13), vključno s prispevkom podeželja k evropski kulturni dediščini (14).

3.   Predlogi iz nove agende

3.1

 Glavni elementi nove agende, ki jo predlaga Komisija, so:

—

spodbujanje kulturnega sodelovanja, mobilnosti umetnikov in varstva dediščine z izkoriščanjem pomena kulture in kulturne raznolikosti za socialno kohezijo in dobrobit,

—

spodbujanje kulture in umetnosti v izobraževanju,

—

krepitev mednarodnih kulturnih povezav,

—

krepitev povezav z industrijsko politiko,

—

izkoriščanje vloge kulture za krepitev evropske identitete,

—

tesno sodelovanje z državami članicami in civilno družbo.

3.2

 Povzetek glavnih vidikov v predlogu:

3.2.1

 družbena razsežnost: izkoriščanje moči kulture in kulturne raznolikosti za socialno kohezijo in blaginjo;

3.2.2

 gospodarska razsežnost: podpiranje kulturne ustvarjalnosti na področju izobraževanja in inovacij, rast na podlagi novih delovnih mest, razvoj kulturne industrije in spretnosti (15);

3.2.3

 zunanja razsežnost in krepitev mednarodnih kulturnih povezav: podpiranje kulture v državah širitve, na Zahodnem Balkanu in v Sredozemlju, ukrepi sklada za razvoj držav AKP (16);

3.2.4

 medsektorska razsežnost: evropsko leto kulturne dediščine, evropske prestolnice kulture, nov evropski akcijski načrt za kulturno dediščino za obdobje 2019–2022, razvoj pobude Digital4Culture, spletni katalog evropskih filmov, podpora digitalni preobrazbi.

3.3

 Program Ustvarjalna Evropa in drugi programi EU bodo podprli strateško sodelovanje v okviru te nove agende.

4.   Splošne ugotovitve

4.1

 EESO meni, da sta konsolidacija in razvoj kulturne razsežnosti Unije na podlagi skupnih vrednot, zapisanih v ustanovnih pogodbah, da bi potrdili občutek vključenosti v izgradnjo vključujoče, povezane in konkurenčne družbe.

4.2

 Snovna in nesnovna kulturna dediščina Evrope združujeta evropske narode in sta zelo močna vez z vidika identifikacije, zlasti v času evropske krize identitete in solidarnosti.

4.3

 EESO meni, da bi bilo treba ravno zaradi trenutne politične krize, krize identitete in krize upravljanja v Evropi evropski kulturi vrniti vlogo prenašanja vrednot identitete, tudi z okrepljenimi evropskimi šolskimi programi.

4.4

 Ta proces povezovanja vrednot mora biti podlaga za kvalitativni preskok nove agende za kulturo in mora omogočiti resničen evropski kulturni prostor (17), ki temelji na skupnih vrednotah, po analogiji in skupaj z evropskim raziskovalnim prostorom.

4.5

 Nov evropski kulturni prostor bi morali spremljati naslednji ukrepi z ustreznim časovnim načrtom:

4.5.1

 Utrditev evropske kulturne politike in instrumentov v podporo razširjanju vrednot identitete na temelju občutka pripadnosti skupnim vrednotam.

4.5.2

 Popolna svoboda gibanja, ustanavljanja in delovanja pravnih in fizičnih oseb na področju kulture znotraj Evrope.

4.5.3

 „Kulturno gospodarstvo“, ki temelji na sistemih socialnega vključevanja in spodbuja nove modele z ohranjanjem in restavriranjem kulturne dediščine ter razvojem ustvarjalnih industrij, med drugim v okviru novih vrst podjetij z močno socialno komponento.

4.5.4

 Spodbujanje evropske kulture v mednarodnih odnosih bodisi kot sredstva za oživitev kulturne diplomacije, mehanizma vplivanja v zunanjih odnosih Evrope ali gospodarskega multiplikatorja v mednarodni trgovini, da bi umetniki in ustvarjalci postali ambasadorji evropske kulture.

4.5.5

 Mehanizmi delovanja od spodaj navzgor, da bi zagotovili več prostora za vse akterje, ki neposredno ustvarjajo, gradijo in oblikujejo kulturo na področju umetnosti ter v kulturni in ustvarjalni industriji.

4.6

 Po mnenju EESO se je treba soočiti s skupnimi izzivi in oblikovati resnični „kulturni notranji trg“ s spodbujanjem:

—

mobilnosti umetnikov in storitev kulturnih ustanov,

—

mobilnosti umetniških del,

—

sodelovanja v okviru nadnacionalnih projektov,

—

medkulturnega dialoga,

—

posebnih ukrepov za krepitev evropske kulturne identitete,

—

ukrepov za restavriranje in ohranjanje ogromne evropske umetniške dediščine s posebnimi sredstvi za multimedijske raziskave in inovacije (18) ter trajnost,

—

večje neodvisnosti ustvarjanja,

—

razvoja digitalne humanistične kulture, s katero bi zmanjšali manipulativnost lažnih novic in dezinformacij na spletu.

4.7

 Po mnenju EESO je treba – zlasti med mladimi v okviru šolanja – spodbujati prepričanje, da so kulturna raznolikost in različne oblike umetnosti bistveni elementi človekovega razvoja in izraz temeljnih svoboščin ter da izmenjava kulturnih procesov prispeva h krepitvi demokratičnega državljanstva.

4.8

 EESO poudarja, da je potrebna nova evropska kulturna agenda, ki bo del nove skupne in razširjene strateške vizije, in bo vključena v naslednji večletni evropski finančni okvir.

4.9

 Po mnenju EESO je treba upravičencem programov ter zakonodajnih, strukturnih in finančnih podpornih ukrepov omogočiti jasne in transparentne informacije, dostopne na družabnih omrežjih.

4.10

 EESO so pomembni tudi ukrepi, usmerjeni v končne naslovnike evropske kulturne politike, s katerimi bi povečali ravni udeležbe, ki sta jih gospodarsko-finančna in nato družbena kriza močno načeli.

4.10.1

 Po mnenju EESO bi lahko bile uvedba programa Erasmus za državljane za kulturno in turistično promocijo EU, objava Evropske kulturne listine z lažjim dostopom do evropskih kulturnih znamenitosti in uvedba evropskih kulturnih tednov in noči koristne pobude, zlasti za mlajše generacije.

5.   Posebne ugotovitve

5.1

 Digitalni vodnik z aktualno spletno stranjo v uporabniku prijazni obliki in v vseh jezikih EU, da bi bilo mogoče dostopati do številnih razpoložljivih instrumentov EU, kot so tile:

—

DCI II, instrument za financiranje razvojnega sodelovanja (19),

—

programa Interreg Med (20) in Med Culture (2014–2018) (21),

—

ENI, evropski instrument sosedstva – nekdanji evropski instrument sosedstva in partnerstva (ENPI) (22),

—

IPA II (2014–2020) (23),

—

omrežje Natura 2020 (24),

—

Akcijski načrt za naravo, ljudi in gospodarstvo (Natura 2020) (25),

—

LIFE (2014–2020) (26),

—

strukturni skladi (27),

—

EMODnet, faza III, opazovanje morja in podvodna območja (28),

—

modra rast v EU v morskem in pomorskem sektorju ter v turizmu (29),

—

Leader+, sprememba namembnosti podeželske in kulturne dediščine (30),

—

Evropa za državljane (2014–2020) – zgodovina in raznolikost Unije (31),

—

državna pomoč za ohranjanje kulturne in druge dediščine (32),

—

nedovoljen promet s kulturnimi dobrinami (33),

—

Copernicus (nekdanji GMES), satelitske informacije, ki omogočajo nadzor kulturne dediščine (34),

—

EDEN (evropske destinacije odličnosti),

—

COSME, ki financira pobude na področju kulture in turizma (35),

—

evropske kulturne poti Sveta Evrope in Evropske komisije,

—

„C3 Monitor“, spremljanje in primerjava približno 170 kulturnih in ustvarjalnih mest v 30 evropskih državah: „kulturna dinamika“ (Cultural Vibrancy), „ustvarjalno gospodarstvo“ (Creative Economy) in „spodbudno okolje“ (Enabling Environment),

—

javno-zasebna partnerstva na področju „energetsko učinkovitih zgodovinskih stavb“,

—

kulturna dediščina za trajnostni razvoj programa Obzorje 2020,

—

Europeana, digitalna platforma z več kot 50 milijoni digitaliziranih del (knjig, glasbe in umetniških del) z naprednim načinom iskanja,

—

digitalna agenda za proučevanje evropske filmske dediščine (36),

—

naložbe v kulturno dediščino, ki jih omogoča kohezijska politika (37),

—

Erasmus+ (38),

—

znak evropske dediščine, ki se podeljuje nahajališčem v EU (39),

—

program Ustvarjalna Evropa (2014-20): podprogram MEDIA, namenjen medijem in avdiovizualnemu sektorju, podprogram Kultura, namenjen sektorju ustvarjanja in kulture; medsektorski sklop, namenjen vsem ostalim ustvarjalnim in kulturnim sektorjem (40).

V Bruslju, 17. oktobra 2018

Predsednik Evropskega ekonomsko-socialnega odbora

Luca JAHIER

(1)  To dokazujejo razširjena populistična gibanja in gibanja za nacionalno suverenost.

(2)  Po analogiji z evropskim raziskovalnim prostorom in kot njegova okrepitev.

(3)  Primer restavratorske službe: www.opencare.it.

(4)  Nihil est in intellectu quod prius non fuerit in sensu (John Locke).

(5)  Lat. instruere = pripraviti, graditi.

(6)  Vtisniti znake in vzorce.

(7)  Glej rezultate s področja nevroznanosti v zvezi s posnemanjem in sledenjem vzorcem.

(8)  Lat. colere = gojiti.

(9)  Vir: Eurostat.

(10)  Poročilo: Cultural access and participation http://ec.europa.eu/public_opinion/archives/ebs/ebs_399_en.pdf.

(11)  Glej UL C 287, 29.11.2007.

(12)  UL C 377 E, 7.12.2012, str. 142; UL C 93, 9.3.2016, str. 95 – Sprejeta besedila, P8_TA(2016)0486.

(13)  UL C 288, 31.8.2017, str. 120.

(14)  NAT/738 (UL C 440, 6.12.2018, str. 22).

(15)  Zlasti s preoblikovanjem raziskave PISA in t. i. predmetov STEM (naravoslovje, tehnika, informatika in matematika) v STEAM (naravoslovje, tehnika, informatika, umetnost in matematika) ter na digitalnem področju.

(16)  Afrika, Karibski otoki in Pacifik.

(17)  Glej tudi Svet Evrope – Okvirna konvencija Sveta Evrope o vrednosti kulturne dediščine za družbo (CETS št. 199) 18/03/08 Faro, 27.10.2005.

(18)  Glej opombo 14.

(19)  Uredba (EU) št. 233/2014 (UL L 77, 15.3.2014, str. 44).

(20)  Program Interreg Med.

(21)  Program Med Culture.

(22)  Uredba (EU) št. 232/2014 (UL L 77, 15.3.2014, str. 27) in Uredba (EU) št. 236/2014 (UL L 77, 15.3.2014, str. 95).

(23)  Uredba (EU) št. 231/2014 (UL L 77, 15.3.2014, str. 11).

(24)  Direktiva o habitatih 92/43/EGS (UL L 206, 22.7.1992, str. 7) in Direktiva o pticah 2009/147/ES (UL L 20, 26.1.2010, str. 7).

(25)  COM(2017) 198 final.

(26)  Uredba (EU) št. 1293/2013 (UL L 347, 20.12.2013, str. 185).

(27)  5 skladov: ESRR, ESS, Kohezijski sklad, EKSRP in ESPR.

(28)  Sklep (EU) 2017/848 (UL L 125, 18.5.2017, str. 43).

(29)  EP, 2. julij 2013 (2012/2297(INI)) (UL C 75, 26.2.2016, str. 24).

(30)  Uredba (EU) št. 1305/2013 (UL L 347, 20.12.2013, str. 487).

(31)  Uredba (EU) št. 390/2014 (UL L 115, 17.4.2014, str. 3).

(32)  Uredba (EU) št. 651/2014 (UL L 187, 26.6.2014, str. 1) in Uredba (EU) 2015/1588 (UL L 248, 24.9.2015, str. 1).

(33)  Boj proti trgovini s kulturnimi dobrinami.

(34)  Uredba (EU) št. 377/2014 (UL L 122, 24.4.2014, str. 44).

(35)  Uredba (EU) št. 1287/2013 (UL L 347, 20.12.2013, str. 33).

(36)  COM(2010) 487 final in COM(2014) 477 final.

(37)  UL C 347, 20.12.2013.

(38)  Uredba (EU) št. 1288/2013 (UL L 347, 20.12.2013, str. 50).

(39)  Sklep št. 1194/2011/EU (UL L 303, 22.11.2011, str. 1).

(40)  Uredba (EU) št. 295/2013 (UL L 90, 28.3.2013, str. 1).

Top