EVROPSKA KOMISIJA

Bruselj, 26.10.2017

COM(2017) 621 final

2017/0272(NLE)

Predlog

SKLEP SVETA

o sklenitvi, v imenu Evropske unije, Sporazuma med Evropsko unijo in Kraljevino Norveško o upravnem sodelovanju, boju proti goljufijam in izterjavi terjatev na področju davka na dodano vrednost

OBRAZLOŽITVENI MEMORANDUM

1.OZADJE PREDLOGA

•Razlogi za predlog in njegovi cilji

•Skladnost z veljavnimi predpisi s področja zadevne politike

2.PRAVNA PODLAGA, SUBSIDIARNOST IN SORAZMERNOST

3.REZULTATI NAKNADNIH OCEN, POSVETOVANJ Z ZAINTERESIRANIMI STRANMI IN OCEN UČINKA

•Posvetovanja z zainteresiranimi stranmi

V tem sporazumu je zajeto upravno sodelovanje na področju DDV med davčnimi upravami držav članic EU in Norveško. Pogajanja z norveškimi organi o besedilu so potekala v letih 2015 in 2016.

Delovna skupina Sveta za davčna vprašanja je bila med celotnim procesom obveščana o stanju pogajanj, z njo pa so potekala posvetovanja tudi o rezultatih pogajanj.

4.DRUGI ELEMENTI

Natančnejša pojasnitev posameznih določb predloga

Naslov I – Splošne določbe

Cilj je vzpostavitev okvira za upravno sodelovanje za boj proti goljufijam na področju DDV in za pomoč pri izterjavi terjatev na področju DDV (člen 1).

Opredelitve pojmov (člen 3) so v skladu z ustrezno zakonodajo EU. Zato ta sporazum vsebuje opredelitev pojma „organ prosilec“ (v smislu Uredbe št. 904/2010) za upravno sodelovanje in boj proti goljufijam pod naslovom II (v skladu z opredelitvijo pojma iz Uredbe Sveta EU št. 904/2010), medtem ko se bo pojem „organ prosilec“ (v smislu Direktive 2010/24/EU) uporabljal v zvezi s pomočjo pri izterjavi pod naslovom III (v skladu z opredelitvijo pojma iz Direktive Sveta 2010/24/EU). Isti opredelitvi pojmov se odražata tudi v elektronskih obrazcih, ki jih trenutno uporabljajo države članice znotraj okvira EU za upravno pomoč. Zato bo uporaba istih opredelitev pojmov omogočila uporabo istih elektronskih obrazcev za sodelovanje z Norveško brez bistvenih sprememb v njihovi postavitvi.

Tudi organizacija (člen 4) se zgleduje po strukturi, ki je bila vzpostavljena z Uredbo Sveta EU št. 904/2010 in Direktivo Sveta 2010/24/EU. V zvezi s tem bi bilo treba poudariti, da ta sporazum ne omogoča vzpostavitve „uradov za zvezo“, ki bi bili odgovorni za posebne vrste davkov, kakor je predvideno s členom 4(3) Direktive 2010/24/EU, ker se ta sporazum uporablja samo za DDV.

Pogodbenici zagotovita operativnost komunikacijskih sistemov, ki so potrebni za izmenjavo informacij. Zato bi bilo treba skleniti sporazum o ravni storitve (člen 5), da se določi tehnična kakovost in količina storitev za delovanje teh sistemov sporočanja in izmenjave informacij. Sporazum o ravni storitve se ne bo skliceval na sistem VIES, ki ni med tistimi instrumenti sodelovanja z Norveško, ki so vključeni v ta sporazum.

Pogodbenici morata zagotoviti zaupnost in varstvo osebnih podatkov, kakor je določeno v ustrezni zakonodaji EU (Direktiva 95/46/ES). Člen 6 določa pogoje za: razkritje podatkov izključno nacionalnim organom, zadolženim za uporabo zakonodaje o DDV, in uporabo teh podatkov; uporabo za druge namene, le če to dovoljuje nacionalna zakonodaja in po odobritvi države, ki posreduje informacije; uporabo izmenjanih podatkov; pošiljanje informacij drugi državi, za katero velja ta sporazum, in tretji državi; pošiljanje informacij, prejetih iz tretje države.

Naslov II – Upravno sodelovanje in boj proti goljufijam

Naslov II določa iste instrumente sodelovanja (izmenjavo informacij in uradne preiskave, spontano izmenjavo informacij, povratne informacije, avtomatično izmenjavo informacij, uradno obvestilo, prisotnost v upravnih uradih in udeležbo v uradnih preiskavah, sočasne kontrole in Eurofisc), kakor so določeni v Uredbi Sveta (EU) št. 904/2010, z izjemo dostopa do podatkovnih zbirk prek sistema VIES. Tudi roki za posredovanje informacij so isti kot v evropskem pravnem okviru.

Kar zadeva izmenjavo informacij na zahtevo, se odstavek 4 člena 7 nanaša na primere, ko je dobava obdavčljiva v državi organa prosilca v smislu Uredbe št. 904/2010, davčni zavezanec pa ima sedež v državi zaprošenega organa. V teh primerih lahko organ prosilec v smislu Uredbe št. 904/2010 odmeri DDV le tako, da zaprosi za pomoč zaprošeni organ. Zato ta člen določa minimalni sklop podatkov, ki jih zaprošeni organ mora poslati organu prosilcu v smislu Uredbe št. 904/2010. Kategorije, ki jih ta določba zajema in so navedene v Prilogi 1 k temu sporazumu, so uvoz zanemarljive vrednosti, storitve v zvezi z nepremičninami, telekomunikacijske storitve, storitve radijskega in televizijskega oddajanja ter elektronsko opravljene storitve.

Kar zadeva avtomatično izmenjavo informacij (člen 11), bosta pogodbenici v skupnem odboru (člen 41) vzpostavili kategorije informacij za izmenjavo.

Udeležba Norveške v Eurofiscu (člen 15) uradnikom Eurofisca za zvezo, ki jih je imenoval pristojni nacionalni organ, ne bo omogočila dostopa do podatkovnih zbirk druge države. Poleg tega norveški uradnik Eurofisca za zvezo ne bo imel vloge predsednika ali koordinatorja za delovna področja in tudi ne pravice do glasovanja.

V skladu s členom 17 lahko davčna uprava zavrne izvedbo uradnih preiskav, kadar zahtevek vključuje nesorazmerno upravno obremenitev za zaprošeni organ in kadar organ prosilec v smislu Uredbe št. 904/2010 ni izčrpal domačih virov informacij. Poleg tega bančna tajnost ni razlog za zavrnitev upravne pomoči.

Skupni odbor bo sprejel obrazce za izmenjavo informacij. Elektronski obrazci, ki jih države članice uporabljajo v skladu z Uredbo Sveta (EU) št. 904/2010 in Direktivo Sveta 2010/24/EU, se lahko ob manjših jezikovnih spremembah uporabijo tudi za namene tega sporazuma. Trenutna različica elektronskih obrazcev se dejansko nanaša le na „države članice“ in transakcije „znotraj Skupnosti“.

Naslov III – Izterjava

Naslov III določa instrumente pomoči pri izterjavah, ki so podobni tistim iz Direktive 2010/24/EU: izmenjavo informacij (vključno s prisotnostjo v upravnih uradih in udeležbo v administrativnih preiskavah v zaprošeni državi), pomoč pri vročitvi dokumentov ter izterjavo ali zavarovanje plačila terjatev.

Pogoji in načini urejanja teh vrst pomoči pri izterjavah so prav tako v skladu s pogoji in načini, kakor jih določa Direktiva 2010/24/EU.

Vendar je področje uporabe tega sporazuma omejeno na terjatve na področju DDV in na upravne kazni, globe, pristojbine in dodatne dajatve ter obresti in stroške, povezane s takimi terjatvami (v skladu s členom 2(1)(b) Sporazuma). V nasprotju z Direktivo 2010/24/EU njegovo področje uporabe ne zajema drugih davkov in carin. Tako omejeno področje uporabe je v skladu s pogajalskim mandatom, ki ga je podelil Svet.

Ne glede na to pa člen 40(4) zaradi poenostavitve pomoči pri izterjavah za druge davke in zmanjševanja upravne obremenitve določa, da se elektronsko komunikacijsko omrežje ali standardni obrazci, sprejeti za izvajanje tega sporazuma (ki ustrezajo standardnim obrazcem, ki se trenutno uporabljajo za pomoč pri izterjavah med državami članicami EU) lahko uporabljajo tudi za pomoč pri izterjavah v zvezi z drugimi terjatvami, če je taka pomoč pri izterjavah mogoča na podlagi drugih dvostranskih ali večstranskih pravno zavezujočih instrumentov o upravnem sodelovanju med državami. Ta možnost uporabe komunikacijskega omrežja in standardnih obrazcev za druge davke, ki pa ni obveznost, je lahko koristna v praksi, ker neplačevanje davkov ponavadi ni omejeno na dolgove na področju DDV. Zato ta sporazum omogoča uporabo enega zaprosila za pomoč pri izterjavi v zvezi s terjatvami na področju DDV (na podlagi tega sporazuma) ter v zvezi z drugimi davki (na podlagi drugih sporazumov). Vsaka država članica se bo morala ob posvetovanju z Norveško sama odločiti, ali želi uporabiti možnost iz člena 40(4), in kako želi to storiti.

Člen 23 tega sporazuma zajema izmenjavo informacij brez predhodne zahteve. Na podlagi te določbe lahko država obvesti državo sedeža ali rezidentstva o nerešenem povračilu „davkov ali carin“ osebi, ki ima sedež ali je rezident v drugi državi. Ta določba je podobna členu 6 Direktive 2010/24/EU, ki se nanaša na izmenjavo informacij brez predhodne zahteve o povračilu „davkov ali carin, razen davka na dodano vrednost“, ki se bo izplačalo.

V ta sporazum (člena 25 in 29) sta bila uvedena enotna instrumenta (enotni obrazec za vročitev in enotni izvršilni naslov v zaprošeni državi), uvedena z Direktivo 2010/24/EU (člena 8 in 12). Ti standardni obrazci, ki se že uporabljajo med vsemi državami članicami, se bodo uporabljali tudi za namene vročitve in izterjave v odnosih z Norveško. Avtomatično prevajanje teh obrazcev bo razširjeno na norveški jezik.

Da bi se omogočilo hitro in neovirano izvajanje pomoči pri izterjavah v primeru Norveške, člen 40(5) Sporazuma določa, da pristojni organi uporabljajo pravila, vključno s standardnimi obrazci, ki so že sprejeti za izvajanje Direktive Sveta 2010/24/EU, če skupni odbor za izvajanje naslova III ne določi podrobnih pravil ali dokler tega ne stori.

Naslov IV – Izvajanje in uporaba

S členom 41 se vzpostavi skupni odbor, ki je sestavljen iz predstavnikov pogodbenic. Skupni odbor zagotovi pravilno delovanje in izvajanje tega sporazuma. Deluje na podlagi soglasja in sprejme svoj poslovnik.

Norveška bo za namen tega sporazuma uporabljala elektronske obrazce in omrežje CCN/CSI 5 , ki so komponente evropskega informacijskega sistema iz točke A Priloge k Uredbi (EU) št. 1286/2013 (Fiscalis 2020) 6 , ki so komponente Unije. Skupni odbor bo glede na sprejeto tehnično rešitev za povezovanje Norveške na omrežje CCN/CSI določil finančni prispevek, ki ga Norveška vplača v splošni proračun Evropske unije.

V skupnem odboru bo Evropsko unijo zastopala Komisija, države članice pa lahko sodelujejo. Vendar pa je za sprejemanje odločitev v okviru skupnega odbora pogoj predhodno (soglasno) sprejetje stališča Evropske unije v skladu s pravili, ki so določena v členu 113 PDEU. Komisija bo nato zadevne odločitve upoštevala in jih zastopala v skupnem odboru.

Naslov V – Končne določbe

Ta sporazum bo del pravnega reda EU in bo prevladal nad drugimi dvostranskimi ali večstranskimi pravno zavezujočimi instrumenti o upravnem sodelovanju na tem področju. To pomeni, da se bodo v primeru neskladnosti uporabljale določbe tega sporazuma.

2017/0272 (NLE)

Predlog

SKLEP SVETA

o sklenitvi, v imenu Evropske unije, Sporazuma med Evropsko unijo in Kraljevino Norveško o upravnem sodelovanju, boju proti goljufijam in izterjavi terjatev na področju davka na dodano vrednost

SVET EVROPSKE UNIJE JE –

ob upoštevanju Pogodbe o delovanju Evropske unije in zlasti člena 113 v povezavi s členom 218(6)(b) in drugim odstavkom člena 218(8) Pogodbe,

ob upoštevanju predloga Evropske komisije,

ob upoštevanju mnenja Evropskega parlamenta 7 ,

ob upoštevanju naslednjega:

(1)Sporazum med Evropsko unijo in Kraljevino Norveško o upravnem sodelovanju, boju proti goljufijam in izterjavi terjatev na področju davka na dodano vrednost je bil v skladu s Sklepom XXX/XXX/ES podpisan dne XX/XX/XXXX.

(2)Besedilo sporazuma, ki je rezultat pogajanj, ustrezno odraža pogajalske smernice, ki jih je izdal Svet.

(3)V skladu s členom 28(2) Uredbe (ES) št. 45/2001 Evropskega parlamenta in Sveta je bilo opravljeno posvetovanje z Evropskim nadzornikom za varstvo podatkov 8 .

(4)Ta sporazum bi bilo treba odobriti v imenu Unije –

SPREJEL NASLEDNJI SKLEP:

Člen 1

Odobri se Sporazum med Evropsko unijo in Kraljevino Norveško o upravnem sodelovanju, boju proti goljufijam in izterjavi terjatev na področju davka na dodano vrednost v imenu Unije.

Besedilo tega sporazuma je priloženo temu sklepu.

Člen 2

Predsednik Sveta v imenu Unije predloži uradno obvestilo iz člena 44(2) tega sporazuma.

Člen 3

Komisija, ki ji pomagajo predstavniki držav članic, zastopa Unijo v skupnem odboru, ustanovljenem v skladu s členom 41 tega sporazuma.

Ta sklep začne veljati tretji dan po objavi v Uradnem listu Evropske unije.

V Bruslju,

(1) Uredba Sveta (EU) št. 904/2010 z dne 7. oktobra 2010 o upravnem sodelovanju in boju proti goljufijam na področju davka na dodano vrednost (UL L 268, 12.10.2010, str. 1)

(2) Direktiva Sveta 2010/24/ EU z dne 16. marca 2010 o vzajemni pomoči pri izterjavi terjatev v zvezi z davki, carinami in drugimi ukrepi (UL L 84, 31.3.2010, str. 1).

(3) Eurofisc je mreža za večstransko in hitro izmenjavo ciljnih informacij med državami članicami EU. Razdeljena je na tematska področja, ki se imenujejo delovna področja. Urejena je s poglavjem X Uredbe Sveta (EU) št. 904/2010.

(4) Kratica VIES pomeni sistem izmenjave podatkov s področja DDV. Informacije, ki so na voljo v okviru sistema VIES, in uporabo tega sistema ureja poglavje V Uredbe Sveta (EU) št. 904/2010.

(5) Skupno komunikacijsko omrežje/skupni sistemski vmesnik.

(6) Uredba (EU) št. 1286/2013 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 11. decembra 2013 o vzpostavitvi akcijskega programa za izboljšanje delovanja sistemov obdavčitve v Evropski uniji za obdobje 2014–2020 (Fiscalis 2020) in razveljavitvi Odločbe št. 1482/2007/ES (UL L 347, 20.12.2013, str. 25).

(7) UL C, …, str. ….

(8) Uredba (ES) št. 45/2001 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 18. decembra 2000 o varstvu posameznikov pri obdelavi osebnih podatkov v institucijah in organih Skupnosti in o prostem pretoku takih podatkov (UL L 8, 12.1.2001, str. 1).

EVROPSKA KOMISIJA

Bruselj, 26.10.2017

COM(2017) 621 final

PRILOGA

k

predlogu za sklep Sveta

o sklenitvi, v imenu Evropske unije, Sporazuma med Evropsko unijo in Kraljevino Norveško o upravnem sodelovanju, boju proti goljufijam in izterjavi terjatev na področju davka na dodano vrednost

Sporazum med Evropsko unijo in Kraljevino Norveško o upravnem sodelovanju, boju proti goljufijam in izterjavi terjatev na področju davka na dodano vrednost

EVROPSKA UNIJA, v nadaljnjem besedilu: „Unija“,

in

KRALJEVINA NORVEŠKA, v nadaljnjem besedilu: „Norveška“,

v nadaljnjem besedilu: „pogodbenici“, STA SE –

V ŽELJI, da bi zagotovili pravilne določitev, odmero in pobiranje davka na dodano vrednost (DDV) ter izterjavo terjatev na področju DDV z namenom preprečitve dvojne obdavčitve ali neobdavčitve ter boja proti goljufijam na področju DDV,

OB ZAVEDANJU, da boj proti čezmejnim goljufijam in utajam na področju DDV zahteva tesnejše sodelovanje med pristojnimi organi, odgovornimi za uporabo zakonodaje na tem področju,

OB PRIZNAVANJU, da imajo čezmejne goljufije in utaje na področju DDV posebne značilnosti in mehanizme, zaradi katerih se razlikujejo od drugih vrst davčnih goljufij, in da zato zahtevajo posebna pravna orodja za upravno sodelovanje, zlasti za vzajemno izmenjavo informacij,

Z NAMENOM, da se prispeva k mreži Eurofisc za izmenjavo ciljnih informacij v boju proti čezmejnim goljufijam na področju DDV ob upoštevanju omejitev v skladu s tem sporazumom,

OB ZAVEDANJU, da bi morale vse pogodbenice uporabljati pravila o zaupnosti in varstvu osebnih podatkov v skladu z Direktivo 95/46/ES 1 Evropskega parlamenta in Sveta o varstvu posameznikov pri obdelavi osebnih podatkov in o prostem pretoku takih podatkov, tudi v okviru Eurofisca,

KER je ocena pravilne uporabe DDV za telekomunikacijske storitve, storitve oddajanja in elektronske storitve učinkovita le z mednarodnim sodelovanjem,

OB UPOŠTEVANJU, da sta Evropska unija in Norveška sosedi in dinamični trgovinski partnerici ter tudi pogodbenici Sporazuma o Evropskem gospodarskem prostoru (v nadaljnjem besedilu: Sporazum EGP), katerega namen je spodbujati trajno in uravnoteženo krepitev trgovinskih in gospodarskih odnosov med pogodbenicami z enakimi konkurenčnimi pogoji ter spoštovanje istih pravil z namenom vzpostavitve homogenega Evropskega gospodarskega prostora,

OB PRIZNAVANJU, da je sodelovanje, ki ima za cilj učinkovitejšo uporabo in izvrševanje DDV, v interesu Evropske unije in Norveške, čeprav davčne zadeve ne spadajo na področje uporabe Sporazuma EGP –

DOGOVORILI O NASLEDNJEM:

Naslov I

Splošne določbe

Člen 1

Cilj

Cilj tega sporazuma je vzpostaviti okvir za upravno sodelovanje med državami članicami Unije in Norveško, da se organom, odgovornim za uporabo zakonodaje o DDV, omogoči vzajemna pomoč pri zagotavljanju skladnosti s to zakonodajo in zaščiti prihodkov iz DDV.

Člen 2

Področje uporabe

1.Ta sporazum določa pravila in postopke za sodelovanje pri:

(a)izmenjavi kakršnih koli informacij, ki lahko pripomorejo k izvedbi pravilne odmere DDV, spremljanju pravilne uporabe DDV in boju proti goljufijam na področju DDV;

(b)izterjavi:

(i)terjatev v zvezi z DDV;

(ii)upravnih kazni, glob, pristojbin in dodatnih dajatev, ki so povezane s terjatvami iz točke (i) in ki jih naložijo upravni organi, pristojni za obračun DDV ali za izvajanje uradnih preiskav v zvezi z njim, ali ki jih potrdijo upravni ali sodni organi na zahtevo navedenih upravnih organov;

(iii)obresti in stroškov v zvezi s terjatvami iz točk (i) in (ii).

2.Ta sporazum ne vpliva na uporabo pravil o upravnem sodelovanju in boju proti goljufijam in pomoči pri izterjavi terjatev na področju DDV med državami članicami Unije.

3.Ta sporazum ne vpliva na uporabo pravil o medsebojni pomoči v kazenskih zadevah.

Člen 3

Opredelitve pojmov

Za namene tega sporazuma se uporabljajo naslednje opredelitve pojmov:

(a)„DDV“ za Unijo pomeni davek na dodano vrednost v skladu z Direktivo Sveta 2006/112/ES o skupnem sistemu davka na dodano vrednost in za Norveško davek na dodano vrednost v skladu z norveškim zakonom št. 58 z dne 19. junija 2009 o davku na dodano vrednost;

(b)„država“ pomeni državo članico Unije ali Norveško;

(c)„države“ pomeni države članice Unije in Norveško;

(d)„tretja država“ pomeni državo, ki ni država članica Unije in ni Norveška;

(e)„pristojni organ“ pomeni organ, ki je imenovan v skladu s členom 4(1);

(f)„centralni urad za zvezo“ pomeni urad, imenovan v skladu s členom 4(2), katerega glavna odgovornost so stiki za namene uporabe naslova II ali naslova III;

(g)„služba za zvezo“ pomeni kateri koli urad, razen centralnega urada za zvezo, ki je bil kot tak imenovan v skladu s členom 4(3) za zaprošanje za vzajemno pomoč ali njeno zagotavljanje v skladu z naslovom II ali naslovom III;

(h)„pristojni uradnik“ pomeni katerega koli uradnika, imenovanega v skladu s členom 4(4), ki lahko neposredno izmenjuje informacije v skladu z naslovom II;

(i)„organ prosilec v smislu Uredbe št. 904/2010“ pomeni centralni urad za zvezo, službo za zvezo ali pristojnega uradnika, ki v imenu pristojnega organa vloži zahtevek za pomoč v skladu z naslovom II;

(j)„organ prosilec v smislu Direktive 2010/24/EU“ pomeni centralni urad za zvezo ali službo za zvezo države, ki vloži zahtevo v skladu z naslovom III;

(k)„zaprošeni organ“ pomeni centralni urad za zvezo, službo za zvezo ali, kar zadeva sodelovanje iz naslova II, pristojnega uradnika, ki prejme zahtevo organa prosilca v smislu Uredbe št. 904/2010 ali organa prosilca v smislu Direktive 2010/24/EU;

(l)„oseba“ pomeni:

(i)fizično osebo;

(ii)pravno osebo;

(iii)kadar veljavna zakonodaja tako določa, združenje oseb, ki jim je priznana sposobnost, da opravljajo pravna dejanja, vendar nimajo pravnega statusa pravne osebe, ali

(iv)vse druge pravne aranžmaje kakršne koli narave in oblike, s statusom pravne osebe ali brez, zavezane plačilu DDV ali dolžne poravnati terjatve iz člena 2(1)(b);

(m)„skupni odbor“ pomeni odbor, odgovoren za zagotavljanje pravilnega delovanja in izvajanja tega sporazuma v skladu s členom 41;

(n)„uradna preiskava“ pomeni vse kontrole, preverjanja in vsako drugo ukrepanje držav pri izvajanju svojih nalog zaradi zagotavljanja pravilne uporabe zakonodaje o DDV;

(o)„spontana izmenjava“ pomeni nesistematično sporočanje drugi državi kadar koli in brez predhodne zahteve za informacije;

(p)„avtomatična izmenjava“ pomeni sistematično sporočanje vnaprej opredeljenih informacij drugi državi, brez predhodne zahteve;

(q)„sočasna kontrola“ pomeni usklajeni nadzor davčne obveznosti enega ali več med seboj povezanih davčnih zavezancev, ki ga organizirata dve ali več držav s skupnimi ali dopolnjujočimi se interesi;

(r)„z elektronskimi sredstvi“ pomeni uporabo elektronske opreme za obdelavo, (vključno z digitalno zgostitvijo) in shranjevanje podatkov ter uporabo žic, radijskega prenosa, optičnih tehnologij ali drugih elektromagnetnih sredstev;

(s)„omrežje CCN/CSI“ pomeni skupno platformo, ki temelji na skupnem komunikacijskem omrežju (v nadaljnjem besedilu: CCN) in skupnem sistemskem vmesniku (v nadaljnjem besedilu: CSI), ki ju je razvila Unija za zagotavljanje vseh prenosov z elektronskimi sredstvi med pristojnimi organi na področju obdavčitve;

(t)„telekomunikacijske storitve, storitve radijskega in televizijskega oddajanja ter elektronsko opravljene storitve“ pomeni storitve, kakor so opredeljene v členih 6a, 6b in 7 Izvedbene uredbe Sveta (EU) št. 282/2011 2 o določitvi izvedbenih ukrepov za Direktivo 2006/112/ES o skupnem sistemu davka na dodano vrednost.

Člen 4

Organizacija

1.Vsaka država imenuje pristojni organ, ki je odgovoren za uporabo tega sporazuma.

2.Vsaka država imenuje:

(a)centralni urad za zvezo, katerega glavna odgovornost je uporaba naslova II tega sporazuma in

(b)centralni urad za zvezo, katerega glavna odgovornost je uporaba naslova III tega sporazuma.

3.Vsak pristojni organ lahko imenuje, neposredno ali na podlagi pooblastil:

(a)službe za zvezo za neposredno izmenjavo informacij v skladu z naslovom II tega sporazuma;

(b)službe za zvezo za zaprošanje za vzajemno pomoč ali njeno zagotavljanje v skladu z naslovom III tega sporazuma v zvezi s svojo posebno ozemeljsko pristojnostjo ali operativnimi pristojnostmi.

4.Vsak pristojni organ lahko imenuje, neposredno ali na podlagi pooblastil, pristojne uradnike, ki lahko neposredno izmenjajo informacije na podlagi naslova II tega sporazuma.

5.Centralni uradi za zvezo posodabljajo seznam služb za zvezo in pristojnih uradnikov ter ga dajo na voljo drugim centralnim uradom za zvezo.

6.Kadar služba za zvezo ali pristojni uradnik pošlje ali prejme zahtevek za pomoč v okviru tega sporazuma, o tem obvesti svoj centralni urad za zvezo.

7.Kadar centralni urad za zvezo, služba za zvezo ali pristojni uradnik prejme zahtevek za vzajemno pomoč, ki zahteva ukrepanje zunaj njegove pristojnosti, tak zahtevek nemudoma pošlje pristojnemu centralnemu uradu za zvezo ali službi za zvezo in o tem obvesti organ prosilec v smislu Uredbe št. 904/2010 ali organ prosilec v smislu Direktive 2010/24/EU. V takem primeru začne rok iz člena 8 teči naslednji dan po dnevu, ko je zahtevek za pomoč poslan pristojnemu centralnemu uradu za zvezo ali pristojni službi za zvezo.

8.Vsaka država Evropski komisiji v roku enega meseca od podpisa tega sporazuma sporoči ime pristojnega organa za namene tega sporazuma in jo nemudoma obvesti o kakršni koli spremembi v zvezi z njim. Evropska komisija posodablja seznam pristojnih organov in ga da na voljo skupnemu odboru.

Člen 5

Sporazum o ravni storitve

Za zagotavljanje tehnične kakovosti in količine storitev za delovanje sistemov sporočanja in izmenjave informacij, se v skladu s postopkom, ki ga določi skupni odbor, sklene sporazum o ravni storitve.

Člen 6

Zaupnost in varstvo osebnih podatkov

1.Vse informacije, ki jih država pridobi na podlagi tega sporazuma, se obravnavajo kot zaupne in varujejo enako kakor informacije, pridobljene na podlagi nacionalne zakonodaje, ter v obsegu, ki zagotavlja potrebno varstvo osebnih podatkov v skladu z Direktivo 95/46/ES Evropskega parlamenta in Sveta 3 ter zaščitnimi ukrepi, ki jih lahko država, ki pošilja informacije, podrobno določi v skladu s svojo nacionalno zakonodajo.

2.Take informacije se lahko razkrijejo osebam ali organom (vključno s sodišči in upravnimi ali nadzornimi organi), ki sodelujejo pri uporabi zakonodaje o DDV ter za namene pravilne odmere DDV in izvrševanja ali zavarovanja plačila terjatev v zvezi s terjatvami na področju DDV.

3.Informacije iz odstavka 1 se lahko uporabijo tudi za odmero in izvrševanje, vključno z izterjavo, drugih davkov in obveznih prispevkov za socialno varnost. Če izmenjane informacije razkrijejo kršitve davčne zakonodaje ali pripomorejo k dokazovanju njihovega obstoja, se lahko uporabijo tudi za nalaganje upravnih ali kazenskih sankcij. Samo zgoraj navedene osebe ali organi lahko uporabijo te informacije, in sicer samo za namene, določene v predhodnih stavkih. Razkrijejo jih lahko v javnih sodnih postopkih ali v odločitvah sodišč.

4.Ne glede na odstavka 1 in 2 država, ki zagotovi informacije na podlagi obrazložene zahteve, dovoli, da se informacije v državi, ki prejme podatke, uporabijo za namene, ki so drugačni od navedenih v členu 2(1), če se lahko informacije v skladu z zakonodajo države, ki zagotovi informacije, uporabijo za podobne namene. Zaprošeni organ tako zahtevo sprejme ali zavrne v roku enega meseca.

5.Poročila, izjave in kateri koli drugi dokumenti ali njihovi overjeni prepisi ali izpiski, ki jih pridobi država s pomočjo, predvideno s tem sporazumom, se lahko uveljavljajo kot dokaz v tej državi na isti podlagi kot podobni dokumenti, ki jih zagotovi drug organ te države.

6.Informacije, ki jih ena država zagotovi drugi, lahko slednja prenese na nadaljnjo državo ob predhodni odobritvi pristojnega organa, od katerega informacije izvirajo. Država, iz katere informacije izvirajo, lahko nasprotuje takšnemu deljenju informacij v desetih delovnih dneh od dne, ko je prejela sporočilo od države, ki želi deliti podatke.

7.Države lahko pošljejo informacije, pridobljene v skladu s tem sporazumom, tretjim državam ob upoštevanju naslednjih pogojev:

(a)pošiljanje informacij ureja nacionalna zakonodaja države pošiljateljice, s katero se izvaja člen 25 Direktive 95/46/ES o varstvu posameznikov pri obdelavi osebnih podatkov in o prostem pretoku takih podatkov, zlasti kar zadeva ustrezno raven varstva v zadevni tretji državi;

(b)pristojni organ, od katerega informacije izvirajo, se strinja s tem sporočanjem;

(c)pošiljanje dovoljujejo dogovori o pomoči med državo pošiljateljico informacij in zadevno tretjo državo.

8.Če država prejme informacije iz tretje države, lahko države izmenjajo te informacije v obsegu, v katerem to dovoljujejo dogovori o pomoči z zadevno tretjo državo.

9.Vsaka država nemudoma uradno obvesti druge zadevne države o kakršni koli kršitvi zaupnosti, neučinkovitosti zaščitnih ukrepov za varstvo podatkov ter vseh sankcijah in popravnih ukrepih, ki so bili zato uvedeni.

10.Osebe, ki jih ustrezno pooblasti urad Evropske Komisije za akreditacijo v zvezi z varnostjo, imajo lahko dostop do teh podatkov samo, kolikor je to potrebno za skrb, vzdrževanje in razvoj omrežja CCN.

Naslov II

Upravno sodelovanje in boj proti goljufijam

Poglavje 1

Izmenjava informacij na zahtevo

Člen 7

Izmenjava informacij in uradne preiskave

1.Na zahtevo organa prosilca v smislu Uredbe št. 904/2010 mu zaprošeni organ sporoči informacije iz člena 2(1)(a),, ki se nanašajo na poseben primer ali primere.

2.Za namen posredovanja informacij iz odstavka 1 zaprošeni organ poskrbi za izvedbo kakršnih koli uradnih preiskav, ki so potrebne za pridobitev takih informacij.

3.Zahteva iz odstavka 1 lahko vsebuje obrazloženo zahtevo za uradno preiskavo. Če zaprošeni organ zavzame stališče, da uradna preiskava ni potrebna, takoj obvesti organ prosilec v smislu Uredbe št. 904/2010 o razlogih za tako stališče.

4.Če zaprošeni organ zavrne uradno preiskavo zneskov, ki jih izkaže davčni zavezanec v povezavi z dobavami blaga in storitev iz Priloge 1, ki jih opravlja davčni zavezanec s sedežem v državi zaprošenega organa in so obdavčljive v državi organa prosilca v smislu Uredbe št. 904/2010, zaprošeni organ organu prosilcu v smislu Uredbe št. 904/2010 predloži vsaj datume in zneske vseh zadevnih dobav, ki jih je davčni zavezanec opravil v zadnjih dveh letih v državi članici organa prosilca v smislu Uredbe št. 904/2010.

5.Za pridobitev potrebnih informacij ali za izvedbo uradne preiskave, za katero je bilo zaprošeno, zaprošeni organ ali upravni organ, na katerega se je obrnil, ravna kakor bi deloval zase ali na zahtevo drugega organa v svoji državi.

6.Na zahtevo organa prosilca v smislu Uredbe št. 904/2010 mu zaprošeni organ sporoči ustrezne informacije, ki jih pridobi ali jih ima ter rezultate upravnih preiskav v obliki poročil, izjav in drugih dokumentov ali overjene prepise ali izpiske.

7.Izvirni dokumenti se zagotovijo samo kadar to ni v nasprotju z veljavnimi določbami v državi članici, v kateri ima zaprošeni organ sedež.

Člen 8

Rok za predložitev informacij

1.Zaprošeni organ predloži informacije iz člena 7 čim prej in ne pozneje kot tri mesece po datumu prejema zahtevka. Kadar pa zaprošeni organ že ima navedene informacije, se rok skrajša na največ en mesec.

2.V nekaterih posebnih kategorijah primerov se zaprošeni organ in organ prosilec v smislu Uredbe št. 904/2010 lahko sporazumeta o rokih, ki so drugačni od rokov, opredeljenih v členu 1.

3.Kadar zaprošeni organ na zahtevek ne more odgovoriti do izteka roka iz odstavkov 1 in 2, nemudoma pisno obvesti organ prosilec v smislu Uredbe št. 904/2010 o razlogih za to in navede, kdaj meni, da bo lahko odgovoril.

Poglavje 2

Izmenjava informacij brez predhodne zahteve

Člen 9

Vrste izmenjave informacij

Izmenjava informacij brez predhodne zahteve je bodisi spontana, kakor je določeno v členu 10, bodisi avtomatična, kakor je določeno v členu 11.

Člen 10

Spontana izmenjava informacij

Pristojni organ države brez predhodne zahteve pristojnemu organu druge države posreduje informacije iz člena 2(1)(a), ki niso bile posredovane v okviru avtomatične izmenjave iz člena 11 in s katerimi je seznanjen, v naslednjih primerih:

(a)kadar se šteje, da je obdavčitev izvedena v namembni državi in so informacije iz države porekla nujne za učinkovitost kontrolnega sistema namembne države;

(b)kadar ima država razloge za domnevo, da je bila v drugi državi kršena zakonodaja o DDV ali obstaja verjetnost take kršitve;

(c)kadar obstaja tveganje izgube davka v drugi državi.

Člen 11

Avtomatična izmenjava informacij

1.Kategorije informacij, ki se izmenjujejo avtomatično, določi skupni odbor v skladu s členom 41.

2.Država se lahko vzdrži sodelovanja pri avtomatični izmenjavi ene ali več kategorij informacij iz odstavka 1, če bi zbiranje informacij za namene take izmenjave zahtevalo naložitev novih obveznosti osebam, zavezanim za DDV, ali bi državi naložila nesorazmerno upravno obremenitev.

3.Vsaka država skupni odbor v pisni obliki uradno obvesti o svoji odločitvi, ki jo sprejme v skladu s prejšnjim odstavkom.

Poglavje 3

Druge oblike sodelovanja

Člen 12

Upravno uradno obvestilo

1.Zaprošeni organ na zahtevo organa prosilca v smislu Uredbe št. 904/2010 in v skladu s pravili, ki urejajo uradno obveščanje o podobnih instrumentih v državi zaprošenega organa, uradno obvesti naslovnika o vseh instrumentih in odločitvah organov prosilcev v smislu Uredbe št. 904/2010, ki zadevajo uporabo zakonodaje o DDV v državi organa prosilca v smislu Uredbe št. 904/2010.

2.V zahtevkih za uradno obvestilo, v katerih je naveden predmet instrumenta ali odločitve, o katerih se uradno obvešča, se navedejo ime, naslov in vse druge ustrezne informacije za identifikacijo naslovnika.

3.Zaprošeni organ nemudoma obvesti organ prosilec v smislu Uredbe št. 904/2010 o svojem odgovoru na zahtevek za uradno obvestilo in ga uradno obvesti zlasti o datumu vročitve uradnega obvestila o odločitvi ali instrumentu naslovniku.

Člen 13

Prisotnost v upravnih uradih in udeležba v uradnih preiskavah

1.S sporazumom med organom prosilcem v smislu Uredbe št. 904/2010 in zaprošenim organom ter v skladu z ureditvami, ki jih slednji določi, lahko zaprošeni organ dovoli uradnikom, ki jih je pooblastil organ prosilec v smislu Uredbe št. 904/2010, da so prisotni v uradih zaprošenega organa ali na kateri koli drugi lokaciji, kjer ti organi opravljajo dolžnosti za namene izmenjave informacij iz člena 2(1)(a). Kadar so zahtevane informacije vsebovane v dokumentaciji, do katere imajo uradniki zaprošenega organa dostop, je treba uradnikom organa prosilca v smislu Uredbe št. 904/2010 izročiti njihove izvode.

2.S sporazumom med organom prosilcem v smislu Uredbe št. 904/2010 in zaprošenim organom ter v skladu z ureditvami, ki jih slednji določi, lahko zaprošeni organ dovoli uradnikom, ki jih je pooblastil organ prosilec v smislu Uredbe št. 904/2010, da so prisotni med uradnimi preiskavami, ki se izvedejo na ozemlju države zaprošenega urada za namene izmenjave informacij iz člena 2(1)(a). Takšne uradne preiskave izvajajo izključno uradniki zaprošenega organa. Uradniki organa prosilca v smislu Uredbe št. 904/2010 ne izvršujejo pooblastil v zvezi s pregledom, prenesenih na uradnike zaprošenega organa. Lahko pa imajo dostop do istih prostorov in dokumentov kot uradniki zaprošenega organa na podlagi posredovanja uradnikov zaprošenega organa in samo za namen uradne preiskave, ki se izvaja.

3.Uradniki organa prosilca v smislu Uredbe št. 904/2010, ki so prisotni v drugi državi v skladu z odstavkoma 1 in 2, morajo biti vedno sposobni predložiti pisno pooblastilo, iz katerega sta razvidni njihova istovetnost in uradni položaj.

Člen 14

Sočasne kontrole

1.Države se lahko dogovorijo o izvedbi sočasnih kontrol, kadar menijo, da so take kontrole učinkovitejše od kontrol, ki jih opravi samo ena država.

2.Država neodvisno identificira davčne zavezance, ki jih namerava predlagati za sočasno kontrolo. Pristojni organ navedene države uradno obvesti pristojni organ v zadevni drugi državi o primerih, predlaganih za sočasno kontrolo. Kolikor je to mogoče, poda razloge za svojo izbiro tako, da predloži informacije, ki so privedle do njegove odločitve. Navede obdobje, v katerem bi bilo treba take kontrole opraviti.

3.Pristojni organ, ki prejme predlog za sočasno kontrolo, načeloma v dveh tednih od prejema predloga in najpozneje v enem mesecu potrdi, da se strinja, ali sporoči sodelujočemu organu obrazloženo zavrnitev.

4.Vsak zadevni pristojni organ imenuje predstavnika, ki je odgovoren za nadzor in koordinacijo postopka kontrol.

Poglavje 4

Eurofisc

Člen 15

Udeležba Norveške v Eurofiscu

1.Da bi se spodbujalo in poenostavilo večstransko sodelovanje v boju proti goljufijam na področju DDV, se Norveško povabi k udeležbi v omrežju, imenovanem Eurofisc, ki je opredeljeno v poglavju X Uredbe Sveta (EU) št. 904/2010 4 o upravnem sodelovanju in boju proti goljufijam na področju davka na dodano vrednost, pod pogoji iz tega poglavja.

2.Udeležba Norveške v Eurofiscu uradnikom Eurofisca za zvezo, ki jih je imenoval pristojni nacionalni organ, ne bo omogočila dostopa do podatkovnih zbirk druge države.

Člen 16

Uradniki Eurofisca za zvezo

1.Pristojni organ Norveške imenuje vsaj enega uradnika Eurofisca za zvezo, ki je odgovoren za izmenjavo informacij na delovnih področjih Eurofisca, pri katerih Norveška sodeluje.

2.Uradniki Eurofisca za zvezo so pristojni uradniki v smislu člena 4(4). Še naprej so odgovorni le nacionalnim upravam.

3.Norveški uradniki Eurofisca za zvezo niso imenovani za koordinatorje za delovna področja ali predsednika Eurofisca in ne bodo sodelovali pri postopkih glasovanja, ki jih določa poslovnik Eurofisca.

Poglavje 5

Splošne določbe

Člen 17

Pogoji, ki urejajo izmenjavo informacij

1.Zaprošeni organ organu prosilcu v smislu Uredbe št. 904/2010 predloži informacije iz člena 2(1)(a) ali upravno uradno obvestilo iz člena 12, če:

(a)število in narava zahtevkov za informacije s strani organa prosilca v smislu Uredbe št. 904/2010 zaprošenemu organu ne nalaga nesorazmerne upravne obremenitve;

(b)je organ prosilec v smislu Uredbe št. 904/2010 izčrpal običajne vire informacij, ki bi jih glede na okoliščine lahko uporabil za pridobitev zahtevanih informacij, ne da bi pri tem tvegal ogrozitev želenega cilja.

2.Ta sporazum ne nalaga obveznosti izvedbe preiskav ali zagotavljanja informacij za posamezne primere, če zakonodaja ali upravne prakse države, ki bi morala dati informacije, državi ne dovoljujejo izvedbe teh preiskav ali zbiranja ali uporabe navedenih informacij za lastne namene.

3.Zaprošeni organ lahko zavrne zagotovitev informacij, kadar organ prosilec v smislu Uredbe št. 904/2010 iz pravnih razlogov ne more zagotoviti podobnih informacij. Zaprošeni organ obvesti skupni odbor o razlogih za zavrnitev.

4.Predložitev informacij se lahko zavrne, kadar bi povzročila razkritje poslovne, industrijske ali poklicne tajnosti ali poslovnega procesa, ali če gre za informacije, katerih razkritje bi bilo v nasprotju z javnim redom.

5.V nobenem primeru se odstavki 2, 3 in 4 ne bi smeli šteti za dovoljenje, da lahko zaprošeni organ zavrne predložitev informacij zgolj zaradi tega, ker ima te informacije banka, druga finančna institucija, pooblaščenec ali oseba, ki deluje v agenciji ali kot fiduciar, ali ker se nanašajo na lastniške deleže v pravni osebi.

6.Zaprošeni organ obvesti organ prosilec v smislu Uredbe št. 904/2010 o razlogih za zavrnitev zahtevka za pomoč.

Člen 18

Povratne informacije

Če pristojni organ sporoči informacije v skladu s členom 7 ali 10, lahko od pristojnega organa, ki informacije prejme, zahteva povratne informacije. V primeru takšnega zahtevka pristojni organ, ki informacije prejme, brez poseganja v predpise o davčni tajnosti in varstvu podatkov, ki veljajo v njegovi državi, čim prej pošlje povratne informacije, če to ne nalaga nesorazmerne upravne obremenitve.

Člen 19

Jezik

Zahtevki za pomoč, vključno z zahtevki za uradno obvestilo, in priloženi dokumenti so lahko v katerem koli jeziku, o katerem se sporazumeta zaprošeni organ in organ prosilec v smislu Uredbe št. 904/2010.

Člen 20

Statistični podatki

Pogodbenici vsako leto do 30. junija skupnemu odboru z elektronskimi sredstvi sporočita seznam statističnih podatkov o uporabi tega naslova.

Člen 21

Standardni obrazci in sredstva komunikacije

1.Kakršne koli informacije, ki se sporočijo v skladu s členi 7, 10, 11, 12 in 18, ter statistični podatki na podlagi člena 20 se predložijo na standardnem obrazcu iz člena 41(2)(d).

2.Standardni obrazci se pošljejo z elektronskimi sredstvi, če je to mogoče.

3.Če zahtevek ni v celoti vložen prek elektronskih sistemov, zaprošeni organ z elektronskimi sredstvi nemudoma potrdi prejem zahtevka, vsekakor pa v petih delovnih dneh po njegovem prejemu.

4.Če organ prejme zahtevek ali informacije, pa ni njihov nameravani prejemnik, to z elektronskimi sredstvi nemudoma sporoči pošiljatelju, vsekakor pa v petih delovnih dneh po njihovem prejemu.

Naslov III

Pomoč pri izterjavah

Poglavje 1

Izmenjava informacij

Člen 22

Zahtevek za informacije

1.Na zahtevo organa prosilca v smislu Direktive 2010/24/EU mu zaprošeni organ priskrbi vse informacije, ki so za organ prosilec v smislu Direktive 2010/24/EU predvidoma pomembne v zvezi z izterjavo terjatev iz člena 2(1)(b).

Za namene zagotavljanja teh informacij zaprošeni organ poskrbi za izvedbo vseh uradnih preiskav, ki so potrebne za njihovo pridobitev.

2.Zaprošenemu organu ni treba predložiti informacij:

(a)ki jih ne bi mogel pridobiti za namene izterjave podobnih terjatev v svojem imenu;

(b)ki bi razkrili poslovno, industrijsko ali poklicno skrivnost;

(c)katerih razkritje bi lahko ogrozilo varnost ali kršilo javni red v državi zaprošenega organa.

3.V nobenem primeru se odstavek 2 ne bi smel šteti za dovoljenje, da lahko zaprošeni organ zavrne predložitev informacij zgolj zaradi tega, ker ima te informacije banka, druga finančna institucija, pooblaščenec ali oseba, ki deluje v agenciji ali kot zastopnik, ali ker se nanašajo na lastniške deleže v pravni osebi.

4.Zaprošeni organ obvesti organ prosilec v smislu Direktive 2010/24/EU o razlogih za zavrnitev zahtevka za informacije.

Člen 23

Izmenjava informacij brez predhodne zahteve

Če povračilo davkov ali carin zadeva osebo, ki ima sedež ali je rezident v drugi državi, na ozemlju katere se ta sporazum uporablja, lahko država, iz katere naj bi se povračilo izplačalo, o tem obvesti državo sedeža ali rezidentstva.

Člen 24

Prisotnost v upravnih uradih in udeležba v uradnih preiskavah

1.Po dogovoru med organom prosilcem v smislu Direktive 2010/24/EU in zaprošenim organom ter v skladu z ureditvijo, ki jo določi zaprošeni organ, so lahko uradniki, ki jih pooblasti organ prosilec v smislu Direktive 2010/24/EU, zaradi spodbujanja vzajemne pomoči iz tega naslova:

(a)prisotni v uradih, kjer uradniki zaprošene države opravljajo svoje naloge;

(b)prisotni med uradnimi preiskavami, ki se izvajajo na ozemlju zaprošene države;

(c)v pomoč pristojnim uradnikom zaprošene države med sodnim postopkom v tej državi.

2.Če veljavna zakonodaja zaprošene države to dopušča, se lahko v dogovoru iz odstavka 1(b) določi, da lahko uradniki organa prosilca v smislu Direktive 2010/24/EU s posamezniki opravijo razgovore in pregledajo dokumentacijo.

3.Uradniki, ki jih pooblasti organ prosilec v smislu Direktive 2010/24/EU in ki uporabljajo možnosti iz odstavkov 1 in 2, morajo biti vedno sposobni predložiti pisno pooblastilo, iz katerega sta razvidni njihova istovetnost in uradni položaj.

Poglavje 2

Pomoč pri uradnem obvestilu o dokumentih

Člen 25

Zahtevek za uradno obvestilo o nekaterih dokumentih v zvezi s terjatvami

1.Na zahtevo organa prosilca v smislu Direktive 2010/24/EU zaprošeni organ naslovnika obvesti o vseh dokumentih, tudi sodnih, ki izvirajo iz države organa prosilca v smislu Direktive 2010/24/EU in se nanašajo na terjatev iz člena 2(1)(b) ali na njeno izterjavo.

Zahtevku za uradno obvestilo se priloži standardni obrazec, ki vsebuje vsaj naslednje informacije:

(a)ime in priimek, naslov in druge ustrezne podatke za identifikacijo naslovnika;

(b)namen uradnega obvestila in časovni okvir za njegovo vročitev;

(c)opis priloženega dokumenta ter vrsto in znesek zadevne terjatve;

(d)naziv, naslov in druge kontaktne podatke:

(i)urada, odgovornega za priloženi dokument in, če je ta drugačen;

(ii)urada, kjer se lahko pridobijo nadaljnje informacije o vročenem dokumentu ali o možnostih izpodbijanja obveznosti plačila.

2.Organ prosilec v smislu Direktive 2010/24/EU vloži zahtevek za uradno obvestilo v skladu s tem členom le, če v skladu s predpisi, ki veljajo za uradno obvestilo o zadevnem dokumentu v njegovi državi, uradnega obvestila ne more vročiti ali če bi taka vročitev povzročila nesorazmerne težave.

3.Zaprošeni organ takoj obvesti organ prosilec v smislu Direktive 2010/24/EU o vseh ukrepih, sprejetih v zvezi z njegovim zahtevkom za uradno obvestilo, zlasti pa mu sporoči datum vročitve uradnega obvestila o dokumentu naslovniku.

Člen 26

Načini vročanja uradnih obvestil

1.Zaprošeni organ zagotovi, da se vročitev uradnega obvestila v zaprošeni državi izvede v skladu z veljavnimi nacionalnimi zakoni, predpisi in upravnimi praksami.

2.Odstavek 1 ne posega v druge oblike vročanja uradnih obvestil, ki ga izvede pristojni organ države prosilke v smislu Direktive 2010/24/EU v skladu s pravili, ki veljajo v zadevni državi.

Pristojni organ v smislu Direktive 2010/24/EU, ustanovljen v državi prosilki, lahko uradno obvestilo o vsakem dokumentu vroči neposredno s priporočeno ali elektronsko pošto osebi v drugi državi, na ozemlju katere se ta sporazum uporablja.

Poglavje 3

Izterjava ali zavarovanje plačila terjatev

Člen 27

Zahtevek za izterjavo

1.Na zahtevo organa prosilca v smislu Direktive 2010/24/EU zaprošeni organ izterja terjatve, na katere se nanaša izvršilni naslov v državi organa prosilca v smislu Direktive 2010/24/EU.

2.Takoj ko organ prosilec v smislu Direktive 2010/24/EU izve za kakršne koli pomembne informacije v zvezi z zadevo, na katero se nanaša zahtevek za izterjavo, jih posreduje zaprošenemu organu.

Člen 28

Pogoji v zvezi z zahtevkom za izterjavo

1.Organ prosilec v smislu Direktive 2010/24/EU zahtevka za izterjavo ne more predložiti, če in kakor dolgo se terjatev in/ali izvršilni naslov v državi organa prosilca v smislu Direktive 2010/24/EU izpodbijata, razen v primerih, v katerih se uporablja tretji pododstavek člena 31(4).

2.Preden organ prosilec v smislu Direktive 2010/24/EU predloži zahtevek za izterjavo, mora uporabiti ustrezne postopke za izterjavo, ki so na voljo v državi organa prosilca v smislu Direktive 2010/24/EU, razen v naslednjih primerih:

(a)kadar je očitno, da v zadevni državi ni sredstev, ki bi jih bilo mogoče izterjati, ali da takšni postopki ne bodo zagotovili plačila terjatve v celoti, in organ prosilec v smislu Direktive 2010/24/EU razpolaga s posebnimi podatki, ki kažejo, da ima zadevna oseba sredstva v državi zaprošenega organa;

(b)če bi uporaba takšnih postopkov v državi organa prosilca v smislu Direktive 2010/24/EU povzročila nesorazmerne težave.

Člen 29

Izvršilni naslov v državi zaprošenega organa in drugi spremni dokumenti

1.Vsak zahtevek za izterjavo spremlja enotni izvršilni naslov v državi zaprošenega organa.

Ta enotni izvršilni naslov odraža bistveno vsebino prvotnega izvršilnega naslova v državi organa prosilca v smislu Direktive 2010/24/EU in je edina podlaga za izterjavo in zavarovanje plačila terjatev v državi zaprošenega organa. V tej državi se priznanje, dopolnitev ali nadomestitev ne bodo zahtevali.

Enotni izvršilni naslov vsebuje vsaj naslednje informacije:

(a)informacije za identifikacijo prvotnega izvršilnega naslova, opis terjatve, vključno z njeno naravo, obdobje, ki ga terjatev zajema, vse datume, ki so pomembni za izvršilni proces, ter znesek terjatve in njene različne sestavne dele, kot so glavnica, nastale obresti itd.;

(b)ime in priimek ter druge ustrezne podatke za identifikacijo dolžnika;

(c)naziv, naslov in druge kontaktne podatke:

(i)urada, odgovornega za oceno terjatve, in, če ta ni isti;

(ii)urada, kjer se lahko pridobijo nadaljnje informacije o terjatvi ali možnosti izpodbijanja obveznosti plačila.

2.Zahtevku za izterjavo terjatve se lahko priložijo drugi dokumenti v zvezi s terjatvijo, ki jih je izdala država organa prosilca v smislu Direktive 2010/24/EU.

Člen 30

Izvrševanje zahtevka za izterjavo

1.Za namene izterjave v državi zaprošenega organa se vsaka terjatev, za katero je bil predložen zahtevek za izterjavo, obravnava kot terjatev te države, razen če ta sporazum določa drugače. Zaprošeni organ uporabi pooblastila in postopke, ki so določeni v skladu z veljavnimi zakoni in drugimi predpisi te države za iste terjatve, razen če ta sporazum določa drugače.

Država zaprošenega organa terjatvam, za katere se zahteva izterjava, ni dolžna odobriti preferenc, ki veljajo za podobne terjatve, ki izvirajo iz države zaprošenega organa, razen če je na podlagi zakonodaje te države dogovorjeno ali določeno drugače. Država, ki pri izvajanju tega sporazuma terjatvam, ki izvirajo iz druge države, odobri preference, ne sme zavrniti odobritve enakih preferenc pri enakih ali podobnih terjatvah drugih držav članic Unije pod enakimi pogoji.

Država zaprošenega organa izterja terjatve v svoji valuti.

2.Zaprošeni organ z vso potrebno skrbnostjo obvesti organ prosilec v smislu Direktive 2010/24/EU o vseh ukrepih, ki jih je sprejel v zvezi z zahtevkom za izterjavo.

3.Zaprošeni organ od datuma prejema zahtevka za izterjavo zaračunava zamudne obresti v skladu z zakoni in drugimi predpisi, ki veljajo za njegove terjatve.

4.Kadar zakoni ali drugi predpisi to omogočajo, lahko zaprošeni organ določi dolžniku rok za plačilo ali odobri odplačilo na obroke in lahko za to zaračuna ustrezne obresti. O tem obvesti organ prosilec v smislu Direktive 2010/24/EU.

5.Zaprošeni organ brez poseganja v člen 37(1) organu prosilcu v smislu Direktive 2010/24/EU nakaže izterjane zneske in obresti iz odstavkov 3 in 4 tega člena.

Člen 31

Spori

1.Spori v zvezi s terjatvijo, prvotnim izvršilnim naslovom v državi organa prosilca v smislu Direktive 2010/24/EU ali enotnim izvršilnim naslovom v državi zaprošenega organa in spori v zvezi z veljavnostjo vročitve uradnega obvestila, ki jo izvede organ prosilec v smislu v smislu Direktive 2010/24/EU, spadajo v okvir pristojnosti pristojnih organov države organa prosilca v smislu Direktive 2010/24/EU. Če med postopkom izterjave zainteresirana stran izpodbija terjatev, prvotni izvršilni naslov v državi organa prosilca v smislu Direktive 2010/24/EU ali enotni izvršilni naslov v državi zaprošenega organa, zaprošeni organ to zainteresirano stran obvesti, da mora tako pravno sredstvo predložiti pristojnemu organu države organa prosilca v smislu Direktive 2010/24/EU v skladu z veljavnimi zakoni v zadevni državi.

2.Spori v zvezi z izvršilnimi ukrepi v državi zaprošenega organa ali spori, ki zadevajo veljavnost vročitve uradnega obvestila s strani organa zaprošene države, se predložijo pristojnemu organu zadevne države članice v skladu z njenimi zakoni in predpisi.

3.Če se predloži pravno sredstvo iz odstavka 1, organ prosilec v smislu Direktive 2010/24/EU o tem obvesti zaprošeni organ ter navede obseg, v katerem se terjatev ne izpodbija.

4.Ko zaprošeni organ od organa prosilca v smislu Direktive 2010/24/EU ali od zainteresirane strani prejme informacije iz odstavka 3, takoj prekine izvršilni postopek v zvezi z izpodbijanim delom terjatve, dokler organ, pristojen za zadevo, ne sprejme odločitve, razen če organ prosilec v smislu Direktive 2010/24/EU zahteva drugače v skladu s tretjim pododstavkom tega odstavka.

Na zahtevo organa prosilca v smislu Direktive 2010/24/EU ali če zaprošeni organ meni, da je to potrebno, in brez poseganja v člen 33, lahko zaprošeni organ sprejme ukrepe za zavarovanje plačila terjatev za zagotovitev izterjave, če to omogočajo veljavni zakoni ali predpisi.

Organ prosilec v smislu Direktive 2010/24/EU lahko v skladu z veljavnimi zakoni in drugimi predpisi v svoji državi od zaprošenega organa zahteva, naj izterja izpodbijano terjatev ali izpodbijani del terjatve, če to omogočajo zadevni veljavni zakoni in drugi predpisi v državi zaprošenega organa. Vse takšne zahteve morajo biti utemeljene. Če je pozneje izid izpodbijanja ugoden za dolžnika, mora organ prosilec v smislu Direktive 2010/24/EU vrniti vse izterjane zneske, skupaj z ustreznim nadomestilom, v skladu z zakonodajo, veljavno v državi zaprošenega organa.

Če sta državi organa prosilca v smislu Direktive 2010/24/EU in zaprošenega organa začeli postopek medsebojnega dogovora, pri čemer lahko izid postopka vpliva na terjatev, za katero se je zaprosila pomoč, se ukrepi izterjave zadržijo ali ustavijo, dokler postopek ni zaključen, razen če gre za nujen primer zaradi goljufije ali insolventnosti. Če se ukrepi izterjave zadržijo ali ustavijo, se uporablja drugi pododstavek.

Člen 32

Sprememba ali umik zahtevka za pomoč pri izterjavi

1.Organ prosilec v smislu Direktive 2010/24/EU takoj obvesti zaprošeni organ o kakršnih koli naknadnih spremembah svojega zahtevka za izterjavo ali o umiku svojega zahtevka, pri čemer navede vzroke za spremembo ali umik.

2.Če je sprememba zahtevka posledica odločitve pristojnega organa iz člena 31(1), organ prosilec v smislu Direktive 2010/24/EU sporoči to odločitev skupaj s spremenjenim enotnim izvršilnim naslovom v državi zaprošenega organa. Zaprošeni organ nato na podlagi spremenjenega izvršilnega naslova nadaljuje nadaljnje ukrepe izterjave.

Ukrepi izterjave ali zavarovanje plačila terjatev, ki so že bili sprejeti na podlagi izvirnega enotnega izvršilnega naslova v državi zaprošenega organa, se lahko nadaljujejo na podlagi spremenjenega izvršilnega naslova, razen če je bila sprememba zahtevka potrebna zaradi neveljavnosti prvotnega izvršilnega naslova v državi organa prosilca v smislu Direktive 2010/24/EU ali izvirnega enotnega izvršilnega naslova v državi zaprošenega organa.

Za spremenjeni izvršilni naslov se uporabljata člena 29 in 31.

Člen 33

Zahtevek za zavarovanje plačila terjatev

1.Na zahtevo organa prosilca v smislu Direktive 2010/24/EU zaprošeni organ v skladu z upravnimi praksami in če to omogoča nacionalna zakonodaja, uvede ukrepe za zavarovanje plačila terjatev za zagotovitev izterjave, če sta terjatev ali izvršilni naslov v državi organa prosilca v smislu Direktive 2010/24/EU izpodbijana v času, ko je bil predložen zahtevek, ali če za terjatev v državi organa prosilca v smislu Direktive 2010/24/EU še ni bil izdan izvršilni naslov, pod pogojem, da je zavarovanje plačila terjatev v podobnem primeru možno tudi na podlagi zakonodaje in upravnih praks države organa prosilca v smislu Direktive 2010/24/EU.

Dokument za zavarovanje plačila terjatev, s pripravo katerega se omogoči zavarovanje plačila terjatev v državi organa prosilca v smislu Direktive 2010/24/EU in ki zadeva terjatev, za katero se lahko predloži zahtevek za pomoč pri izterjavi, se priloži zahtevku za zavarovanje plačila terjatev v državi zaprošenega organa. Za ta dokument se v državi zaprošenega organa ne zahteva akt o priznanju, dopolnitvi ali nadomestitvi.

2.Zahtevku za zavarovanje plačila terjatev se lahko priložijo drugi dokumenti v zvezi s terjatvijo.

Člen 34

Pravila v zvezi z zahtevkom za zavarovanje plačila terjatev

Za izvajanje člena 33 se smiselno uporabljajo člen 27(2), člen 30(1) in (2) ter člena 31 in 32.

Člen 35

Omejitve v zvezi z obveznostmi zaprošenega organa

1.Zaprošenemu organu ni treba zagotoviti pomoči iz členov 27 do 33, če bi izterjava terjatve v državi zaprošenega organa zaradi položaja dolžnika povzročila resne gospodarske ali socialne težave, če zakoni, drugi predpisi in upravne prakse, veljavni v tej državi dovoljujejo takšno izjemo pri nacionalnih terjatvah.

2.Zaprošeni organ ni dolžan, da odobri pomoč iz člena 22 in členov 24 do 33, če se prvotni zahtevek za pomoč iz členov 22, 24, 25, 27 ali 33 nanaša na terjatve, stare več kot pet let, šteto od datuma zapadlosti terjatve v državi organa prosilca v smislu Direktive 2010/24/EU do datuma prvotnega zahtevka za pomoč.

Vendar se v primerih, v katerih se terjatev ali prvotni izvršilni naslov v državi organa prosilca izpodbijata, šteje, da se petletno obdobje začne takrat, ko je v državi organa prosilca v smislu Direktive 2010/24/EU ugotovljeno, da terjatve ali izvršilnega naslova ni več mogoče izpodbijati.

Poleg tega se v primerih, v katerih država organa prosilca v smislu Direktive 2010/24/EU odobri odložitev plačila ali shemo obročnega odplačevanja, šteje, da se petletno obdobje začne takrat, ko se v celoti izteče plačilni rok.

Vendar v takšnih primerih zaprošeni organ ni dolžan odobriti pomoči v zvezi s terjatvami, starimi več kot deset let, šteto od datuma zapadlosti terjatve v državi organa prosilca v smislu Direktive 2010/24/EU.

3.Država ni dolžna odobriti pomoči, če skupni znesek terjatev, ki so zajete s tem sporazumom in za katere je vložen zahtevek za pomoč, znaša manj kot 1 500 EUR.

4.Zaprošeni organ obvesti organ prosilec v smislu Direktive 2010/24/EU o razlogih za zavrnitev zahtevka za pomoč.

Člen 36

Vprašanja o zastaranju

1.Vprašanja glede zastaralnih rokov se rešujejo izključno v skladu z zakoni, ki veljajo v državi organa prosilca v smislu Direktive 2010/24/EU.

2.V zvezi z zadržanjem, pretrganjem ali podaljšanjem zastaralnih rokov se šteje, da imajo kakršni koli ukrepi, ki jih pri izterjavi terjatev sprejme zaprošeni organ ali ki so sprejeti v imenu tega organa v skladu z zahtevkom za pomoč in ki imajo učinek zadržanja, pretrganja ali podaljšanja zastaralnega roka v skladu z veljavnimi zakoni v državi zaprošenega organa, enak učinek v državi organa prosilca v smislu Direktive 2010/24/EU, pod pogojem, da je ta učinek ustrezno določen z zakoni slednje države.

Če zadržanje, pretrganje ali podaljšanje zastaralnega roka ni mogoče v skladu z veljavnimi zakoni v državi zaprošenega organa, se kakršni koli ukrepi, ki jih pri izterjavi terjatev sprejme zaprošeni organ ali so sprejeti v imenu tega organa v skladu z zahtevkom za pomoč in ki bi imeli učinek zadržanja, pretrganja ali podaljšanja zastaralnega roka, če bi jih izvedel organ prosilec v smislu Direktive 2010/24/EU ali bi se izvedli v njegovem imenu v njegovi državi, štejejo, da so bili sprejeti v slednji državi, kar zadeva navedeni učinek.

Prvi in drugi pododstavek ne vplivata na pravico države organa prosilca v smislu Direktive 2010/24/EU, da sprejme ukrepe za zadržanje, pretrganje ali podaljšanje zastaralnega roka v skladu z veljavnimi zakoni v tej državi.

3.Organ prosilec v smislu Direktive 2010/24/EU in zaprošeni organ drug drugega obvestita o kakršnem koli ukrepu za pretrganje, zadržanje ali podaljšanje zastaralnega roka terjatve, za katero je bila zahtevana izterjava ali zavarovanje plačila terjatev, ali ukrepu, ki ima lahko tak učinek.

Člen 37

Stroški

1.Zaprošeni organ si v skladu z zakoni in drugimi predpisi svoje države poleg zneskov iz člena 30(5) prizadeva od zadevne osebe izterjati in zadržati znesek stroškov, ki jih je imel v povezavi z izterjavo.

2.Državi se odpovesta vsem medsebojnim terjatvam za povračilo stroškov, ki izhajajo iz kakršne koli vzajemne pomoči, ki si jo medsebojno dodelita v skladu s tem sporazumom.

Če pa izterjava povzroči posebne težave, zadeva zelo velik znesek stroškov ali se nanaša na organizirani kriminal, se lahko organ prosilec v smislu Direktive 2010/24/EU in zaprošeni organ dogovorita za povračilo glede na posebnosti posameznih primerov.

3.Ne glede na odstavek 2 mora država organa prosilca v smislu Direktive 2010/24/EU državi zaprošenega organa povrniti vse stroške in izgube, nastale zaradi ukrepov, ki veljajo za neutemeljene, kar zadeva vsebino terjatve ali veljavnost izvršilnega naslova in/ali zavarovanja plačila terjatev, ki ga izda organ prosilec v smislu Direktive 2010/24/EU.

Poglavje 4

Splošna pravila za vse vrste zahtevkov za pomoč pri izterjavi

Člen 38

Uporaba jezikov

1.Vsi zahtevki za pomoč, standardni obrazci za vročitev uradnih obvestil in enotni izvršilni naslovi v državi zaprošenega organa se pošljejo v uradnem jeziku ali enem od uradnih jezikov države zaprošenega organa, oziroma se jim priloži prevod v tak jezik. Dejstvo, da so nekateri deli zahtevka za pomoč v jeziku, ki ni uradni ali ni eden od uradnih jezikov te države, ne vpliva na njegovo veljavnost ali veljavnost postopka, če so se o tem drugem jeziku zadevne države dogovorile.

2.Dokumenti, v zvezi s katerimi se v skladu s členom 25 zahteva vročitev uradnega obvestila, se lahko zaprošenemu organu pošljejo v uradnem jeziku države organa prosilca v smislu Direktive 2010/24/EU.

3.Če so zahtevku priloženi dodatni dokumenti, razen tistih iz odstavkov 1 in 2, lahko zaprošeni organ od organa prosilca v smislu Direktive 2010/24/EU po potrebi zahteva prevod teh dokumentov v uradni jezik ali enega od uradnih jezikov države zaprošenega organa ali v kateri koli drug jezik, o katerem so se zadevne države dogovorile.

Člen 39

Statistični podatki

Pogodbenici vsako leto do 30. junija skupnemu odboru z elektronskimi sredstvi sporočita seznam statističnih podatkov o uporabi tega naslova.

Člen 40

Standardni obrazci in sredstva komunikacije

1.Zahtevki za pridobitev informacij v skladu s členom 22(1), zahtevki za vročitev uradnih obvestil v skladu s členom 25(1), zahtevki za izterjavo v skladu s členom 27(1) ali zahtevki za zavarovanje plačila terjatev v skladu s členom 33(1) in za sporočanje statističnih podatkov v skladu s členom 39 se pošljejo prek elektronskih sredstev, z uporabo standardnega obrazca, razen če to ni izvedljivo iz tehničnih razlogov. Če je mogoče, se ti obrazci uporabijo tudi za kakršno koli nadaljnjo komunikacijo v zvezi z zahtevkom.

Enotni izvršilni naslov v državi zaprošenega organa in dokument, s katerim se odobri zavarovanje plačila terjatev v državi organa prosilca v smislu Direktive 2010/24/EU, ter drugi dokumenti iz členov 29 in 33 se prav tako pošljejo prek elektronskih sredstev, razen če to ni izvedljivo iz tehničnih razlogov.

Po potrebi se lahko standardnim obrazcem priložijo poročila, izjave in vsi drugi dokumenti ali overjene verodostojne kopije ali izpiski teh dokumentov, ki se prav tako pošljejo prek elektronskih sredstev, razen če to ni izvedljivo zaradi tehničnih razlogov.

Standardni obrazci in komunikacija prek elektronskih sredstev se lahko prav tako uporabijo za izmenjavo informacij v skladu s členom 23.

2.Odstavek 1 se ne uporablja za informacije in dokumentacijo, pridobljene s prisotnostjo uradnikov v upravnih uradih v drugi državi ali s sodelovanjem v uradnih preiskavah v drugi državi v skladu s členom 24.

3.Če komunikacija ne poteka prek elektronskih sredstev ali z uporabo standardnih obrazcev, to ne vpliva na veljavnost pridobljenih informacij ali ukrepov, sprejetih pri izvrševanju zahtevka za pomoč.

4.Elektronsko komunikacijsko omrežje in standardni obrazci, sprejeti za izvajanje tega sporazuma, se lahko uporabljajo tudi za pomoč pri izterjavah v zvezi z drugimi terjatvami, razen terjatvami iz člena 2(1)(b), če je taka pomoč pri izterjavah možna na podlagi drugih dvostranskih ali večstranskih pravno zavezujočih instrumentov o upravnem sodelovanju med državama.

5.Če skupni odbor za izvajanje tega naslova ne določi podrobnih pravil, ali dokler tega ne stori, pristojni organi uporabljajo pravila, vključno s standardnimi obrazci, ki so že sprejeta za izvajanje Direktive Sveta 2010/24/EU 5 , pri čemer se bo pojem „država članica“ razlagal tako, da bo vključeval tudi Norveško.

Ne glede na prejšnji pododstavek, država zaprošenega organa za prenos izterjanih zneskov v državo organa prosilca v smislu Direktive 2010/24/EU uporablja valuto EURO, razen če ni med zadevnimi državami to drugače dogovorjeno. Države, kjer uradna valuta ni EURO, se z Norveško dogovorijo o valuti za prenos izterjanih zneskov in o tem uradno obvestijo skupni odbor.

Naslov IV

Izvajanje in uporaba

Člen 41

Skupni odbor

1.Pogodbenici ustanovita skupni odbor, ki je sestavljen iz predstavnikov pogodbenic. Skupni odbor zagotavlja pravilno delovanje in izvajanje tega sporazuma.

2.Skupni odbor pripravi priporočila za spodbujanje ciljev tega sporazuma in sprejema odločitve o:

(a)določitvi pogostosti, praktični ureditvi in natančnih kategorijah informacij, ki so predmet avtomatične izmenjave iz člena 11;

(b)pregledu rezultatov avtomatične izmenjave informacij za vsako kategorijo v skladu s točko (a), da se zagotovi, da se ta vrsta izmenjave izvede le, če je to najučinkovitejši način za izmenjavo informacij;

(c)vzpostavitvi novih kategorij informacij za izmenjavo v skladu s členom 11, če se avtomatična izmenjava izkaže za najučinkovitejši način sodelovanja;

(d)sprejetju standardnega obrazca za sporočanje informacij v skladu s členoma 21(1) in 40(1);

(e)določitvi, kaj se bo prenašalo prek omrežja CCN/CSI ali z drugimi sredstvi;

(f)znesku in podrobnostih finančnega prispevka Norveške v splošni proračun Evropske unije v zvezi s stroški, nastalimi z njenim sodelovanjem v evropskih informacijskih sistemih, pri čemer upošteva odločitve iz točk (d) in (e);

(g)sprejetju izvedbenih pravil o praktični ureditvi v zvezi z organizacijo stikov med centralnimi uradi za zvezo in službami za zvezo iz člena 4(2)(b) in člena 4(3)(b);

(h)določitvi praktične ureditve med centralnimi uradi za zvezo za izvajanje člena 4(5);

(i)sprejetju pravil za izvajanje v zvezi s preračunavanjem zneskov, ki se bodo izterjali, in prenosom izterjanih zneskov.

(j)sprejetju postopka za sklenitev sporazuma o ravni storitve iz člena 5;

(k)spremembi sklicev na pravne akte Unije in Norveške, ki so vključeni v ta sporazum.

3.Skupni odbor deluje na podlagi soglasja. Odločitve skupnega odbora so zavezujoče za obe pogodbenici. Skupni odbor sprejme svoj poslovnik.

4.Skupni odbor se sestane vsaj enkrat na dve leti. Katera koli od pogodbenic lahko zahteva, da se organizira srečanje. Skupnemu odboru pogodbenici predsedujeta izmenično. Datum, kraj in dnevni red vsakega srečanja se določijo z dogovorom med pogodbenicama.

5.Če katera od pogodbenic želi, da se ta sporazum pregleda, svoj predlog predloži skupnemu odboru, ki pripravi priporočila, zlasti za začetek pogajanj v skladu s pravili pogodbenic za mednarodna pogajanja.

Člen 42

Reševanje sporov

Kakršen koli spor med pogodbenicama v zvezi z razlago ali uporabo tega sporazuma se razreši s pomočjo posvetovanj v okviru skupnega odbora. Pogodbenici ustrezne informacije, ki so potrebne za podroben pregled zadeve, predložita skupnemu odboru za namene reševanja spora.

Naslov V

Končne določbe

Člen 43

Ozemeljsko področje uporabe

Ta sporazum se uporablja na ozemlju Norveške, kakor je določeno v členu 1-2 norveškega zakona št. 58 z dne 19. junija 2009 o davku na dodano vrednost, in na ozemljih, na katerih se uporabljata Pogodba o Evropski uniji in Pogodba o delovanju Evropske unije, ter pod pogoji iz teh pogodb, z izjemo katerega koli ozemlja iz člena 6 Direktive 2006/112/ES.

Člen 44

Začetek veljavnosti, trajanje in prenehanje sporazuma

1.Ta sporazum pogodbenici odobrita v skladu z njunimi notranjimi pravnimi postopki.

2.Ta sporazum začne veljati prvi dan drugega meseca, ki sledi datumu, na katerega sta se pogodbenici medsebojno uradno obvestili o zaključku notranjih pravnih postopkov iz odstavka 1.

3.Ta sporazum velja za nedoločen čas. Katera koli od pogodbenic lahko v pisni obliki uradno obvesti drugo pogodbenico o svojem namenu, da bo odpovedala ta sporazum. Odpoved začne veljati šest mesecev po datumu uradnega obvestila.

4.Uradna obvestila, ki se pripravijo v skladu s tem členom, se v primeru Unije pošljejo generalnemu sekretariatu Sveta Unije, v primeru Norveške pa ministrstvu za zunanje zadeve.

Člen 45

Priloge

Priloge k temu sporazumu so njegov sestavni del.

Člen 46

Razmerje glede na dvostranske ali večstranske sporazume ali ureditve med državami

Določbe tega sporazuma imajo prednost pred določbami katerega koli dvostranskega ali večstranskega pravno zavezujočega instrumenta o upravnem sodelovanju, boju proti goljufijam ter izterjavi terjatev na področju DDV, ki je bil sklenjen med državo članico ali državami članicami Unije in Norveško, če določbe slednjega niso združljive z določbami iz tega sporazuma.

Člen 47

Verodostojno besedilo

Ta sporazum je sestavljen v dveh izvodih v norveškem, angleškem, bolgarskem, češkem, danskem, estonskem, finskem, francoskem, grškem, hrvaškem, italijanskem, irskem, latvijskem, litovskem, madžarskem, malteškem, nemškem, nizozemskem, poljskem, portugalskem, romunskem, slovaškem, slovenskem, španskem in švedskem jeziku, pri čemer je vsako od teh besedil enako verodostojno.

Člen 48

Razširitev sporazuma na nove države članice EU

Če država postane država članica Unije, se besedilo sporazuma v jeziku nove pridružene države članice, ki ga je sestavil Svet Unije, potrdi na podlagi izmenjave pisem med Unijo in Norveško.

Podpisi

PRILOGA 1

Seznam dobav blaga in storitev, za katere se uporablja člen 7(4):

(1)uvoz blaga zanemarljive vrednosti (člen 23 Direktive Sveta 2009/132/ES 6 );

(2)storitve v zvezi z nepremičninami (člen 47 Direktive 2006/112/ES);

(3)telekomunikacijske storitve, storitve radijskega in televizijskega oddajanja ter elektronsko opravljene storitve [člen 3(t) tega sporazuma].

(1) Direktiva Evropskega parlamenta in Sveta 95/46/ES z dne 24. oktobra 1995 o varstvu posameznikov pri obdelavi osebnih podatkov in o prostem pretoku takih podatkov (UL L 281, 23.11.1995, str. 31).

(2) Izvedbena uredba Sveta (EU) št. 282/2011 z dne 15. marca 2011 o določitvi izvedbenih ukrepov za Direktivo 2006/112/ES o skupnem sistemu davka na dodano vrednost (UL L 77, 23.3.2011, str. 1).

(3) Direktiva Evropskega parlamenta in Sveta 95/46/ES z dne 24. oktobra 1995 o varstvu posameznikov pri obdelavi osebnih podatkov in o prostem pretoku takih podatkov (UL L 281, 23.11.1995, str. 31).

(4) Uredba Sveta (EU) št. 904/2010 z dne 7. oktobra 2010 o upravnem sodelovanju in boju proti goljufijam na področju davka na dodano vrednost (UL L 268, 12.10.2010, str. 1)

(5) Direktiva Sveta 2010/24/ EU z dne 16. marca 2010 o vzajemni pomoči pri izterjavi terjatev v zvezi z davki, carinami in drugimi ukrepi (UL L 84, 31.3.2010, str. 1).

(6) Direktiva Sveta 2009/132/ES z dne 19. oktobra 2009 o določitvi področja uporabe člena 143(b) in (c) Direktive 2006/112/ES glede oprostitve davka na dodano vrednost na končni uvoz določenega blaga (UL L 292, 10.11.2009, str. 5)