EVROPSKA KOMISIJA

Bruselj, 4.1.2018

COM(2017) 559 final/2

2017/242(COD)

CORRIGENDUM
This document corrects document COM(2017) 559 final of 29.09.2017.
Concerns all language versions.
Addition of three words in Article 4(1) on page 12 and deletion of one word and correction of another word in Article 4(3) on page 12.
The text shall read as follows:

Predlog

SKLEP EVROPSKEGA PARLAMENTA IN SVETA

o zagotavljanju nadaljnje makrofinančne pomoči Gruziji

{SWD(2017) 321}

OBRAZLOŽITVENI MEMORANDUM

1.OZADJE PREDLOGA

•Razlogi za predlog in njegovi cilji

Gruzija se še naprej sooča s šibkimi zunanjimi dejavniki, kar je z manjšim izvozom in nakazili prispevalo k razmeroma skromni rasti BDP leta 2016, ki je znašala 2,7 % (v primerjavi z 2,9 % leta 2015 in 4,6 % leta 2014). Rast BDP, ki jo podpirajo potrošnja in naložbe, naj bi se leta 2017 predvidoma postopoma povečevala do 3,5 %. Pričakuje se tudi, da se bosta regionalna in svetovna rast leta 2017 povečali, vendar bosta ostali odvisni od negativnih tveganj geopolitične nestabilnosti, protekcionizma in nestanovitnih finančnih trgov.

Fiskalni primanjkljaj Gruzije ostaja velik (4,1 % BDP leta 2016, po pričakovanjih Mednarodnega denarnega sklada (MDS) bo enak tudi leta 2017). Delež javnega dolga v BDP se je povečal s 35,6 % leta 2014 na 44,6 % leta 2016, predvsem zaradi dejstva, da je približno 80 % javnega dolga izraženega v tuji valuti in da je nacionalna valuta (gruzijski lari (GEL)) v tem obdobju strmo padla. Poleg tega plačilnobilančni položaj Gruzije ostaja ranljiv zaradi zelo velikega primanjkljaja na tekočem računu (12,4 % BDP leta 2016) in velikega zunanjega dolga (111,8 % BDP leta 2016). Devizne rezerve Gruzije so bile v absolutnem smislu na splošno stabilne od leta 2011 in so konec leta 2016 znašale skupaj 2,8 milijarde USD, vendar so se potrebe po rezervah povečevale glede na sestavljeni kazalnik MDS. Zato so rezerve sedaj pod stopnjo, ki naj bi bila po ocenah MDS zadostna. Poleg tega se Gruzija še naprej prilagaja zahtevam poglobljenega in celovitega sporazuma o prosti trgovini z EU, ki skupaj z možnostmi vključuje tudi stroške prilagoditve.

V zvezi s tem sta se Gruzija in MDS 12. aprila 2017 dogovorila o triletni (2017–2020) ureditvi v okviru instrumenta za povečanje financiranja (EFF). EFF predstavlja 100 % kvote Gruzije pri MDS(210,4 milijona SDR ali približno 285 milijonov USD). Cilj programa EFF je podpreti program gospodarskih reform, ki bo Gruziji pomagal zmanjšati gospodarsko ranljivost in spodbuditi večjo in bolj vključujočo gospodarsko rast.

Poleg tega je vlada Gruzije 16. junija 2017 Evropsko unijo zaprosila za makrofinančno pomoč. Glede na to zahtevo in gospodarske razmere v državi Komisija Evropskemu parlamentu in Svetu na podlagi člena 212(2) PDEU predloži predlog za makrofinančno pomoč Gruziji. Predlog se nanaša na znesek v višini do 45 milijonov EUR, od katerih je 35 milijonov EUR v obliki posojil, 10 milijonov EUR pa v obliki nepovratnih sredstev.

Predlagani nov ukrep makrofinančne pomoči je tretji po vojaškem spopadu Gruzije z Rusijo avgusta 2008. Oktobra 2008 je EU na mednarodni donatorski konferenci v Bruslju obljubila dva ukrepa makrofinančne pomoči, vsakega v višini 46 milijonov EUR. Prvi od teh ukrepov (46 milijonov EUR, v celoti v obliki nepovratnih sredstev) je bil izveden v obdobju 2009–2010, drugi (tudi 46 milijonov EUR, polovica v obliki nepovratnih sredstev in polovica v obliki posojil) pa v obdobju 2015–2017. Zadnja tranša makrofinančne pomoči za obdobje 2015–2017 je bila izplačana maja 2017.

Predlagana makrofinančna pomoč bo Gruziji pomagala pokriti del potreb po zunanjem financiranju za obdobje 2017–2020, ki so ocenjene na 752 milijonov USD (671 milijona EUR) 1 . S tem ukrepom se bo zmanjšala kratkoročna ranljivost gospodarstva v zvezi s plačilno bilanco in proračunom. Njegovo načrtovanje in izvajanje bo usklajeno s programi za prilagoditev in reforme, o katerih se Gruzija dogovarja z MDS in Svetovno banko, ter reformami, dogovorjenimi v okviru dejavnosti proračunske podpore EU ter poglobljenega in celovitega sporazuma o prosti trgovini.

Kot je podrobneje opisano v delovnem dokumentu služb Komisije, priloženem temu predlogu, Komisija na podlagi ocene o političnih razmerah, ki jo je opravila Evropska služba za zunanje delovanje (ESDZ), meni, da so politični in gospodarski pogoji za predlagani ukrep makrofinančne pomoči izpolnjeni.

•Splošno ozadje

Makroekonomske napovedi za Gruzijo še vedno kažejo ranljivosti. Tekoča fiskalna konsolidacija bi lahko oslabila domače povpraševanje in zmanjšala gospodarsko rast v Gruziji. Poleg tega se gruzijsko gospodarstvo srečuje z večjimi tveganji zaradi negotovih regionalnih in svetovnih gospodarskih napovedi, zunanjih neravnovesij (zlasti velikega in še vedno rastočega primanjkljaja na tekočem računu in znatnega zunanjega dolga) in zaradi mednarodnih rezerv, ki so pod ustrezno ravnjo.

Upočasnitev gospodarske rasti v regiji in dejstvo, da se je vrednost valute glavnih trgovinskih partnerjev od konca leta 2014 zelo zmanjšala, so negativno vplivale na gruzijski izvoz in nakazila. To je pripomoglo k upočasnitvi gospodarske rasti, ki je leta 2016 padla na 2,7 %, potem ko je leta 2015 znašala 2,9 %, leta 2014 pa 4,6 %. Rast BDP v Gruziji leta 2016 so omogočile predvsem naložbe, medtem ko je zasebna potrošnja ostala skromna zaradi manjšega razpoložljivega dohodka, ki je bil posledica povečanja vrednosti obveznosti gospodinjstev za odplačila v domači valuti, vezanih na posojila v ameriških dolarjih, zaradi znatne amortizacije vrednosti gruzijskega larija. Predvidoma naj bi se rast BDP ob podpori potrošnje in naložb leta 2017 postopoma povečevala do 3,5 %, leta 2020 pa do 5,0 % (zaključek nedavno sprejetega dogovora z MDS).

Menjalni tečaj (povprečje USD/GEL glede na obdobje) se je gibal od 1,77 leta 2014 do 2,27 leta 2016, kar pomeni približno 22 % devalvacije gruzijskega larija. Učinki te nestanovitnosti so se povečali zaradi še vedno visoke dolarizacije gruzijskega gospodarstva, saj je bilo leta 2016 70 % vlog in 65 % posojil izraženih v ameriških dolarjih.

Kljub zniževanju stopnje brezposelnosti v Gruziji (11,8 % ob koncu leta 2016) od leta 2009 (16,9 %), še vedno ostaja pomemben izziv. Čeprav so bile v novih rastočih sektorjih, zlasti v sektorju turizma in drugih storitev, oblikovane zaposlitvene možnosti, je raven brezposelnosti še vedno visoka zaradi izzivov, povezanih z neusklajenostjo v znanju in spretnostih, ter velikih razlik med regijami. Poleg tega Gruzija nima sistema nadomestil za brezposelnost.

Gruzijski primanjkljaj na tekočem računu v zunanjem sektorju se je leta 2016 dodatno poslabšal, in sicer na 12,4 % BDP (z 12,0 % BDP leta 2015 in 10,6 % leta 2014), in, kot je bilo navedeno, ostaja glavni vir ranljivosti. Kljub upočasnitvi gospodarske rasti se je primanjkljaj na tekočem računu v obdobju 2014–2016 povečal, saj je šibek izvoz več kot odtehtal šibko domače povpraševanje po uvozu, kar je povzročilo velik primanjkljaj v trgovini z blagom. Primanjkljaj na tekočem računu naj bi se po napovedih programa MDS leta 2017 še poslabšal, in sicer na 12,9 %, leta 2020 pa nekoliko zmanjšal, in sicer na 11 %. Zelo velik primanjkljaj na tekočem računu povzroča zlasti primanjkljaj v trgovini z blagom, ki se le delno izravnava s presežkom v trgovini s storitvami in transferji iz tujine, vključno z nakazili.

Čeprav se je primanjkljaj na tekočem računu pretežno financiral s prilivi neposrednih tujih naložb, naj bi se te nekoliko znižale, in sicer z 11 % BDP leta 2016 na 10,3 % BDP leta 2017, in ostale na podobni ravni do leta 2020. Poleg tega so finančni prilivi, ki ustvarjajo dolg, prav tako prispevali k financiranju primanjkljaja na tekočem računu. Zato se je zunanji dolg Gruzije, ki se je v obdobju 2008–2014 gibal okoli 80 % BDP, v naslednjih letih močno povečal, in sicer na 111,8 % BDP ob koncu leta 2016. Zunanji dolg naj bi se predvidoma še povečal, in sicer na 120,2 % leta 2020. Ker je večina zunanjega dolga izražena v ameriških dolarjih, je pomembno vlogo pri tem povečanju igrala amortizacija larija.

Nacionalna banka Gruzije (NBG) se je na splošno izogibala večjim posegom na devizne trge in omogočala amortizacijo larija. To je omogočilo, da so bruto mednarodne rezerve na splošno ostale stabilne in so konec februarja 2017 znašale skupno 2,7 milijarde USD (kar približno ustreza vrednosti treh mesecev uvoza naslednjega leta). Cilj nedavno sprejetega programa MDS je 54-odstotno povečanje rezerv, in sicer z 2,8 milijarde USD ob koncu leta 2016 na 4,2 milijarde USD leta 2020 (kar približno ustreza vrednosti štirimesečnega uvoza).

Povprečna inflacija glede na obdobje (indeks cen življenjskih potrebščin (CPI)) se je leta 2016 upočasnila na 2,1 %, v primerjavi s 4,0 % leta 2015. Indeks cen življenjskih potrebščin naj bi se leta 2017 predvidoma povečal na 5,7 %, kar je v skladu s povišanjem trošarin, ki so začela veljati januarja 2017, leta 2018 pa naj bi se zmanjšal na 3,0 % in ostal na podobni ravni kot leta 2019 in 2020.

Po daljšem obdobju fiskalne konsolidacije iz leta 2009 se je leta 2015 fiskalni primanjkljaj sektorja država začel povečevati (3,8 % BDP), delno zaradi povečanja socialnih izdatkov, namenjenih obravnavi visokih stopenj revščine in neenakosti v državi, odražal pa je tudi negativni učinek upočasnitve gospodarske rasti na prihodke od davkov. Proračunski položaj se je leta 2016 še poslabšal, pri čemer naj bi primanjkljaj sektorja država po ocenah MDS znašal 4,1 % BDP zaradi prihodkov, ki so bili manjši od pričakovanih, in povečane porabe pred oktobrskimi parlamentarnimi volitvami (predvsem na področju obrambe, javnega prevoza, infrastrukture in zdravstvenih storitev). Fiskalni primanjkljaj (ki naj bi se letos predvidoma povečal na približno 6 % BDP, preden je bil sprejet nov program MDS) naj bi po zdajšnji napovedi ostal na enaki ravni (4,1 %) leta 2017 in se nato postopoma zmanjševal in leta 2020 dosegel 3,1 %. Javni dolg se je prav tako povečal na približno 44,6 % BDP leta 2016 (s 35,6 % leta 2014) in naj bi se še povečeval ter leta 2019 dosegel najvišjo stopnjo pri približno 47 %, nato pa naj bi se postopoma zmanjševal.

Fiskalna strategija gruzijskih organov temelji na nadaljnji konsolidaciji. Gruzijski organi namreč načrtujejo, da bodo zmanjšali tekočo porabo (zmanjšali plače za zaposlene in upravne stroške, povečali učinkovitost porabe v zdravstvenem varstvu in uvedli nov nadzor nad porabo lokalnih vlad), obenem pa povečali naložbe v osnovna sredstva, predvsem v infrastrukturo, in uvedli drugi (financiran) steber pokojninskega sistema. Na strani prihodkov so gruzijski organi zvišali davke (zlasti trošarine za tobačne izdelke, vozila in gorivo), da bi se pokrile izgube prihodkov zaradi reforme davka od dohodkov pravnih oseb, ki je začela veljati januarja 2017, in so pripravljeni na sprejetje dodatnih ukrepov, če bo potrebno.

Fiskalno konsolidacijo dopolnjuje program strukturnih reform, ki se osredotoča na izboljšanje poslovnega okolja, izobraževanje in javno upravo ter naložbe v infrastrukturo. Dodatni ukrepi vključujejo davčne reforme (zlasti izboljšanje upravljanja tveganj, ki izvirajo iz javno-zasebnih partnerstev in podjetij v državni lasti), krepitev finančnega sektorja (na primer uvedba sistema jamstva za vloge in izboljšanje regulativnih okvirov, nadzornih okvirov in okvirov za reševanje bank) in prilagoditve zahtevam poglobljenega in celovitega sporazuma o prosti trgovini

Napovedi, ki jih je marca 2017 izdal MDS, kažejo na obsežne potrebe po zunanjem financiranju za obdobje 2017–2020, pri čemer je celotna vrzel v zunanjem financiranju ocenjena na 752 milijonov USD (256 milijonov USD leta 2017, 222 milijonov USD leta 2018, 183 milijonov USD leta 2019 in 91 milijonov USD leta 2020). To vrzel v financiranju je mogoče na splošno pripisati trem dejavnikom: razmeroma velikemu primanjkljaju na tekočem računu, potrebi po povečanju deviznih rezerv in pričakovanim velikim zahtevam glede amortizacije javnega dolga.

Predlagan ukrep makrofinančne pomoči v višini 45 milijonov EUR (približno 50 milijonov USD), poleg 23 milijonov EUR (približno 26 milijonov USD), izplačanih na podlagi prejšnje makrofinančne pomoči maja 2017, bi pokril 10 % skupne ocenjene vrzeli v financiranju in 33 % preostale vrzeli v financiranju (po odštetju neto finančnih sredstev MDS in pričakovanih izplačil posojil Svetovne banke, ki temeljijo na politiki).

Drugi ključni prispevki za kritje preostale vrzeli v financiranju zajemajo proračunsko podporo v obliki nepovratnih sredstev Francoske razvojne agencije AFD (62 milijonov USD leta 2017), in Azijske razvojne banke (predvidoma v višini 100 milijonov USD v obdobju 2018–2019).

•Veljavni predpisi na področju, na katero se nanaša predlog

Evropski parlament in Svet sta 12. avgusta 2013 sprejela Sklep št. 778/2013/EU 2 , ki je Gruziji zagotovil prejšnjo makrofinančno pomoč v višini 46 milijonov EUR (polovico v obliki nepovratnih sredstev in polovico v obliki posojil). Pomoč je bila v celoti izvedena v obdobju 2015–2017, pri čemer je bilo zadnje izplačilo maja 2017.

•Skladnost z drugimi politikami in cilji Unije

EU in Gruzija sta v zadnjih letih razvili tesne politične in gospodarske odnose, kar je privedlo do sklenitve pridružitvenega sporazuma, vključno s poglobljenim in celovitim sporazumom o prosti trgovini, ki je bil podpisan leta 2014 in je začel veljati julija 2016. Pridružitveni sporazum, ki je nadomestil prejšnji sporazum o partnerstvu in sodelovanju, bo omogočil politično pridruževanje Gruzije Evropski uniji in njuno gospodarsko povezovanje. V enotnem okviru podpore EU, ki je financiran iz Evropskega instrumenta sosedstva (ENI), so opredeljena prednostna področja sodelovanja z Gruzijo. Enotni okvir podpore za obdobje 2017–2020 je trenutno v zaključni fazi.

Gospodarske vezi Gruzije z EU so prav tako trdne. Leta 2016 je bila EU glavna trgovinska partnerica Gruzije s trgovinskim deležem 32,6 %, precej pred drugimi glavnimi trgovinskimi partnericami (Turčijo in Rusijo s 17,2 % oziroma 8,1 %). EU je tudi glavna naložbena partnerica in donatorica Gruzije.

Države, zajete v evropski sosedski politiki, so upravičene do makrofinančne pomoči. Makrofinančna pomoč EU bo dopolnjevala nepovratna sredstva iz evropskega instrumenta sosedstva in drugih programov EU ter zlasti pogoje, predvidene v okviru paketov proračunske podpore, ki jih izvaja EU. Organe Gruzije bo podprla pri sprejetju ustreznega okvira za makroekonomsko politiko in strukturne reforme ter s tem povečala dodano vrednost in učinkovitost splošnih finančnih ukrepov EU, tudi prek drugih finančnih instrumentov.

Gruzija je okrepila demokracijo in pravno državo ter dodatno okrepila spoštovanje človekovih pravic. Zadnje parlamentarne volitve oktobra 2016 so bile konkurenčne in dobro vodene. Kar zadeva pravosodje, so reforme Gruzije spodbudile pravosodno neodvisnost, strokovnost in odgovornost.

Glede na zgoraj navedeno se lahko šteje, da so politični pogoji za odobritev makrofinančne pomoči za Gruzijo, ki bodo vključevali vidik političnih in gospodarskih stikov z EU, izpolnjeni. Delovnemu dokumentu služb Komisije, ki je priložen temu predlogu, je priložena podrobna ocena glede izpolnjevanja teh političnih meril za makroekonomsko pomoč, ki jo je pripravila ESDZ.

2.PRAVNA PODLAGA, SUBSIDIARNOST IN SORAZMERNOST

•Povzetek predlaganih ukrepov

Obravnavani ukrep makrofinančne pomoči bi znašal največ 45 milijonov EUR. Komisija predlaga, da se znesek pomoči zagotovi v obliki srednjeročnih posojil v višini do 35 milijonov EUR in nepovratnih sredstev v višini do 10 milijonov EUR. Komisija glede na predlagani obseg ukrepa razmišlja, da bi se pomoč izplačala v dveh obrokih 3 . Prva tranša bi bila po ocenah sestavljena iz posojila v višini 15 milijonov EUR in nepovratnih sredstev v višini 5 milijonov EUR, druga tranša pa iz posojila v višini 20 milijonov EUR in nepovratnih sredstev v višini 5 milijonov EUR.

Pomoč bo upravljala Komisija. Uporabljajo se posebne določbe o preprečevanju goljufij in drugih nepravilnosti, ki so v skladu s finančno uredbo.

V skladu s predlaganim ukrepom makrofinančne pomoči bi bila izplačila odvisna od uspešnih pregledov v okviru programa MDS in učinkovitega črpanja sredstev iz MDS s strani Gruzije. Poleg tega bi se Komisija v imenu EU in gruzijski organi z memorandumom o soglasju dogovorili o posebnih sklopih ukrepov strukturnih reform. Ti ukrepi reform bi podpirali program reform organov in dopolnjevali programe, dogovorjene z MDS, Svetovno banko in drugimi donatorji, ter programe politike, povezane z dejavnostmi proračunske podpore EU. Bili bi skladni z glavnimi prednostnimi nalogami za gospodarske reforme, dogovorjenimi med EU in Gruzijo v okviru pridružitvenega sporazuma, ki zajema poglobljeni in celoviti sporazum o prosti trgovini in pridružitveni načrt.

Odločitev o izplačilu približno 22 % predlagane pomoči v obliki nepovratnih sredstev (10 milijonov EUR od skupaj 45 milijonov EUR) in ostalo v obliki posojil je upravičena zaradi stopnje gospodarskega in socialnega razvoja Gruzije (merjeno po dohodku na prebivalca države, pri čemer Svetovna banka Gruzijo uvršča med države z nižjimi srednjimi dohodki in visoko pojavnostjo revščine) ter razmeroma visoke stopnje zadolženosti. Gruzija ni več upravičena do ugodnega financiranja iz Mednarodnega denarnega sklada ali Svetovne banke, čeprav šele od nedavnega. Ne glede na to nedavno spremembo pa še vedno lahko koristi posojila.

•Pravna podlaga

Pravna podlaga tega predloga je člen 212(2) PDEU.

•Subsidiarnost (za neizključno pristojnost)

Načelo subsidiarnosti je spoštovano, saj ciljev ponovne vzpostavitve kratkoročne makroekonomske stabilnosti v Gruziji ne morejo zadostno uresničiti države članice same in jih lažje uresniči Evropska unija. Glavni razlogi so proračunske omejitve na nacionalni ravni in potreba po visoki stopnji usklajenosti donatorjev, da bi bila obseg in učinkovitost pomoči kar največja.

•Sorazmernost

Predlog je skladen z načelom sorazmernosti: omejen je na minimum, ki je potreben za uresničitev ciljev kratkoročne makroekonomske stabilnosti in ne presega tistega, kar je potrebno za ta namen.

Kot je Komisija ugotovila na podlagi ocen MDS v okviru instrumenta za povečanje financiranja, znesek predlagane nove makrofinančne pomoči, poleg zadnjega izplačila iz prejšnjega ukrepa makrofinančne pomoči maja 2017, ustreza 10 % skupne ocenjene vrzeli v financiranju za obdobje 2017–2020 in 33 % preostale vrzeli v financiranju (tj. brez neto prispevkov MDS in pričakovanih izplačil posojil Svetovne banke, ki temeljijo na politiki). Ob upoštevanju pomoči, ki so jo Gruziji obljubili drugi dvostranski in večstranski donatorji, je to v skladu z običajno prakso porazdelitve bremena za ukrepe makrofinančne pomoči.

•Izbira instrumenta

Projektna finančna ali tehnična pomoč ne bi bila primerna ali zadostna za doseganje teh makroekonomskih ciljev. Ključna dodana vrednost makrofinančne pomoči v primerjavi z drugimi instrumenti EU bi bila zmanjšanje ovir za zunanje financiranje in pomoč pri oblikovanju stabilnega makroekonomskega okvira, vključno s spodbujanjem vzdržne plačilne bilance in proračunskega položaja, ter ustreznega okvira za strukturne reforme. Makrofinančna pomoč lahko pomaga pri vzpostavitvi ustreznega splošnega okvira politike in s tem poveča učinkovitost v Gruziji financiranih ukrepov na podlagi drugih, ožje usmerjenih finančnih instrumentov EU.

3.REZULTATI NAKNADNIH OCEN, POSVETOVANJ Z ZAINTERESIRANIMI STRANMI IN OCEN UČINKA

•Posvetovanje z zainteresiranimi stranmi

Makrofinančna pomoč se dodeli kot sestavni del mednarodne podpore za gospodarsko stabilizacijo Gruzije. Pri pripravi tega predloga za makrofinančno pomoč so se službe Komisije posvetovale z MDS in Svetovno banko, ki sta že vzpostavila obsežne programe za financiranje, pripravljata pa tudi nove. Prav tako je Komisija redno v stiku z gruzijskimi organi.

•Zbiranje in uporaba strokovnih mnenj

Službe Komisije so v skladu z zahtevami finančne uredbe izvedle operativno oceno finančnih in upravnih tokov Gruzije, da bi preverile, ali vzpostavljeni postopki za upravljanje pomoči programa, vključno z makrofinančno pomočjo, zagotavljajo ustrezna jamstva. Predhodne ugotovitve s službenega potovanja, ki jo je izvedlo svetovalno podjetje za namene te operativne ocene, so bile prejete septembra 2017. Te ugotovitve navajajo, da je sedanje stanje upravnih in finančnih tokov Gruzije ustrezno za upravljanje novega ukrepa makrofinančne pomoči, čeprav še vedno obstajajo nekatere pomanjkljivosti. Pričakuje se, da bo osnutek končnega poročila o tej operativni oceni prejet novembra 2017. Dogajanje na tem področju se bo še naprej natančno spremljalo, tudi z rednimi poročili o napredku pri reformah upravljanja javnih financ, ki jih bo pripravila delegacija EU v Tbilisiju.

•Ocena učinka

Makrofinančna pomoč EU je instrument za izredno pomoč, namenjen odpravljanju resnih težav s plačilno bilanco v tretjih državah. Zato za ta predlog za makrofinančno pomoč ne velja zahteva, da je treba izvesti oceno učinka v skladu s smernicami Komisije za boljšo pravno ureditev (SWD(2015) 111 final).

Predlogi Komisije za makrofinančno pomoč običajno temeljijo na spoznanjih iz naknadnih ocen preteklih ukrepov v sosedstvu EU. Nova makrofinančna pomoč in z njo povezan program za gospodarsko prilagoditev in reforme bosta pomagala zmanjšati potrebe Gruzije po kratkoročnem financiranju, hkrati pa bosta podpirala ukrepe politike, namenjene krepitvi srednjeročne plačilne bilance in fiskalne vzdržnosti, krepila trajnostno rast ter tako dopolnjevala program, dogovorjen z MDS. Ti pogoji politike bi morali obravnavati nekatere pomanjkljivosti, ki so se v preteklih letih pokazale v gruzijskem gospodarstvu in sistemu gospodarskega upravljanja. Pogoji bi se načeloma lahko nanašali na reforme za krepitev mreže socialne varnosti in upravljanja javnih financ, izboljšanje naložbenega ozračja in podpiranje izvajanja poglobljenega in celovitega sporazuma o prosti trgovini.

4.PRORAČUNSKE POSLEDICE

Načrtovana pomoč se bo zagotovila v obliki posojila in nepovratnih sredstev. Posojilo se bo financiralo s posojilom, ki ga bo v imenu EU najela Komisija. Proračunske posledice pomoči v obliki posojila bodo ustrezale rezervacijam Jamstvenega sklada za zunanje ukrepe EU v višini 9 % izplačanih zneskov iz proračunske vrstice 01 03 06 („Oblikovanje rezervacij Jamstvenega sklada“). Ob predpostavki, da bosta oba obroka posojila (15 milijonov EUR za prvo tranšo in 20 milijonov EUR za drugo tranšo) izplačana leta 2018, se bodo v skladu s pravili, ki urejajo mehanizem Jamstvenega sklada, rezervacije oblikovale v proračunu za leto 2020, in sicer v višini 3,15 milijona EUR.

Del pomoči v obliki nepovratnih sredstev (skupaj 10 milijonov EUR, tj. 5 milijonov EUR za vsako od obeh tranš) se bo financiral z odobritvami za prevzem obveznosti iz proračuna za leto 2018 iz proračunske vrstice 01 03 02 (Makrofinančna pomoč) s plačili, ki se izvajajo tudi v letu 2018 4 . 

Komisija na podlagi trenutnih napovedi glede uporabe proračunskih vrstic 01 03 02 in 01 03 06 ocenjuje, da so proračunske posledice predlaganega ukrepa makrofinančne pomoči za Gruzijo obvladljive.

5.DRUGI ELEMENTI

•Klavzula ponovnega pregleda/revizijska klavzula/samoderogacijska klavzula

Predlog vključuje samoderogacijsko klavzulo. Predlagana makrofinančna pomoč bi bila zagotovljena za obdobje dveh let in pol, ki se začne prvi dan po začetku veljavnosti memoranduma o soglasju.

2017/242 (COD)

Predlog

SKLEP EVROPSKEGA PARLAMENTA IN SVETA

o zagotavljanju nadaljnje makrofinančne pomoči Gruziji

EVROPSKI PARLAMENT IN SVET EVROPSKE UNIJE STA –

ob upoštevanju Pogodbe o delovanju Evropske unije in zlasti člena 212(2) Pogodbe,

ob upoštevanju predloga Evropske komisije 5 ,

po posredovanju osnutka zakonodajnega akta nacionalnim parlamentom,

v skladu z rednim zakonodajnim postopkom 6 ,

ob upoštevanju naslednjega:

(1)Odnosi med Evropsko unijo (v nadaljnjem besedilu: Unija) in Gruzijo se še naprej razvijajo v okviru evropske sosedske politike (ESP) in vzhodnega partnerstva. Gruzija se je vzhodnemu partnerstvu EU pridružila leta 2009, sledila pa so pogajanja o pridružitvenem sporazumu med EU in Gruzijo. Ta sporazum, ki vključuje postopno uvedbo poglobljenega in celovitega prostotrgovinskega območja, je bil podpisan junija 2014, veljati pa je začel 1. julija 2016.

(2)Gruzija se še naprej sooča s šibkimi zunanjimi dejavniki, kar je z manjšim izvozom in nakazili prispevalo k razmeroma skromni rasti BDP leta 2016. Pričakuje se, da se bosta regionalna in svetovna rast leta 2017 povečali, vendar bosta ostali odvisni od negativnih tveganj.

(3)Fiskalni primanjkljaj Gruzije ostaja velik in njen delež javnega dolga v BDP se povečuje. Tudi plačilnobilančni položaj Gruzije ostaja ranljiv zaradi zelo velikega primanjkljaja na tekočem računu in velikega zunanjega dolga. Devizne rezerve Gruzije so v absolutnem smislu stabilne, vendar so zaradi povečanih potreb po rezervah padle pod stopnjo, ki naj bi bila po ocenah Mednarodnega denarnega sklada (MDS) zadostna. Poleg tega se Gruzija še naprej prilagaja zahtevam poglobljenega in celovitega sporazuma o prosti trgovini z Unijo.

(4)V zvezi s tem so se gruzijski organi in MDS aprila 2017 dogovorili o triletni (2017–2020) ureditvi v okviru instrumenta za povečanje financiranja (EFF) v višini 285,3 milijona USD. To ureditev je 12. aprila 2017 odobril izvršni odbor MDS. Cilj ureditve EFF je podpreti program gospodarskih reform, ki bo Gruziji pomagal zmanjšati gospodarsko ranljivost in spodbuditi večjo in bolj vključujočo gospodarsko rast.

(5)Glede na preostale potrebe Gruzije po zunanjem financiranju so gruzijski organi junija 2017 zaprosili za dodatno makrofinančno pomoč Unije.

(6)Gruzija je bila zaradi vojaškega konflikta z Rusijo avgusta 2008 deležna dveh ukrepov makrofinančne pomoči, h katerim se je oktobra 2008 EU zavezala na mednarodni donatorski konferenci v Bruslju. Prvi od teh ukrepov (46 milijonov EUR, v celoti v obliki nepovratnih sredstev) je bil izveden v obdobju 2009–2010, drugi (tudi 46 milijonov EUR, polovica v obliki nepovratnih sredstev in polovica v obliki posojil) pa v obdobju 2015–2017. Unija je v okviru evropskega instrumenta sosedstva (ENI) za obdobje 2014–2020 Gruziji dala na voljo tudi 610–746 milijonov EUR, vključno s proračunsko podporo in tehnično pomočjo. Poleg tega Gruzija prejema pomoč iz Sklada za spodbujanje naložb v sosedstvo (NIF), ki je za projekte v Gruziji v obdobju 2008–2017 prispevalo približno 86 milijonov EUR.

(7)Ker je Gruzija država, ki jo zajema ESP, bi se morala šteti za upravičenko do makrofinančne pomoči Unije.

(8)Makrofinančna pomoč Unije bi morala biti izreden finančni instrument nevezane in nenamenske plačilnobilančne podpore, namenjene takojšnjim potrebam upravičenke po zunanjem financiranju, in bi morala podpreti izvajanje strateškega programa, ki vsebuje takojšnje odločne ukrepe prilagajanja in strukturnih reform, oblikovane za kratkoročno izboljšanje plačilnobilančnega položaja.

(9)Ker je v plačilni bilanci Gruzije še vedno znatna vrzel v zunanjem financiranju, ki presega sredstva, ki jih zagotavljajo MDS in druge multilateralne institucije, je makrofinančna pomoč Unije Gruziji v trenutnih izrednih okoliščinah ustrezen odziv na prošnjo Gruzije za podporo gospodarski stabilizaciji v povezavi s programom MDS. Makrofinančna pomoč Unije bi z dopolnitvijo sredstev iz finančne ureditve MDS podprla gospodarsko stabilizacijo in program strukturnih reform Gruzije.

(10)Makrofinančna pomoč Unije bi morala biti namenjena podpori ponovne vzpostavitve vzdržnega stanja v zunanjem financiranju Gruzije, s čimer bi se podprl njen gospodarski in družbeni razvoj.

(11)Določitev zneska makrofinančne pomoči Unije temelji na celoviti kvantitativni oceni preostalih potreb Gruzije po zunanjem financiranju in upošteva zmožnost države, da se financira z lastnimi sredstvi, predvsem mednarodnimi rezervami, ki so ji na voljo. Makrofinančna pomoč Unije bi morala dopolnjevati programe in sredstva, ki jih zagotavljata MDS in Svetovna banka. Pri določanju zneska pomoči se upoštevajo tudi pričakovani finančni prispevki dvostranskih in večstranskih donatorjev, potreba po zagotavljanju pravične porazdelitve bremena med Unijo in drugimi donatorji, drugi instrumenti Unije za zunanje financiranje, ki se že uporabljajo v Gruziji, in dodana vrednost splošnega ukrepanja Unije.

(12)Ob upoštevanju preostalih potreb Gruzije po zunanjem financiranju, ravni gospodarskega in socialnega razvoja glede na dohodek na prebivalca in stopnjo revščine, pa tudi njeno stopnjo zadolženosti, bi bilo treba del pomoči dodeliti v obliki nepovratnih sredstev.

(13)Komisija bi morala zagotoviti, da je makrofinančna pomoč Unije pravno in vsebinsko skladna s ključnimi načeli, cilji in ukrepi, sprejetimi na različnih področjih zunanjih ukrepov, in drugimi ustreznimi politikami Unije.

(14)Makrofinančna pomoč Unije bi morala podpirati zunanjo politiko Unije do Gruzije. Službe Komisije in Evropska služba za zunanje delovanje bi morale v celotnem obdobju zagotavljanja makrofinančne pomoči tesno sodelovati, da bi usklajevale in zagotavljale doslednost zunanje politike Unije.

(15)Makrofinančna pomoč Unije bi morala podpirati zavezanost Gruzije vrednotam, ki jih deli z Unijo, vključno z demokracijo, pravno državo, dobrim upravljanjem, spoštovanjem človekovih pravic, trajnostnim razvojem in zmanjševanjem revščine, kakor tudi njeno zavezanost načelom odprte in pravične trgovine, ki temelji na pravilih.

(16)Pogoj za dodelitev makrofinančne pomoči Unije bi moral biti, da Gruzija spoštuje učinkovite demokratične mehanizme, vključno z večstrankarskim parlamentarnim sistemom, in pravno državo, ter zagotavlja spoštovanje človekovih pravic. Poleg tega bi morali posebni cilji makrofinančne pomoči Unije povečati učinkovitost, preglednost in odgovornost sistemov za upravljanje javnih financ v Gruziji ter spodbujati strukturne reforme, katerih cilj je podpiranje trajnostne in vključujoče rasti, ustvarjanja novih delovnih mest in fiskalne konsolidacije. Komisija in Evropska služba za zunanje delovanje bi morali redno spremljati izpolnjevanje predpogojev in doseganje navedenih ciljev.

(17)Da bi zagotovili učinkovito zaščito finančnih interesov Unije, povezanih z makrofinančno pomočjo Unije, bi morala Gruzija sprejeti ustrezne ukrepe za preprečevanje goljufij, korupcije in drugih nepravilnosti, povezanih s pomočjo, in boj proti njim. Poleg tega bi bilo treba sprejeti določbo, na podlagi katere bi Komisija izvajala nadzor, Računsko sodišče pa revizije.

(18)Sprostitev makrofinančne pomoči Unije ne posega v pristojnosti Evropskega parlamenta in Sveta (kot proračunskega organa).

(19)Zneski makrofinančne pomoči, ki se zagotovi v obliki nepovratnih sredstev, in zneski makrofinančne pomoči, ki se zagotovi v obliki posojil, bi morali biti skladni z odobrenimi proračunskimi sredstvi iz večletnega finančnega okvira.

(20)Makrofinančno pomoč Unije bi morala upravljati Komisija. Da bi Evropski parlament in Svet lahko spremljala izvajanje tega sklepa, bi ju morala Komisija redno obveščati o dogajanjih v zvezi s pomočjo in jima posredovati ustrezne dokumente.

(21)Za zagotovitev enotnih pogojev izvajanja tega sklepa bi bilo treba na Komisijo prenesti izvedbena pooblastila. Ta pooblastila bi bilo treba izvajati v skladu z Uredbo (EU) št. 182/2011 Evropskega parlamenta in Sveta 7 .

(22)Za makrofinančno pomoč Unije bi morali veljati pogoji gospodarske politike, ki se določijo v memorandumu o soglasju. Za zagotovitev enotnih pogojev izvajanja in zaradi učinkovitosti bi bilo treba na Komisijo prenesti pooblastila za pogajanja o teh pogojih z gruzijskimi organi pod nadzorom odbora predstavnikov držav članic v skladu z Uredbo (EU) št. 182/2011. V skladu z navedeno uredbo bi se moral praviloma uporabljati svetovalni postopek, razen v primerih, ki so določeni v navedeni uredbi. Ob upoštevanju potencialno pomembnega učinka pomoči, višje od 90 milijonov EUR, je primerno, da se za ukrepe, ki ta prag presegajo, uporablja postopek pregleda. Ob upoštevanju zneska makrofinančne pomoči Unije Gruziji bi se moral za sprejetje memoranduma o soglasju in za kakršno koli zmanjšanje oziroma začasno ali trajno ukinitev pomoči uporabljati svetovalni postopek –

SPREJELA NASLEDNJI SKLEP:

Člen 1

1.    Unija da Gruziji na voljo makrofinančno pomoč v višini največ 45 milijonov EUR (v nadaljnjem besedilu: makrofinančna pomoč Unije) za podporo njeni gospodarski stabilizaciji in obsežnemu programu reform. Od tega najvišjega zneska se največ 35 milijonov EUR zagotovi v obliki posojil in največ 10 milijonov EUR v obliki nepovratnih sredstev. Sprostitev makrofinančne pomoči Unije je odvisna od odobritve proračuna Unije za zadevno leto s strani Evropskega parlamenta in Sveta. Pomoč prispeva k pokritju plačilnobilančnih potreb Gruzije, kot so opredeljene v programu MDS.

2.    Za financiranje posojilnega dela makrofinančne pomoči Unije se na Komisijo prenese pooblastilo, da si na kapitalskih trgih ali od finančnih institucij v imenu Unije sposodi potrebna sredstva in jih nato posodi Gruziji. Zapadlost posojil v povprečju ne sme presegati 15 let.

3.    Sprostitev makrofinančne pomoči Unije upravlja Komisija v skladu s sporazumi ali dogovori, sklenjenimi med Mednarodnim denarnim skladom (MDS) in Gruzijo, ter ključnimi načeli in cilji gospodarskih reform, določenih v pridružitvenem sporazumu med EU in Gruzijo, vključno s poglobljenim in celovitim sporazumom o prosti trgovini, ki je bil dogovorjen v okviru evropske sosedske politike (ESP).

Komisija redno obvešča Evropski parlament in Svet o dogajanjih v zvezi z makrofinančno pomočjo Unije, tudi o njenih izplačilih, in jima pravočasno predloži ustrezne dokumente.

4.    Makrofinančna pomoč Unije se da na voljo za obdobje dveh let in pol z začetkom na prvi dan po začetku veljavnosti memoranduma o soglasju iz člena 3(1).

5.    Če se finančne potrebe Gruzije v obdobju izplačevanja makrofinančne pomoči Unije glede na začetne napovedi znatno zmanjšajo, Komisija v skladu s svetovalnim postopkom iz člena 7(2) zmanjša znesek pomoči oziroma pomoč začasno ali trajno ukine.

Člen 2

1.    Pogoj za dodelitev makrofinančne pomoči Unije je, da Gruzija spoštuje učinkovite demokratične mehanizme, vključno z večstrankarskim parlamentarnim sistemom, in pravno državo, ter zagotavlja spoštovanje človekovih pravic.

2.    Komisija in Evropska služba za zunanje delovanje spremljata izpolnjevanje tega pogoja v celotnem obdobju izvajanja makrofinančne pomoči Unije.

3.    Odstavka 1 in 2 tega člena se uporabljata v skladu s Sklepom Sveta 2010/427/EU 8 .

Člen 3

1.    Komisija se v skladu s svetovalnim postopkom pregleda iz člena 7(2) z gruzijskimi organi dogovori o jasno določenih pogojih gospodarske politike in finančnih pogojih, osredotočenih na strukturne reforme in zdrave javne finance, ki veljajo za makrofinančno pomoč Unije in se določijo v memorandumu o soglasju, ki vključuje časovni okvir za izpolnjevanje teh pogojev. Pogoji gospodarske politike in finančni pogoji, določeni v memorandumu o soglasju, so skladni s sporazumi ali dogovori iz člena 1(3), vključno s programi makroekonomskega prilagajanja in strukturnih reform, ki jih izvaja Gruzija ob podpori MDS.

2.    Namen pogojev iz odstavka 1 je zlasti povečanje učinkovitosti, preglednosti in odgovornosti sistemov za upravljanje javnih financ v Gruziji, vključno v zvezi z uporabo makrofinančne pomoči Unije. Pri oblikovanju ukrepov politike se ustrezno upoštevajo tudi napredek v zvezi z vzajemnim odpiranjem trgov, razvoj pravične trgovine, ki temelji na pravilih, ter druge prednostne naloge v okviru zunanje politike Unije. Komisija redno spremlja napredek pri doseganju teh ciljev.

3.    Podrobni finančni pogoji makrofinančne pomoči Unije se določijo v sporazumu o posojilu in sporazumu o nepovratnih sredstvih, ki ju bodo sklenili Komisija in organi Gruzije.

4.    Komisija redno preverja, ali so pogoji iz člena 4(3) še vedno izpolnjeni, med drugim tudi, ali so gospodarske politike Gruzije v skladu s cilji makrofinančne pomoči Unije. Pri tem Komisija tesno sodeluje z MDS in Svetovno banko ter po potrebi z Evropskim parlamentom in Svetom.

Člen 4

1.    Ob upoštevanju pogojev iz odstavka 3 da Komisija makrofinančno pomoč Unije na voljo v dveh obrokih, vsak od njih pa je sestavljen iz posojila in nepovratnih sredstev. Višina posameznega obroka se določi v memorandumu o soglasju iz člena 3.

2.    Zneski makrofinančne pomoči Unije, ki se zagotovi v obliki posojil, se po potrebi oblikujejo v skladu z Uredbo Sveta (ES, Euratom) št. 480/2009 9 .

3.    Komisija sklene, da bo obroke izplačala, če so izpolnjeni vsi naslednji pogoji:

(a)pogoj iz člena 2;

(b)trajno zadovoljivi rezultati pri izvajanju strateškega programa, ki vsebuje odločne ukrepe prilagajanja in strukturnih reform, podprte z nepreventivnim kreditnim aranžmajem MDS, ter

(c)zadovoljivo izvajanje gospodarske politike in finančnih pogojev, dogovorjenih v memorandumu o soglasju.

Drugi obrok se načeloma ne izplača prej kot v treh mesecih po izplačilu prvega obroka.

4.    Če pogoji iz odstavka 3 niso izpolnjeni, Komisija začasno zamrzne ali ukine izplačilo makrofinančne pomoči Unije. V teh primerih obvesti Evropski parlament in Svet o razlogih za to prekinitev ali ukinitev.

5.    Makrofinančna pomoč Unije se izplača Nacionalni banki Gruzije. V skladu z določbami, ki se sprejmejo v memorandumu o soglasju, vključno s potrditvijo preostalih potreb po proračunskem financiranju, se lahko sredstva Unije prenesejo gruzijskemu ministrstvu za finance kot končnemu upravičencu.

Člen 5

1.    Najemanje in dajanje posojil v povezavi s posojilnim delom makrofinančne pomoči Unije se izvedeta v eurih z istim datumom valute, pri čemer Unija ni vključena v spremembe zapadlosti in ni izpostavljena tečajnemu ali obrestnemu tveganju ali kakršnemu koli drugemu poslovnemu tveganju.

2.    Če okoliščine to dopuščajo in če Gruzija za to zaprosi, lahko Komisija sprejme potrebne ukrepe za vključitev klavzule o predčasnem odplačilu v posojilne pogoje, pri čemer mora biti ustrezna klavzula vključena tudi v pogoje posojil.

3.    Če okoliščine dovoljujejo izboljšanje obrestne mere posojila in če Gruzija za to zaprosi, se lahko Komisija odloči za refinanciranje vseh ali dela prvotno najetih posojil ali prestrukturiranje ustreznih finančnih pogojev. Refinanciranje ali prestrukturiranje se izvede v skladu z odstavkoma 1 in 4 ter ne vpliva na podaljšanje zapadlosti zadevnega posojila ali povečanje zneska neodplačanega kapitala na dan refinanciranja ali prestrukturiranja.

4.    Vse stroške, ki jih ima Unija v zvezi z najemanjem in dajanjem posojil v skladu s tem sklepom, krije Gruzija.

5.    Komisija Evropski parlament in Svet obvešča o dogajanjih v zvezi s posli iz odstavkov 2 in 3.

Člen 6

1.    Makrofinančna pomoč Unije se izvaja v skladu z Uredbo (EU, Euratom) št. 966/2012 Evropskega Parlamenta in Sveta 10 in Delegirano uredbo Komisije (EU) št. 1268/2012 11 .

2.    Makrofinančna pomoč Unije se izvaja v okviru neposrednega upravljanja.

3.    Sporazum o posojilu in sporazum o nepovratnih sredstvih, ki se skleneta z organi Gruzije, vsebujeta določbe o:

(d)zagotovitvi, da Gruzija redno preverja, ali se finančna sredstva iz proračuna Unije uporabljajo pravilno, sprejme ustrezne ukrepe za preprečevanje nepravilnosti in goljufij ter po potrebi uporabi pravna sredstva za izterjavo nepravilno porabljenih sredstev, zagotovljenih na podlagi tega sklepa;

(e)zagotovitvi zaščite finančnih interesov Unije, zlasti določitvi posebnih ukrepov za preprečevanje goljufij, korupcije in drugih nepravilnosti v zvezi z makrofinančno pomočjo Unije ter za boj proti tem pojavom, v skladu z Uredbo Sveta (ES, Euratom) št. 2988/95 12 , Uredbo Sveta (Euratom, ES) št. 2185/96 13 ter Uredbo (EU, Euratom) št. 883/2013 Evropskega parlamenta in Sveta 14 ;

(f)izrecni pooblastitvi Komisije, vključno z Evropskim uradom za boj proti goljufijam, ali njenih predstavnikov, da izvajajo preglede, med drugim preglede in inšpekcije na kraju samem;

(g)izrecni pooblastitvi Komisije in Računskega sodišča, da izvajata revizije v obdobju izvajanja makrofinančne pomoči Unije in po njem, vključno z revizijami dokumentov in revizijami na kraju samem, kot so operativne ocene;

(h)zagotovitvi, da je Unija upravičena do predčasnega poplačila posojila in/ali celotnega poplačila nepovratnih sredstev, če se ugotovi, da je Gruzija v zvezi z upravljanjem makrofinančne pomoči Unije vpletena v kakršno koli goljufijo, korupcijo ali katero koli drugo nezakonito dejavnost, ki škodi finančnim interesom Unije.

4.    Pred izvedbo makrofinančne pomoči Unije Komisija z operativnimi ocenami presodi ustreznost finančnih ureditev, upravnih postopkov ter mehanizmov notranje in zunanje kontrole Gruzije, ki so pomembni za tako pomoč.

Člen 7

1.    Komisiji pomaga odbor. Navedeni odbor je odbor v smislu Uredbe (EU) št. 182/2011.

2.    Pri sklicevanju na ta odstavek se uporablja člen 4 Uredbe (EU) št. 182/2011.

Člen 8

1.    Komisija Evropskemu parlamentu in Svetu vsako leto do 30. junija predloži poročilo o izvajanju tega sklepa v predhodnem letu, skupaj z oceno izvajanja. V poročilu se:

(i)oceni napredek, dosežen pri izvajanju makrofinančne pomoči Unije;

(j)ocenijo gospodarske razmere in obeti za Gruzijo ter napredek, dosežen pri izvajanju strateških ukrepov iz člena 3(1);

(k)navede povezava med pogoji gospodarske politike, določenimi v memorandumu o soglasju, tekočimi gospodarskimi in fiskalnimi rezultati Gruzije ter odločitvami Komisije o izplačilu obrokov makrofinančne pomoči Unije.

2.    Komisija najpozneje dve leti po koncu obdobja razpoložljivosti iz člena 1(4) Evropskemu parlamentu in Svetu predloži poročilo o naknadni oceni, v katerem ovrednoti rezultate in učinkovitost zaključenih ukrepov makrofinančne pomoči Unije ter navede, v kolikšni meri so prispevali k ciljem pomoči.

Člen 9

Ta sklep začne veljati tretji dan po objavi v Uradnem listu Evropske unije.

V Bruslju,

OCENA FINANČNIH POSLEDIC ZAKONODAJNEGA PREDLOGA

1.OKVIR PREDLOGA/POBUDE

1.1.Naslov predloga/pobude

1.2.Zadevna področja v strukturi ABM/ABB

1.3.Vrsta predloga/pobude

1.4.Cilj(i)

1.5.Utemeljitev predloga/pobude

1.6.Trajanje ukrepa in finančnih posledic

1.7.Načrtovani načini upravljanja

2.UKREPI UPRAVLJANJA

2.1.Pravila o spremljanju in poročanju

2.2.Upravljavski in kontrolni sistem

2.3.Ukrepi za preprečevanje goljufij in nepravilnosti

3.OCENA FINANČNIH POSLEDIC PREDLOGA/POBUDE

3.1.Zadevni razdelki večletnega finančnega okvira in odhodkovne proračunske vrstice

3.2.Ocenjene posledice za odhodke 

3.2.1.Povzetek ocenjenih posledic za odhodke

3.2.2.Ocenjene posledice za odobritve za poslovanje

3.2.3.Ocenjene posledice za odobritve za upravne zadeve

3.2.4.Skladnost z veljavnim večletnim finančnim okvirom

3.2.5.Udeležba tretjih oseb pri financiranju

3.3.Ocenjene posledice za prihodke

OCENA FINANČNIH POSLEDIC ZAKONODAJNEGA PREDLOGA

1.OKVIR PREDLOGA/POBUDE

1.1.Naslov predloga/pobude

Predlog sklepa Evropskega parlamenta in Sveta o zagotavljanju makrofinančne pomoči Gruziji

1.2.Zadevna področja v strukturi ABM/ABB 15  

Področje:    Naslov 01 – Gospodarske in finančne zadeve

Dejavnost:    03 – Mednarodne ekonomske in finančne zadeve

1.3.Vrsta predloga/pobude

X Predlog/pobuda se nanaša na nov ukrep. 

1.4.Cilji

1.4.1.Večletni strateški cilji Komisije, ki naj bi bili doseženi s predlogom/pobudo 

„Nova spodbuda za delovna mesta, rast in naložbe: spodbujanje blaginje zunaj meja EU“

Dejavnosti, povezane z GD ECFIN, se nanašajo na:

(l)podpiranje makrofinančne stabilnosti in spodbujanje reform zunaj EU, ki pospešujejo rast, tudi prek rednih gospodarskih dialogov s ključnimi partnerji in z zagotavljanjem makrofinančne pomoči; ter

(m)podpiranje procesa širitve, izvajanje evropske sosedske politike in prednostnih nalog EU v tretjih državah z izvajanjem gospodarskih analiz in zagotavljanjem ocen politike in svetovanj.

1.4.2.Specifični cilji in zadevne dejavnosti v strukturi ABM/ABB

Specifični cilj: „Spodbujanje blaginje zunaj meja EU“

Zadevne dejavnosti v strukturi ABM/ABB:

(n)podpiranje makrofinančne stabilnosti in spodbujanje reform zunaj EU, ki pospešujejo rast, tudi prek rednih gospodarskih dialogov s ključnimi partnerji in z zagotavljanjem makrofinančne pomoči; ter

(o)podpiranje procesa širitve, izvajanje evropske sosedske politike in prednostnih nalog EU v tretjih državah z izvajanjem gospodarskih analiz in zagotavljanjem ocen politike in svetovanj.

1.4.3.Pričakovani rezultati in posledice

Predlagana pomoč je sestavljena iz posojila EU v višini do 35 milijonov EUR in nepovratnih sredstev v višini do 10 milijonov EUR, ki se bodo zagotovili Gruziji, da bi prispevali k bolj vzdržnemu stanju plačilne bilance. Pomoč, ki se izplača v dveh obrokih, bi morala državi pomagati premagati težaven gospodarski in plačilnobilančni položaj, s katerim se srečuje. Poleg tega bo prispevala k strukturnim reformam za povečanje vzdržne gospodarske rasti, zmanjšanje makroekonomskih ranljivosti in izboljšanje upravljanja javnih financ.

1.4.4.Kazalniki rezultatov in posledic

Organi bodo morali službam Komisije redno poročati o nizu kazalnikov ter predložiti izčrpno poročilo o skladnosti z dogovorjenimi pogoji politike pred izplačilom vseh obrokov pomoči.

Službe Komisije bodo še naprej spremljale upravljanje javnih financ, in sicer na podlagi operativne ocene finančnih tokov in upravnih postopkov v Gruziji, ki se je izvedla v okviru priprav za ta ukrep. Delegacija EU v Tbilisiju bo zagotovila tudi redno poročanje o zadevah, ki so povezane s spremljanjem pomoči. Službe Komisije bodo ohranile tesne stike z MDS in Svetovno banko, da bodo lahko izkoristile njune izkušnje, pridobljene pri njunih tekočih dejavnostih v Gruziji.

V predlogu sklepa je predvideno letno poročilo Svetu in Evropskemu parlamentu, ki vsebuje oceno izvajanja zadevnega ukrepa. V dveh letih po izteku obdobja izvajanja pomoči bo izvedena neodvisna naknadna ocena pomoči.

1.5.Utemeljitev predloga/pobude

1.5.1.Potrebe, ki jih je treba zadovoljiti kratkoročno ali dolgoročno 

Izplačila pomoči bodo odvisna od zadovoljivih rezultatov pri izvajanju prihodnjega gospodarskega programa med Gruzijo in MDS, ki ga je izvršni odbor MDS odobril 12. aprila 2017. Poleg tega se bo Komisija z gruzijskimi organi dogovorila o posebnih pogojih politike, navedenih v memorandumu o soglasju, ki morajo biti izpolnjeni, preden Komisija sprosti drugi obrok.

1.5.2.Dodana vrednost ukrepanja EU

Predlagana makrofinančna pomoč bo Gruziji pomagala premagati posledice šibkih zunanjih dejavnikov, ki so z zmanjšanimi izvozom in nakazili prispevali k razmeroma skromni rasti BDP v letu 2016, ter zmanjšati ranljivost plačilnobilančnega položaja v državi in se prilagoditi zahtevam poglobljenega in celovitega prostotrgovinskega območja. S tem bo predlagana makrofinančna pomoč prispevala k podpiranju makroekonomske stabilnosti in strukturnih reform v državi. Ta pomoč dopolnjuje sredstva, zagotovljena s strani mednarodnih finančnih institucij, drugih instrumentov EU in drugih donatorjev, ter bo prispevala k splošni učinkovitosti svežnja finančne pomoči, ki ga je zagotovila mednarodna skupnost donatorjev.

Predlagani program bo tudi okrepil zavezanost vlade reformam in njeno prizadevanje za tesnejše odnose z EU. Ta cilj bo med drugim dosežen tudi z ustreznimi pogoji za izplačilo pomoči. Širše gledano je ta program jasno sporočilo drugim državam v regiji, da EU še naprej podpira države z gospodarskimi težavami, ki začenjajo politične reforme.

1.5.3.Spoznanja iz podobnih izkušenj v preteklosti

Od leta 2004 naprej je bilo izvedenih več kot petnajst naknadnih ocen makrofinančne pomoči. Sklep teh ocen je, da ukrepi makrofinančne pomoči prispevajo, čeprav včasih skromno in posredno, k izboljšanju zunanje vzdržnosti, makroekonomski stabilnosti in uresničevanju strukturnih reform v državi prejemnici. Ukrepi makrofinančne pomoči so v večini primerov pozitivno vplivali na plačilno bilanco države upravičenke in prispevali k zmanjšanju njenih proračunskih omejitev. Povzročili so tudi nekoliko višjo gospodarsko rast.

1.5.4.Skladnost in možnosti sinergij z drugimi ustreznimi instrumenti

EU je največja donatorka Gruziji. Pomoč EU, dodeljena Gruziji v okviru evropskega instrumenta sosedstva in partnerstva (ENPI) za obdobje 2007–2013, je znašala 452 milijonov. Pomoč EU, ki je Gruziji dodeljena v okviru evropskega sosedskega instrumenta (ENI) za obdobje 2014–2020, lahko znaša od najmanj 610 milijonov EUR do največ 746 milijonov EUR. Ta sredstva so dopolnjena s financiranjem iz drugih instrumentov EU, kot je Sklad za spodbujanje naložb v sosedstvo (NIF). Poleg dvostranskih programov sodelovanja je Gruzija udeležena v različnih regionalnih programih, zlasti na področju prometa, energetike in okolja. Sodeluje tudi v pobudah, ki so odprte za vse države sosedstva, kot so Erasmus+, TAIEX in SIGMA. Gruzija je poleg financiranja v okviru evropskega instrumenta sosedstva upravičena tudi do financiranja v okviru tematskih instrumentov in programov EU, vključno z evropskim instrumentom za demokracijo in človekove pravice (EIDHR), instrumentom za prispevanje k stabilnosti in miru ter programi za organizacije civilne družbe in lokalne upravne organe, človekov razvoj ter migracije in azil. Poleg tega je Evropska investicijska banka od leta 2010 zagotovila posojila v višini 1 267 milijonov EUR.

Ključna dodana vrednost makrofinančne pomoči v primerjavi z drugimi instrumenti EU bi bila, da se pomaga ustvariti stabilen makroekonomski okvir, med drugim tudi s spodbujanjem vzdržnih plačilnobilančnih in proračunskih razmer, in ustrezen okvir za strukturne reforme. Makrofinančna pomoč ne zagotavlja redne finančne podpore za dolgoročni gospodarski in družbeni razvoj držav prejemnic. Njeno izvajanje se prekine, takoj ko je zunanji finančni položaj države spet vzdržen. Po tem je predvidena uporaba rednih instrumentov pomoči v okviru sodelovanja EU.

Makrofinančna pomoč bi tudi dopolnjevala ukrepe mednarodnih finančnih institucij, zlasti programa za prilagoditev in reforme, ki ga podpirajo instrument za povečanje financiranja MDS in posojila Svetovne banke za razvojno politiko.

1.6.Trajanje ukrepa in finančnih posledic

X Časovno omejen(-a) predlog/pobuda: 

X trajanje predloga/pobude: dve leti in pol od začetka veljavnosti memoranduma o soglasju, kot je določeno v členu 1(4) Sklepa.

X Finančne posledice se pričakujejo v obdobju 2017–2020.

1.7.Načrtovani načini upravljanja 16  

X Neposredno upravljanje – Komisija

2.UKREPI UPRAVLJANJA

2.1.Pravila o spremljanju in poročanju

Ta pomoč je makroekonomske narave in po svoji zasnovi skladna z gospodarskim programom, ki se izvaja s podporo MDS. Službe Komisije bodo ukrep spremljale na podlagi napredka pri izvajanju programa MDS in posebnih ukrepov reform, o katerih se je treba z gruzijskimi organi dogovoriti v memorandumu o soglasju (glej tudi točko 1.4.4).

2.2.Upravljavski in kontrolni sistem

2.2.1.Ugotovljena tveganja 

S predlaganim ukrepom makrofinančne pomoči so povezana fiduciarna tveganja, tveganja pri izvajanju politik in splošna politična tveganja.

Obstaja tveganje, da se makrofinančna pomoč uporabi na goljufiv način. Ker Gruzija makrofinančne pomoči ni določila kot posebne stroške, je tveganje povezano z dejavniki, kot so splošna kakovost sistemov upravljanja v centralni banki in na ministrstvu za finance ter ustrezne zmogljivosti za notranjo in zunanjo revizijo.

Drugo tveganje izhaja iz možnosti, da Gruzija ne bo mogla odplačati finančne obveznosti do EU, ki izhaja iz predlagane makroekonomske pomoči (tveganje neplačila ali kreditno tveganje), ki bi ga lahko na primer povzročilo znatno dodatno poslabšanje plačilne bilance in fiskalnega položaja države.

Drugo ključno tveganje za delovanje izhaja iz regionalnih geopolitičnih razmer, zlasti zaradi še vedno težavnih odnosov Gruzije z Rusijo in separatističnima pokrajinama Abhazijo in Južno Osetijo. Poslabšanje teh regionalnih geopolitičnih razmer bi lahko negativno vplivalo na makroekonomsko stabilnost Gruzije, kar bi vplivalo na uspešnost progama MDS, izplačila in/ali povračilo predlagane makrofinančne pomoči.

Gruzijsko gospodarstvo se srečuje z drugimi večjimi tveganji zaradi negotovih napovedi regionalnih in svetovnih gospodarskih gibanj. Pričakuje se, da se bosta regionalna in svetovna rast leta 2017 povečali, vendar bosta ostali skromni in odvisni od negativnih tveganj protekcionizma, nestanovitnih finančnih trgov in morebitne nadaljnje rasti vrednosti ameriškega dolarja. Če bi se ta tveganja uresničila, bi to lahko privedlo do nižje gospodarske rast v Gruziji, kar bi skupaj s trajno visoko stopnjo neenakosti in razmeroma omejeno mrežo socialne varnosti lahko negativno vplivalo na proračun in zmanjšalo domačo podporo za strukturne reforme.

2.2.2.Načrtovani načini kontrole

Zagotavljanje makrofinančne pomoči bodo spremljali postopki pregledovanja, kontrole in revizije, ki spadajo v pristojnost Komisije, med drugim tudi Evropskega urada za boj proti goljufijam (OLAF), in Evropskega računskega sodišča.

2.2.3.Ocena stroškov in koristi kontrol ter ocena pričakovane stopnje tveganja napak

Osnovni stroški Komisije v zvezi z metodami preverjanja in nadzora so navedeni v preglednici 3.2.1. Poleg tega je treba upoštevati stroške Evropskega računskega sodišča in morebitnega posredovanja urada OLAF. Operativna ocena finančnih in upravnih tokov Gruzije, ki jo bodo službe Komisije ob podpori zunanjih svetovalcev dokončale leta 2017, prispeva k oceni tveganja zlorabe sredstev in kot dodatno korist zagotavlja uporabne informacije o potrebnih reformah na področju upravljanja javnih financ, ki se nato lahko odražajo v pogojih politike. V zvezi s pričakovano stopnjo neskladnosti je tveganje neskladnosti (v obliki neodplačila dolga ali zlorabe sredstev) na podlagi izkušenj z instrumentom makrofinančne pomoči od njegove uvedbe ocenjeno kot nizko.

2.3.Ukrepi za preprečevanje goljufij in nepravilnosti

Za zmanjšanje tveganja goljufij bo sprejetih več ukrepov:

prvič, sporazum o posojilu in sporazum o nepovratnih sredstvih bosta vključevala sklop določb o inšpekcijskih pregledih, preprečevanju goljufij, revizijah in izterjavi sredstev v primeru goljufije ali korupcije. Poleg tega bo pomoč izplačana na namenski račun nacionalne banke Gruzije.

Službe Komisije poleg tega ob podpori zunanjih svetovalcev dokončujejo osnutek operativne ocene o zanesljivosti finančnih tokov in upravnih postopkov Gruzije, ki so pomembni za to vrsto pomoči. V predhodnih ugotovitvah svetovalcev (ki so bila prejeta septembra 2017) je navedeno, da je sedanje stanje upravnih in finančnih tokov Gruzije ustrezno za upravljanje novega ukrepa makrofinančne pomoči, čeprav še vedno obstajajo nekatere pomanjkljivosti.

Izvajanje pomoči bodo spremljali postopki pregledovanja, kontrole in revizije, ki spadajo v pristojnost Komisije, med drugim tudi Evropskega urada za boj proti goljufijam (OLAF), in Evropskega računskega sodišča.

3.OCENA FINANČNIH POSLEDIC PREDLOGA/POBUDE

3.1.Zadevni razdelki večletnega finančnega okvira in odhodkovne proračunske vrstice 

·Obstoječe proračunske vrstice

01 03 02 – Makrofinančna pomoč

01 03 06 – Oblikovanje rezervacij Jamstvenega sklada

Po vrstnem redu razdelkov večletnega finančnega okvira in proračunskih vrstic.

Rezervacije Jamstvenega sklada za zunanje ukrepe je treba oblikovati v skladu z uredbo o skladu 20 z uporabo sredstev iz proračunske vrstice 01 03 06 („Oblikovanje rezervacij Jamstvenega sklada“) v višini 9 % skupnih neporavnanih obveznosti. Znesek oblikovanja rezervacij se izračuna na začetku leta „n“ kot razlika med ciljnim zneskom in neto vrednostjo sredstev sklada ob koncu leta „n – 1“. Ta znesek rezervacij se v letu „n“ vnese v osnutek proračuna za leto „n+1“, dejansko pa se plača z eno transakcijo na začetku leta „n+1“ iz proračunske vrstice 01 03 06 – „Oblikovanje rezervacij Jamstvenega sklada“. Na podlagi tega se 9 % izplačanega zneska (tj. največ 3,15 milijona EUR) upošteva v ciljnem znesku ob koncu leta „n–1“ za izračun oblikovanja rezervacij sklada.

Zahtevane nove proračunske vrstice: ni relevantno.

3.2.Ocenjene posledice za odhodke

3.2.1.Povzetek ocenjenih posledic za odhodke

Če ima predlog/pobuda posledice za več razdelkov:

v mio. EUR (na tri decimalna mesta natančno)

v mio. EUR (na tri decimalna mesta natančno)

3.2.2.Ocenjene posledice za odobritve za poslovanje

–◻ Za predlog/pobudo niso potrebne odobritve za poslovanje.

–X Za predlog/pobudo so potrebne odobritve za poslovanje, kot je pojasnjeno v nadaljevanju:

odobritve za prevzem obveznosti v mio. EUR (na tri decimalna mesta natančno)

3.2.3.Ocenjene posledice za odobritve za upravne zadeve

3.2.3.1.Povzetek

–◻ Za predlog/pobudo niso potrebne odobritve za upravne zadeve.

–X Za predlog/pobudo so potrebne odobritve za upravne zadeve, kot je pojasnjeno v nadaljevanju:

v mio. EUR (na tri decimalna mesta natančno)

Potrebe po odobritvah za upravne zadeve se krijejo z odobritvami GD, ki so že dodeljene za upravljanje ukrepa in/ali so bile prerazporejene znotraj GD, po potrebi skupaj z dodatnimi viri, ki se lahko pristojnemu GD dodelijo v okviru postopka letne dodelitve virov glede na proračunske omejitve.

3.2.3.2.Ocenjene potrebe po človeških virih

–◻ Za predlog/pobudo niso potrebni človeški viri.

–X Za predlog/pobudo so potrebni človeški viri, kot je pojasnjeno v nadaljevanju:

ocena, izražena v ekvivalentu polnega delovnega časa

XX je zadevno področje ali naslov.

Potrebe po človeških virih se krijejo z osebjem GD, ki je že dodeljeno za upravljanje ukrepa in/ali je bilo prerazporejeno znotraj GD, po potrebi skupaj z dodatnimi viri, ki se lahko pristojnemu GD dodelijo v okviru postopka letne dodelitve virov glede na proračunske omejitve.

Stroški za potrebno osebje se ocenjujejo na podlagi 30 % letnih odhodkov za uradnika stopnje AD5–AD12.

Opis nalog:

3.2.4.Skladnost z veljavnim večletnim finančnim okvirom

–X Predlog/pobuda je v skladu z veljavnim večletnim finančnim okvirom.

3.2.5.Udeležba tretjih oseb pri financiranju

–X V predlogu/pobudi ni načrtovano sofinanciranje tretjih oseb.

3.3.Ocenjene posledice za prihodke

X    Predlog/pobuda nima finančnih posledic za prihodke.

(1)    Vse spremembe v tem dokumentu temeljijo na menjalnem tečaju EUR/USD po ceni 1,12.

(2)    Sklep št. 778/2013/EU Evropskega parlamenta in Sveta z dne 12. avgusta 2013 o zagotavljanju nadaljnje makrofinančne pomoči Gruziji (UL L 218, 14.8.2013, str. 15).

(3)    Glede na hitrost zakonodajnega postopka in nato izvajanje ukrepa makrofinančne pomoči bi lahko izplačila predlagane pomoči potekala v letu 2018 ali bila razdeljena med letoma 2018 in 2019.

(4)    Kot je že bilo navedeno ter glede na hitrost zakonodajnega postopka in nato izvajanje ukrepa makrofinančne pomoči, bi lahko izplačila predlagane pomoči potekala v letu 2018 ali bila razdeljena med letoma 2018 in 2019.

(5)    UL C […], […], str. […].

(6)    Stališče Evropskega parlamenta z dne … in Sklep Sveta z dne … .

(7)    Uredba (EU) št. 182/2011 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 16. februarja 2011 o določitvi splošnih pravil in načel, na podlagi katerih države članice nadzirajo izvajanje izvedbenih pooblastil Komisije (UL L 55, 28.2.2011, str. 13).

(8)    Sklep Sveta 2010/427/EU z dne 26. julija 2010 o organizaciji in delovanju Evropske službe za zunanje delovanje (UL L 201, 3.8.2010, str. 30).

(9)    Uredba Sveta (ES, Euratom) št. 480/2009 z dne 25. maja 2009 o ustanovitvi Jamstvenega sklada za zunanje ukrepe (UL L 145, 10.6.2009, str. 10).

(10)    Uredba (EU, Euratom) št. 966/2012 Evropskega Parlamenta in Sveta z dne 25. oktobra 2012 o finančnih pravilih, ki se uporabljajo za splošni proračun Unije, in razveljavitvi Uredbe Sveta (ES, Euratom) št. 1605/2002 (UL L 298, 26.10.2012, str. 1).

(11)    Delegirana uredba Komisije (EU) št. 1268/2012 z dne 29. oktobra 2012 o pravilih uporabe Uredbe (EU, Euratom) št. 966/2012 Evropskega parlamenta in Sveta o finančnih pravilih, ki se uporabljajo za splošni proračun Unije (UL L 362, 31.12.2012, str. 1).

(12)    Uredba Sveta (ES, Euratom) št. 2988/95 z dne 18. decembra 1995 o zaščiti finančnih interesov Evropskih skupnosti (UL L 312, 23.12.1995, str. 1).

(13)    Uredba Sveta (Euratom, ES) št. 2185/96 z dne 11. novembra 1996 o pregledih in inšpekcijah na kraju samem, ki jih opravlja Komisija za zaščito finančnih interesov Evropskih skupnosti pred goljufijami in drugimi nepravilnostmi (UL L 292, 15.11.1996, str. 2).

(14)    Uredba (EU, Euratom) št. 883/2013 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 11. septembra 2013 o preiskavah, ki jih izvaja Evropski urad za boj proti goljufijam (OLAF), ter razveljavitvi Uredbe (ES) št. 1073/1999 Evropskega parlamenta in Sveta in Uredbe Sveta (Euratom) št. 1074/1999 (UL L 248, 18.9.2013, str. 1).

(15)    ABM: upravljanje po dejavnostih, ABB: oblikovanje proračuna po dejavnostih.

(16)    Pojasnila o načinih upravljanja in sklici na finančno uredbo so na voljo na spletišču Europa: http://ec.europa.eu/budget/explained/management/managt_who/who_en.cfm

(17)    Dif. = diferencirana sredstva/ nedif. = nediferencirana sredstva.

(18)    Efta: Evropsko združenje za prosto trgovino.

(19)    Države kandidatke in po potrebi potencialne države kandidatke z Zahodnega Balkana.

(20)    Uredba Sveta (ES, Euratom) št. 480/2009 z dne 25. maja 2009 o ustanovitvi Jamstvenega sklada za zunanje ukrepe (UL L 145, 10.6.2009, str. 10).

(21)    Leto začetka izvajanja predloga/pobude.

(22)    Realizacije so dobavljeni proizvodi in opravljene storitve (npr. število financiranih izmenjav študentov, število kilometrov novozgrajenih cest…).

(23)    Kakor je opisan v točki 1.4.2 „Specifični cilji…“.

(24)    Leto začetka izvajanja predloga/pobude.

(25)    Tehnična in/ali upravna pomoč ter odhodki za podporo izvajanja programov in/ali ukrepov EU (prej vrstice BA), posredne raziskave, neposredne raziskave.

(26)    PU = pogodbeni uslužbenec; LU = lokalni uslužbenec; NNS = napoteni nacionalni strokovnjak; ZU = začasni uslužbenec; MSD = mladi strokovnjak na delegaciji.

(27)    Dodatna zgornja meja za zunanje sodelavce v okviru odobritev za poslovanje (prej vrstice BA).