EVROPSKA KOMISIJA

Bruselj,20.9.2017

COM(2017) 536 final

2017/0230(COD)

Predlog

UREDBA EVROPSKEGA PARLAMENTA IN SVETA

o spremembi Uredbe (EU) št. 1093/2010 o ustanovitvi Evropskega nadzornega organa (Evropski bančni organ), Uredbe (EU) št. 1094/2010 o ustanovitvi Evropskega nadzornega organa (Evropski organ za zavarovanja in poklicne pokojnine), Uredbe (EU) št. 1095/2010 o ustanovitvi Evropskega nadzornega organa (Evropski organ za vrednostne papirje in trge), Uredbe (EU) št. 345/2013 o evropskih skladih tveganega kapitala, Uredbe (EU) št. 346/2013 o evropskih skladih za socialno podjetništvo, Uredbe (EU) št. 600/2014 o trgih finančnih instrumentov, Uredbe (EU) 2015/760 o evropskih dolgoročnih investicijskih skladih, Uredbe (EU) 2016/1011 o indeksih, ki se uporabljajo kot referenčne vrednosti v finančnih instrumentih in finančnih pogodbah ali za merjenje uspešnosti investicijskih skladov, in Uredbe (EU) 2017/1129 o prospektu, ki se objavi ob ponudbi vrednostnih papirjev javnosti ali njihovi uvrstitvi v trgovanje na reguliranem trgu

(Besedilo velja za EGP)

{SWD(2017) 308 final}

{SWD(2017) 309 final}

OBRAZLOŽITVENI MEMORANDUM

1.OZADJE PREDLOGA

•Razlogi za predlog in njegovi cilji

Povezani finančni trgi bistveno koristijo financiranju evropskega gospodarstva ter spodbujanju zaposlovanja in rasti na trdni in trajnostni podlagi. Da bi se spodbujala finančno povezovanje in celovitost trga ter hkrati zaščitila finančna stabilnost, notranji trg EU za finančne storitve potrebuje skupna pravila in močno usklajevanje nadzora. Ko je EU prenavljala svoj finančni sistem kot odziv na finančno krizo in v skladu s prizadevanji na svetovni ravni, je zato uvedla enotni pravilnik za finančno regulacijo v Evropi in vzpostavila evropske nadzorne organe (ESA). Evropski nadzorni organi predstavljajo institucionalni temelj celovitega svežnja reform in so imeli ključno vlogo pri zagotavljanju, da so finančni trgi v EU dobro regulirani, močni in stabilni. Organi prispevajo k razvoju in dosledni uporabi enotnega pravilnika, rešujejo čezmejne težave in tako spodbujajo regulativno in nadzorno konvergenco.

Po krizi so bili sicer sprejeti določeni ukrepi, vendar je mogoče regulativno in nadzorno konvergenco na notranjem trgu še nadalje okrepiti. Da bi povezani finančni trgi učinkovito delovali, potrebujejo bolj povezane nadzorne ureditve, bolj centralizirane nadzorne ureditve pa lahko po drugi strani spodbudijo povezovanje trga.

Zato se je EU zavzela za nadaljnje povezovanje širšega finančnega sektorja na trdni in stabilni podlagi. Uvedena je bila zlasti unija kapitalskih trgov, da bi se ustvarili temelji za popolnoma delujoč notranji trg kapitala. V zvezi s tem je bilo v poročilu petih predsednikov o dokončanju evropske ekonomske in monetarne unije iz junija 2015 1 poudarjeno, da je treba okrepiti nadzorni okvir EU, kar bo na koncu privedlo do enotnega nadzornika kapitalskih trgov. Komisija je pred kratkim v razmisleku o poglobitvi ekonomske in monetarne unije 2 predlagala, da bi pregled nadzornega okvira EU, zlasti Evropskega organa za vrednostne papirje in trge (v nadaljnjem besedilu: ESMA), moral zagotoviti prve korake k takemu enotnemu nadzorniku do leta 2019. V razmisleku se je Komisija zavzela tudi za dokončanje finančne unije, ki vključuje bančno unijo in unijo kapitalskih trgov, do leta 2019, da se zagotovi celovitost eura ter izboljša delovanja euroobmočja in EU kot celote. Svetovni finančni trgi so močno povezani in regulativni okvir EU v veliki meri temelji na mednarodnih standardih, ki so bili zlasti med državami G20 dogovorjeni kot odziv na finančno krizo. EU si prizadeva za pospešitev dokončanja unije kapitalskih trgov, zato je bistveno, da se nadzorne ureditve EU še naprej razvijajo na način, ki omogoča, da se izkoristi celoten potencial mednarodno povezanih finančnih trgov, hkrati pa se zagotovi, da je mogoče učinkovito nadzorovati in obvladovati čezmejna tveganja med EU in preostalim svetom. Pri tem imajo ključno vlogo evropski nadzorni organi.

Nazadnje, zaradi odločitve Združenega kraljestva, da zapusti EU, bodo izzivi v zvezi z nadzornimi ureditvami v preostalih državah EU-27 še večji. Odhod trenutno največjega finančnega središča v EU v prihodnosti pomeni, da se morajo kapitalski trgi EU27 nadalje razvijati, nadzorne ureditve pa okrepiti, da bodo finančni trgi še naprej zadosti in zanesljivo podpirali gospodarstvo.

Cilj tega predloga je prilagoditi in posodobiti okvir evropskih nadzornih organov, da bodo lahko prevzeli večjo odgovornost za nadzor finančnih trgov. Evropski nadzorni organi morajo biti ustrezno opremljeni z vidika pooblastil, upravljanja in financiranja.

Prvič, če so se obstoječa pooblastila evropskih nadzornih organov izkazala za delno nezadostna in nenatančno opredeljena, kar zadeva na primer dosledno uporabo prava EU, pripravo tehničnih nasvetov ali zagotavljanje stalne podpore za sklepe o enakovrednosti, jih je treba okrepiti in izboljšati. Sedanji obseg mandatov evropskih nadzornih organov je treba tudi ponovno preučiti ob upoštevanju ciljev politike unije kapitalskih trgov. Na ciljnih področjih je potreben pogostejši neposreden nadzor za zagotavljanje, da so nadzorne prakse in izvajanje predpisov EU o finančnih storitvah bolj usklajeni. Na podlagi pregleda uredb o evropskih nadzornih organih, izvedenega leta 2017, je bilo ugotovljeno, da bi morali nadzor določenih dejavnosti in subjektov, ki imajo poseben pomen za Unijo kot celoto ali v veliki meri čezmejno poslujejo, namesto pristojnih nacionalnih organov izvajati evropski nadzorni organi. Podobno bi morali biti evropski nadzorni organi bolj vključeni v izdajo dovoljenj in nadzor subjektov iz tretjih držav, ki so dejavni v Uniji.

Drugič, s tem predlogom se želi doseči učinkovitejše upravljanje evropskih nadzornih organov. Sedanja struktura spodbud v postopku odločanja evropskih nadzornih organov povzroča, da se zlasti na področju regulativne in nadzorne konvergence odločitve ne sprejemajo, ali spodbujajo odločitve, ki so pretežno nacionalno usmerjene, namesto da bi koristile širšim interesom EU. To do neke mere odraža temeljno nasprotje med evropskim mandatom evropskih nadzornih organov in nacionalnim mandatom pristojnih organov, ki so člani odborov evropskih nadzornih organov 3 . Ta situacija ni v skladu s ciljem nadzorne konvergence. Večja vloga evropskih nadzornih organov pri poglabljanju finančnega povezovanja ali krepitvi stabilnosti notranjega trga bo zahtevala tudi učinkovitejša pooblastila glede konvergence 4 .

Tretjič, evropski nadzorni organi potrebujejo ustrezno financiranje, ki jim omogoča dodeljevanje sredstev glede na njihove potrebe za uresničevanje njihovih ciljev. Sedanje proračunske ureditve omejujejo dejavnosti evropskih nadzornih organov in jih bodo omejevale tudi v prihodnosti, saj države članice iz različnih razlogov morda ne želijo dodatno povečati svojih nacionalnih prispevkov.

Ta predlog določa specifične spremembe uredb o evropskih nadzornih organih 5 in različnih sektorskih aktov 6 za okrepitev pooblastil, upravljanja in okvira financiranja evropskih nadzornih organov, da bi se lahko ti organi odzvali na zgoraj opisane izzive.

V poročilu o oceni učinka, ki spremlja ta predlog, so preučeni stroški in koristi teh sprememb. Navedene so številne možnosti ukrepov, namenjenih povečanju pooblastil evropskih nadzornih organov na ravni EU, izboljšanju njihovega upravljanja (vključno z odločanjem) in zagotavljanju, da je njihov okvir financiranja trajnosten in primeren glede na sedanje in prihodnje naloge. Ocena učinka vsebuje izčrpne dokaze, da predlagane spremembe učinkovito prispevajo h krepitvi okvira evropskih nadzornih organov in s tem k splošni stabilnosti finančnega sistema EU ob istočasnem ohranjanju stroškov za splošni proračun EU in zainteresirane strani na najnižji možni ravni. Predlagane spremembe prispevajo tudi k nadaljnjemu razvoju in poglobitvi unije kapitalskih trgov v skladu s političnimi prednostnimi nalogami Komisije.

•Skladnost z veljavnimi predpisi s področja zadevne politike

Ta predlog je skladen s številnimi drugimi obstoječimi določbami politike EU in pobudami, ki se trenutno izvajajo, katerih cilj je zagotoviti učinkovite in uspešne nadzorne ureditve na ravni EU.

Od začetka finančne krize so se EU in njene države članice lotile temeljite prenove finančnega nadzora in regulacije. EU je začela vrsto reform, da bi ustvarila varnejši, zanesljivejši, preglednejši in odgovornejši finančni sistem, ki deluje v dobro gospodarstva in družbe kot celote. To je vključevalo vzpostavitev enotnega nadzornega mehanizma in enotnega mehanizma za reševanje ter enotnega odbora za reševanje za specifične in diskretne odgovornosti glede nadzora. Ta predlog je skladen z nalogami in funkcijami teh organov ter jih dopolnjuje.

Predlog je skladen tudi z enotnim pravilnikom za finančno zakonodajo, h kateremu evropski nadzorni organi s svojim delom pomembno prispevajo. Namen enotnega pravilnika je določiti skupna pravila za celotno EU, ki zagotavljajo finančno stabilnost in enake konkurenčne pogoje ter visoko raven zaščite potrošnikov in vlagateljev. Predlog je na primer skladen z obstoječo direktivo/uredbo o kapitalskih zahtevah (banke) in direktivo Solventnost II (zavarovalnice), katerih cilj je zagotoviti večjo stabilnost finančnega sektorja. Kar zadeva varstvo potrošnikov, je ta predlog skladen tudi z obstoječim okvirom za plačilne storitve in hipoteke.

Glede pobud, ki se trenutno izvajajo, Komisija danes predlaga tudi zakonodajno pobudo za okrepitev Evropskega odbora za sistemska tveganja (ESRB), ki skupaj z evropskimi nadzornimi organi tvori evropski sistem finančnega nadzora, vzpostavljen zaradi finančne krize. Drugi nedavni primeri vključujejo: predlog Komisije za ciljno usmerjene spremembe uredbe o infrastrukturi evropskega trga (EMIR) 7 , da bi se okrepil nadzor na ravni EU v zvezi z izdajo dovoljenj centralnim nasprotnim strankam (CNS) in zahtevami za priznavanje CNS iz tretjih držav; in predlog Komisije glede osebnih pokojninskih produktov 8 , ki naj bi okrepil vlogo EIOPA, tako da se ji podelijo pooblastila za odobritev teh novih produktov, ki bi na ta način na vseevropski ravni pridobili oznako kot visoko kakovostni in bi se lahko prodajali po vsej EU.

Nazadnje, ta predlog je skladen z obstoječimi določbami politike EU glede izvajanja in uveljavljanja določb v zvezi s tretjimi državami v finančni zakonodaji EU, kot je določeno v delovnem dokumentu služb Komisije o enakovrednosti 9 . Delovni dokument služb Komisije vsebuje pregled postopka ocenjevanja enakovrednosti s tretjimi državami v zakonodaji EU na področju finančnih storitev. V dokumentu so navedene zadevne izkušnje in opredeljena nekatera področja, ki zaslužijo večjo pozornost in so delno obravnavana v tem predlogu. Glede na cilje politike EU sta dobro davčno upravljanje in boj proti pranju denarja na podlagi svetovnih standardov pomembna elementa za nadaljnji razvoj politike. Da bi se zagotovila usklajenost politike in okrepili zaščitni ukrepi proti izogibanju davkom in pranju denarja, bo Komisija še naprej vključevala te zadeve v ustrezno zakonodajo EU, vključno z zakonodajo za finančne storitve, in bi lahko načrtovala njihovo vključitev v postopek ocenjevanja enakovrednosti.

•Skladnost z drugimi politikami Unije

Ta predlog je skladen s sedanjimi prizadevanji Komisije za nadaljnji razvoj unije kapitalskih trgov. Učinkovitejši nadzorni okvir je ključen element za bolj povezane kapitalske trge, saj prispeva k bolj usklajenemu izvajanju pravil za finančni sektor. V zvezi s tem je v poročilu petih predsednikov iz junija 2015 10 poudarjeno, da je treba okrepiti nadzorni okvir EU, kar bo na koncu privedlo do enotnega nadzornika kapitalskih trgov. Potreba po nadaljnjem razvoju in povezovanju kapitalskih trgov EU je poudarjena v sporočilu o uniji kapitalskih trgov iz septembra 2016 11 in sporočilu o vmesnem pregledu unije kapitalskih trgov 12 .

Ta predlog je tudi skladen z zavezami Komisije, ki jih je prevzela v uniji kapitalskih trgov, da bi odgovorila na dva nova izziva na današnjih trgih, ki sta: trajnostno financiranje in finančna tehnologija („FinTech“).

Kar zadeva trajnostno financiranje, se je Komisija v okviru pobude unije kapitalskih trgov zavezala, da bo okrepila vodilno vlogo EU na področju trajnostnih naložb in financiranja. Nova okoljska, družbena in upravljavska tveganja ter priložnosti spreminjajo finančni sektor in zahtevajo prilagoditve nadzornega okvira in pristopa. Poleg tega ima finančni sektor ključno vlogo pri zagotavljanju prehoda na nizkoogljično in energetsko učinkovitejše gospodarstvo. Na ravni EU sta potrebna močno usklajevanje in zbliževanje nadzornih stališč glede trajnosti. V zvezi s tem je ta predlog skladen s strategijo za energetsko unijo, zavezami EU glede krožnega gospodarstva in cilji trajnostnega razvoja.

Evropski nadzorni organi bi morali tudi prispevati k izkoriščanju potenciala in priložnosti finančne tehnologije („FinTech“), obenem pa bi se morali odzvati na morebitna tveganja na tem področju, na primer z bolj usklajenimi praksami pri uporabi regulativnih zahtev. To pomeni boljše vključevanje vidikov, povezanih s finančno tehnologijo, v nadzorno delo evropskih nadzornih organov. V tem smislu je ta predlog skladen tudi s strategijo za enotni digitalni trg. Nove tehnologije spreminjajo finančni sektor. To zahteva tudi prilagoditve nadzornega okvira in pristopa. Nacionalni nadzorniki so sprejeli različne pobude, ki bi, če niso ustrezno usklajene, lahko škodile pravilnemu delovanju notranjega trga. Na ravni EU sta potrebna močnejše usklajevanje in zbliževanje nadzornih stališč glede tehnoloških inovacij, na primer z vzpostavitvijo inovacijskega središča EU v evropskih nadzornih organih.

Ciljno usmerjene spremembe sedanjega modela upravljanja so tudi v skladu s prizadevanji Komisije, da bi bili forumi odločanja v decentraliziranih agencijah EU bolj operativni in neodvisni. Na področju finančnih storitev imajo druge evropske agencije ali institucije, kot je Evropska centralna banka ali enotni odbor za reševanje, stalno in neodvisno pripravljalno telo, ki ima svoja pooblastila in naloge ter lahko odloči o določenih vprašanjih ali sodeluje v postopku odločanja. Ustanovitev izvršnih odborov za evropske nadzorne organe s stalnimi člani in z izključnim mandatom je v skladu z obstoječimi zaščitnimi ukrepi za okrepitev razsežnosti EU v postopku odločanja agencij.

Nazadnje, kar zadeva financiranje, se večina decentraliziranih agencij EU financira iz proračuna EU, medtem ko se več agencij EU financira iz mešanih ali popolnoma zasebnih virov. V tem pogledu je odločitev, da se proračun evropskih nadzornih organov financira s prispevki iz sektorja, v skladu z obstoječo prakso EU.

2.PRAVNA PODLAGA, SUBSIDIARNOST IN SORAZMERNOST

•Pravna podlaga

Pravna podlaga za vse spremembe je člen 114 Pogodbe o delovanju Evropske unije (PDEU). Ta določba je pravna podlaga za vse uredbe, ki jih zajema ta predlog.

Predlaga se prilagoditev uredb o ustanovitvi evropskih nadzornih organov glede na nova dogajanja, da bi se izboljšalo njihovo delovanje v smislu konvergence na notranjem trgu in bi tako trg bolje deloval. V analizi, ki je bila opravljena kot del poročila o oceni učinka, so opredeljena področja okvira evropskih nadzornih organov, ki jih je treba spremeniti, da se bosta okrepili stabilnost in učinkovitost nadzornih ureditev EU in posledično finančnega sistema EU.

Potrebne so dodatne spremembe sektorske zakonodaje, da bodo lahko evropski nadzorni organi v celoti izkoristiti potencial večjih pristojnosti. Poročilo o oceni učinka in priložena ocena sta pokazala, da so ukrepi EU utemeljeni in potrebni za odpravo problemov, ugotovljenih na področju pristojnosti, upravljanja in financiranja evropskih nadzornih organov.

•Subsidiarnost (za neizključno pristojnost)

Ker so evropski nadzorni organi organi Unije, lahko njihove veljavne predpise spremeni le zakonodajalec Unije. Poleg tega je namen sprememb bolj usklajeno delovanje notranjega trga, ta cilj pa ne more biti dosežen, če države članice ukrepajo posamično.

V primeru skladov, ki jih zajemajo uredbe EuVECA, EuSEF in ELTIF, vzpostavitev ESMA kot enotnega nadzornega organa zagotavlja, da se enotne zahteve in pogoji treh uredb usklajeno uporabljajo po vseh državah članicah. Enotni nadzor bo zmanjšal znesek in raznolikost stroškov ter čas, porabljen za upravljanje, tako pa bo upraviteljem omogočil nižje transakcijske in operativne stroške. Poenostavil bo upravne postopke, na katerih temelji izdaja dovoljenja/registracija skladov EuVECA, EuSEF in ELTIF, ter v večji meri zagotavljal enake konkurenčne pogoje s centralizacijo njihovega nadzora, ne glede na to, kje imajo skladi sedež. Enotni nadzor bo nadalje podpiral povezovanje trga v teh sektorjih in okrepil tržno financiranje gospodarstva EU prek teh skladov.

Kar zadeva uredbo/direktivo o trgih finančnih instrumentov in na podoben način ključne referenčne vrednosti, so storitve sporočanja podatkov po svoji naravi vseevropske dejavnosti in nastalih regulativnih ter nadzornih težav ni mogoče odpraviti zgolj z ukrepi držav članic.

Kar zadeva uredbo o referenčnih vrednostih, so ključne referenčne vrednosti zelo pomembne za gospodarstvo, saj se uporabljajo v finančnih instrumentih (zlasti izvedenih finančnih instrumentih), finančnih pogodbah in investicijskih skladih po vsej Uniji. Zahteva, da je treba oblikovati kolegije nadzornikov za nekatere ključne referenčne vrednosti, ki so jo izrazile vsaj države članice upravljavcev referenčnih vrednosti in nadzorovanih prispevajočih oseb k referenčnim vrednostim, že opozarja na dejstvo, da takih referenčnih vrednosti ne more nadzorovati samo en nacionalni nadzornik in je zato treba vzpostaviti potrebne ureditve na ravni Unije.

Da so vsi upravljavci ključnih referenčnih vrednosti pod neposrednim nadzorom ESMA, je sorazmeren ukrep, saj so te referenčne vrednosti bistvenega pomena za Unijo in pri obstoječih nadzornih kolegijih obstaja tveganje, da v kriznih razmerah ne bodo dovolj prožni.

Referenčne vrednosti v tretjih državah se lahko uporabljajo v Uniji, če jih prizna ali odobri pristojni organ v Uniji ali pa mora biti regulativni in nadzorni režim njihove matične države priznan kot enakovreden režimu, vzpostavljenemu v skladu z uredbo o referenčnih vrednostih. Sklep o enakovrednosti sprejme Komisija, nadzorni organ tretje države mora skleniti dogovore o sodelovanju z ESMA, o odobritvi in priznanju pa odločajo pristojni nacionalni organi. To pa pomeni, da se mora s takšnimi zahtevki ukvarjati veliko pristojnih nacionalnih organov in tveganje, da upravljavci referenčnih vrednosti iz tretjih držav poskušajo izbrati pristojni nacionalni organ, ki se zdi pri svojih odločitvah in posledično pri nadzoru upravljavca bolj liberalen („izbira najugodnejše jurisdikcije“). Ker ima upravljavec sedež v tretji državi, se glavni razlog za nacionalni nadzor, tj. bližina nadzorovanih subjektov, ne uporablja. Ustanovitev ESMA kot pristojnega organa za upravljavce referenčnih vrednosti v tretji državi bi povečala učinkovitost ter zmanjšala tveganje izbire najugodnejše jurisdikcije in razlik pri nadzoru teh subjektov. Tega pa ni mogoče doseči zgolj z ukrepi držav članic.

Da bi lahko ESMA neposredno nadzoroval nekatere upravljavce referenčnih vrednosti, je treba spremeniti uredbo o referenčnih vrednostih z več delegiranimi akti, da bi se nekatere določbe navedene uredbe bolj natančno opredelile.

•Sorazmernost

Nobeden od predlaganih elementov ne presega tistega, kar je potrebno za uresničitev zastavljenih ciljev.

Poleg tega v skladu z načelom sorazmernosti v Pogodbi vsebina in oblika dejanj in ukrepov evropskih nadzornih organov ne presegata tistega, kar je potrebno za doseganje ciljev te uredbe, ter sta sorazmerni z naravo, obsegom in zapletenostjo tveganj, ki izhajajo iz finančne dejavnosti ali poslovanja institucij ali podjetij, na katera vplivajo ukrepi ustreznega evropskega nadzornega organa.

•Izbira instrumenta

Cilj tega predloga je sprememba sedanjih uredb o evropskih nadzornih organih in različnih aktov sektorske finančne zakonodaje 13 . Vsi akti, ki jih spreminja ta predlog, so v obliki uredb; ustrezne spremembe so zato predlagane kot enotna („omnibus“) uredba o spremembah.

Poleg tega se predlaga, da se spremeni Direktiva o trgih finančnih instrumentov 14  (zlasti zaradi upoštevanja sprememb t. i. uredbe MIFIR) in da se uvedejo omejene spremembe Direktive 2009/138/ES („Solventnost II“), in sicer z ločeno predlagano direktivo o spremembah.

3.REZULTATI NAKNADNIH OCEN, POSVETOVANJ Z ZAINTERESIRANIMI STRANMI IN OCEN UČINKA

•Naknadne ocene/preverjanja ustreznosti obstoječe zakonodaje

V oceni učinka in oceni, ki spremlja ta predlog, je predstavljena analiza obstoječega okvira evropskih nadzornih organov, da bi se ugotovilo, ali so lahko evropski nadzorni organi dosegli svoj cilj, tj. trajnostno povečati stabilnost in učinkovitost finančnega sistema ter varstvo potrošnikov in vlagateljev.

Kar zadeva uspešnost in učinkovitost evropskih nadzornih organov, je na podlagi opravljene analize ugotovljeno, da so evropski nadzorni organi na splošno dosegli svoje sedanje cilje. Vendar so za spopadanje s prihodnjimi izzivi potrebne ciljno usmerjene izboljšave. Analiza je zlasti pokazala, da:

a.bi bila lahko pooblastila evropskih nadzornih organov na nekaterih področjih okrepljena, da bi se lahko naloge bolje izvajale. Posledično bi bilo mogoče pričakovati boljše regulativne in nadzorne rezultate za vse udeležence na trgu in potrošnike v EU ter uspešno in učinkovito obravnavanje čezmejnih tveganj;

b.v sedanjem okviru upravljanja evropskih nadzornih organov je težko obvladati navzkrižja med interesi EU in nacionalnimi interesi, kar vodi do tveganja, da odločitve evropskih nadzornih organov niso vedno v skupnem interesu EU, da se odločitve sprejemajo z zamudo ali da se spodbuja neukrepanje, zlasti kar zadeva neregulativne dejavnosti (zavezujoče posredovanje, postopki zaradi kršitve prava Unije in medsebojni strokovni pregledi);

c.sedanji okvir financiranja ni sorazmeren glede na naloge, ki jih opravljajo evropski nadzorni organi, in še manj glede na naloge, ki jih bodo evropski nadzorni organi prevzeli v prihodnosti; prav tako se zdi, da povzroča neutemeljene razlike med prispevki pristojnih nacionalnih organov.

Z vidika skladnosti je delo evropskih nadzornih organov na področju regulativnih vprašanj v celoti skladno z vzpostavitvijo širšega nadzornega okvira EU. Skladno je tudi z dokončanjem enotnega pravilnika. Vendar omejitve zaradi strukture upravljanja in financiranja ter učinkovitost pooblastil evropskih nadzornih organov tem organom niso omogočile, da se dovolj osredotočijo na spodbujanje usklajene uporabe zadevne zakonodaje o finančnih storitvah, ki jo je sprejela EU.

Kar zadeva relevantnost, je analiza pokazala, da je okvir evropskih nadzornih organov relevanten.

Nazadnje, okvir evropskih nadzornih organov je zagotovo ustvaril dodano vrednost za EU, saj je delo teh organov nepogrešljivo za spodbujanje enotnega trga za finančne storitve.

•Posvetovanja z zainteresiranimi stranmi

Službe Komisije so spomladi 2017 izvedle obširno javno posvetovanje o dejavnostih evropskih nadzornih organov. V okviru posvetovanja je prispelo skoraj 230 odgovorov. Prispevki so prišli od zelo različnih sodelujočih skupin: 26 % od javnih organov ali mednarodnih organizacij, 71 % od organizacij ali podjetij in 3 % od posameznikov.

Številne pripombe, dokumenti o stališčih in prispevki, vključno z uradnimi stališči nekaterih vlad, so bili prejeti tudi zunaj okvira javnega posvetovanja. Čeprav niso zajeti v statističnih podatkih iz ankete EU, so bili upoštevani pri analizi, na kateri temelji ta predlog.

Anketiranci na splošno menijo, da predstavlja ustanovitev evropskih nadzornih organov veliko izboljšanje in pomemben korak v smeri nadzorne konvergence v Uniji. Večina jih podpira večjo vlogo evropskih nadzornih organov pri izboljšanju nadzorne konvergence. Številne zainteresirane strani priznavajo, da izvajanje unije kapitalskih trgov in odločitev Združenega kraljestva, da zapusti Unijo, ustvarjata nove razmere, ki zahtevajo razmislek o krepitvi nadzora na ravni EU, zlasti v zvezi s čezmejnimi dejavnostmi in enakovrednostjo s tretjimi državami.

Kar zadeva pristojnosti evropskih nadzornih organov, številni anketiranci sicer nasprotujejo znatnemu povečanju pooblastil evropskih nadzornih organov na tej stopnji, vendar nekateri priznavajo njihove omejitve in se zavzemajo za ciljno usmerjene izboljšave. Večina anketirancev meni, da razpoložljiva orodja na splošno zadostujejo in bi se morala bolje in celoviteje uporabljati. Obstaja široka podpora za razširitev/pojasnitev pooblastil o spremljanju enakovrednosti.

Organizacije potrošnikov vidijo resne pomanjkljivosti na področju izvajanja pravil o varstvu potrošnikov, ki se jim zdijo neučinkovita ali nepovezana z najbolj perečimi problemi na nacionalni ravni. Menijo, da je treba področja delovanja evropskih nadzornih organov razširiti na področje varstva potrošnikov. Večina anketirancev meni, da je težko zagotoviti ustrezno ravnotežje interesnih skupin evropskih nadzornih organov in hkrati geografsko uravnoteženost. Predstavniki potrošnikov in uporabnikov se pritožujejo, da jih številčno prekašajo predstavniki finančnih institucij in tako mnenja interesnih skupin niso uravnotežena. Številne organizacije menijo, da bi bilo treba pooblastila evropskih nadzornih organov za prepoved dajanja produktov na trg razširiti na produkte, ki lahko povzročijo škodo za potrošnike.

Anketiranci v okviru javnega posvetovanja o ESA izrecno podpirajo neposredni nadzor na ravni EU klirinških hiš centralnih nasprotnih strank (CNS) 16 in izvajalcev storitev sporočanja podatkov, ki izvajajo storitve po vsej EU in ne samo na posameznih nacionalnih trgih. Številni anketiranci niso odgovorili na vprašanje o neposrednem nadzoru. Nekateri so odgovorili na vprašanje, ali bi moral biti ESMA pooblaščen za neposreden nadzor nad vseevropskimi kolektivnimi naložbenimi skladi, in to idejo podpirajo, vendar večinoma ne razlikujejo med različnimi vrstami skladov.

Izražena mnenja proti razširitvi neposrednega nadzora ESMA na nova področja so povezana predvsem z naslednjimi argumenti: nadzor na nacionalni ravni velja za najprimernejšega za obravnavanje različnih tržnih struktur držav članic, nadzor ESMA bi lahko bil v navzkrižju z nacionalnimi pristojnostmi glede varstva malih vlagateljev in finančne stabilnosti ter na področju obdavčitve, pravnih sporov in reševanja sporov. Poudarjene so tudi operativne težave, kot je nadzor nad lokalnimi zahtevami v zvezi z ureditvami razširjanja ali trženjem. Namesto tega bi bilo treba bolje izkoristiti obstoječa orodja za zagotavljanje nadzorne konvergence, da bi se razvili povezani trgi kapitala.

Glavni navedeni razlogi v prid neposrednemu nadzoru ESMA so naslednji: nekateri anketiranci priznavajo potencialne prednosti nadzora ESMA nad subjekti ali instrumenti z vseevropsko razsežnostjo, ki bi omogočil odpravo razlik med nadzornimi praksami, vendar pa ne bi preprečil upoštevanja različnih tržnih struktur, kjer je to ustrezno. Menijo, da so takšne rešitve primerne za odpravljanje razdrobljenosti zaradi različne uporabe zadevnih predpisov EU in zmanjševanje tveganja regulativne arbitraže, ki sta značilna za sedanji režim.

Na področju upravljanja evropskih nadzornih organov na splošno zainteresirane strani menijo, da so odbori in predsedniki evropskih nadzornih organov delovali uspešno. Približno polovica anketirancev vidi dodano vrednost v spremembah upravljanja, navedenih v dokumentu o javnem posvetovanju. Medtem ko večina javnih organov ne podpira sprememb upravljanja evropskih nadzornih organov, lahko nekatera od teh mnenj deloma pripišemo dejstvu, da ne želijo, da bi se njihov vpliv zmanjšal.

Obstajajo različne stopnje podpore ideji, da bi se odborom evropskih nazornih organov dodali neodvisni člani z glasovalnimi pravicami in določenimi nalogami. Medtem ko javni sektor temu večinoma nasprotuje (čeprav polovica sploh ni odgovorila), so stališča zasebnega sektorja razdeljena in je več anketirancev opozorilo na inherentna navzkrižja interesov v sedanjem sistemu. Kar zadeva dajanje pooblastil predsednikom, večina, predvsem javni organi, temu nasprotuje, medtem ko večina sektorskih združenj želi izboljšave.

V zvezi s financiranjem mnoge zainteresirane strani priznavajo sedanje omejitve evropskih nadzornih organov glede sredstev ter pritiske na proračun EU in nacionalne proračune. Veliko anketirancev se strinja, da bodo evropski nadzorni organi potrebovali ustrezno in trajnostno financiranje, da bi dosegli ambiciozne cilje in izboljšali svoje delovanje. Številni anketiranci ugotavljajo, da bi morala biti raven financiranja evropskih nadzornih organov odvisna od njihovih odgovornosti in temeljiti na rezultatih pregleda teh organov.

Približno polovica anketirancev je zavzela stališče o tem, ali bi morala evropske nadzorne organe delno ali v celoti financirati sektor. Velika večina ne podpira spremembe sedanjega okvira financiranja, kjer bi se prispevki pristojnih nacionalnih organov nadomestili s prispevki iz sektorja. Večja je podpora sistemu, ki bi ga delno financiral sektor, čeprav so ta mnenja še vedno v manjšini.

•Ocena učinka

Komisija je izvedla oceno učinka ustreznih možnosti politike. Te možnosti so bile ocenjene glede na ključni splošni cilj, ki je trajnostno okrepiti stabilnost in učinkovitost finančnega sistema po vsej EU ter okrepiti varstvo potrošnikov in vlagateljev.

Pri pripravi ocene učinka je Komisija izvedla oceno dejavnosti evropskih nadzornih organov, na podlagi katere so bile izpostavljene nekatere pomembne pomanjkljivosti. Te so vključevale: (a) nezadostno določena pooblastila za zagotavljanje učinkovitega nadzora po istih standardih po vsej EU; (b) odsotnost pooblastil za učinkovito obravnavanje čezmejnih tveganj v zvezi z medsebojno povezanostjo znotraj EU ter med EU in ostalim svetom; (c) okvir upravljanja, ki vodi do neskladnosti spodbud pri postopkih odločanja; in (d) nezadosten okvir za financiranje glede na naloge, dodeljene evropskim nadzornim organom.

Področje uporabe ocene učinka je zajelo naslednja področja: (1) pooblastila; (2) upravljanje; in (3) financiranje evropskih nadzornih organov, da bi se odzvali na ugotovljene pomanjkljivosti in nove izzive, kot sta regulativna in nadzorna konvergenca. Pomanjkljivosti pri upravljanju in financiranju so skupne vsem trem evropskim nadzornim organom, saj za njih veljajo isti predpisi. Spremembe njihovih pooblastil se nanašajo predvsem na specifične sektorje za ESMA in na pregled nadzorne konvergence za vse evropske nadzorne organe.

Ocenjene možnosti so bile:

Pri upravljanju (a) brez ukrepov politike; predvidena ni nobena sprememba sedanje strukture upravljanja; (b) ciljne spremembe sedanjega modela upravljanja, kot sta na primer razločevanje med pristojnostmi za sprejemanje odločitev po njihovi naravi in izboljšanje postopka izbire predsednika, ter (c) odprtje odbora nadzornikov za neodvisne, stalne člane (brez glasovalne pravice).

Pri pooblastilih: (a) brez ukrepov politike; sedanje pristojnosti v zvezi z nalogami regulativne in nadzorne konvergence kot tudi neposredne nadzorne odgovornosti ESMA ostajajo nespremenjene; (b) možnost, da se razjasnijo nekatera obstoječa pooblastila in okrepi nadzor; (c) možnost, da se razjasnijo nekatera obstoječa pooblastila in ESMA na ciljnih področjih zagotovijo dodatna pooblastila glede neposrednega nadzora; in (d) centralizacija nadzora finančnih storitev, bančništva in zavarovanja v treh evropskih nadzornih organih.

Pri financiranju: (a) brez ukrepov politike 17 ; (b) prilagojeno javno financiranje, da se upošteva velikost domačega finančnega sektorja v posamezni državi članici; (c) mešano javno-zasebno financiranje, pri katerem prispevke iz domačih zasebnih sektorjev nadomestijo prispevki nacionalnih pristojnih organov; in (d) sistem financiranja, ki se v celoti financira iz sredstev zasebnega sektorja.

Zgornje možnosti so se nato primerjale z uporabo različnih meril 18 , da bi se ugotovilo, katere najbolje odpravljajo ugotovljene pomanjkljivosti pri opredelitvi problema iz ocene učinka in ovrednotenja.

Na podlagi te analize

·se v skladu s prednostno možnostjo glede upravljanja poleg pristojnih nacionalnih organov v postopek odločanja vključijo neodvisni člani z glasovalnimi pravicami. Uvede se nov postopek imenovanja in nova vloga predsednika ter upravni odbor nadomesti z neodvisnim izvršnim odborom, sestavljenim iz članov s polnim delovnim časom, ki so zunanje imenovani;

·se v skladu s prednostno možnostjo glede pooblastil pojasnijo nekatera pooblastila, kot so formalna vloga evropskih nadzornih organov pri spremljanju postopka ocenjevanja enakovrednosti, izboljšanje sposobnosti evropskih nadzornih organov, da zagotovijo pravilno uporabo prava Unije, in prenos nadzornih pooblastil na ciljnih področjih, ki se nanašajo predvsem na tretje države ali čezmejno razsežnost, na evropske nadzorne organe;

·se v skladu s prednostno možnostjo glede financiranja ohrani sedanji letni prispevek EU v proračun evropskih nadzornih organov, vendar nadomesti preostalo financiranje pristojnih nacionalnih organov s sredstvi iz zasebnega sektorja.

Ugotovljene prednostne možnosti so bile tiste, ki so najbolje zagotovile, da bi evropski nadzorni organi lahko obvladovali vse večji obseg dela in predvideli spremembe nadzornega okvira, ki izhajajo iz sektorske zakonodaje. Poleg tega so bile prednostne možnosti večinoma osredotočene na ciljno usmerjene spremembe sedanjega režima namesto na popolno prenovo. To je bilo v skladu s sklepno ugotovitvijo v oceni, da je okvir evropskih nadzornih organov deloval razmeroma dobro glede na pomembne izzive, s katerimi so se morali soočati ti organi, in glede na sredstva, ki so jih imeli na razpolago za izvajanje svojih mandatov.

V oceni učinka je bil kvalitativno in kvantitativno pregledan tudi kumulativni učinek prednostnih možnosti. Analiza je pokazala, da bi v primeru uporabe prednostnih možnosti evropski nadzorni organi lahko bolje izvajali svoje obstoječe mandate in poleg priprave regulativnih produktov zagotavljali večjo nadzorno konvergenco.

Natančneje, obstajajo trije razlogi za pričakovano boljše delovanje evropskih nadzornih organov: prvič, struktura spodbud v upravljanju evropskih nadzornih organov se bo izboljšala, tako da se bodo spodbude za zaščito nacionalnih interesov v postopku sprejemanja odločitev uravnotežile in se bodo lahko učinkoviteje uporabila pooblastila za spodbujanje regulativne in nadzorne konvergence. Drugič, odločitev, da se zmanjša odvisnost od javnega financiranja, ki ga zagotavljajo pristojni nacionalni organi, in da se financiranje dopolni z denarjem iz zasebnega sektorja, lahko zagotovi, da bodo imeli evropski nadzorni organi na voljo ustrezna sredstva za opravljanje svojih obstoječih nalog in za lažje prilagajanje na prihodnje spremembe. Nazadnje, ciljno usmerjene spremembe nekaterih delov pooblastil evropskih nadzornih organov lahko zagotovijo, da lahko evropski nadzorni organi učinkovito in uspešno opravljajo svoje naloge ob upoštevanju izkušenj, pridobljenih v šestih letih njihovega obstoja, kot tudi razvoja na različnih finančnih trgih in na področju zakonodaje na ravni EU. Te ciljno usmerjene spremembe so usklajene tudi s stališčem zainteresiranih strani, da je večja usklajevalna vloga evropskih nadzornih organov upravičena in da bi nadzorni organi morali bolje izkoristiti svoja obstoječa pooblastila.

Kar zadeva neto učinek stroškov različnih zainteresiranih strani in z izjemo dodelitve neposrednih pooblastil ESMA, naj bi imele prednostne možnosti omejen učinek na zasebni sektor, saj bi se prispevek k zasebno financiranim nacionalnim organom zmanjšal, ker pristojnim nacionalnim organom ne bi bilo več treba vplačevati v letni proračun evropskih nadzornih organov. Neto učinek na proračun EU bo nevtralen. Čeprav bo v prvih letih po sprejetju predloga potrebno vnaprejšnje financiranje iz proračuna EU, bodo predhodno plačani zneski, ko bodo začeli veljati novi mehanizmi financiranja, pozneje vrnjeni v proračun EU. Tudi neto učinek na pristojne nacionalne organe bo nevtralen, saj bodo po eni strani pristojni nacionalni organi nehali prispevati k financiranju evropskih nadzornih organov, po drugi strani pa bodo morali (sorazmerno) zmanjšati svoje potrebe glede prihodkov za kritje teh odhodkov. Ne pričakuje se noben učinek na potrošnike, kar zadeva stroške.

Ocena učinka je bila 14. junija 2017 predložena Odboru za regulativni nadzor. Odbor je podal negativno mnenje o oceni učinka in predstavil več priporočil za izboljšave. Dokument je bil ustrezno popravljen in ponovno predložen 19. julija. Odbor je 27. julija podal pozitivno mnenje s pridržki in pripombe za izboljšave, ki so bile upoštevane v največji možni meri. Bistvene spremembe, predlagane v okviru ocene učinka, da bi bile upoštevane pripombe Odbora za regulativni nadzor, so bile naslednje:

1. Treba je narediti analizo izzivov za nadzorne sisteme v zvezi z verjetnim razvojem bančništva, zavarovalništva in trgov vrednostnih papirjev v naslednjih letih. Vključiti je treba različne posledice izstopa Združenega kraljestva iz EU za temeljne dejavnosti evropskih nadzornih organov.

Ocena učinka je bila spremenjena, tako da natančneje pojasni, da je pobuda politike nastala zaradi enotnega trga EU in njegovega povezovanja ter je v skladu z zavezo, objavljeno v poročilu petih predsednikov, in zavezo, ki je bila nedavno objavljena v razmisleku o poglobitvi EMU 19 , za napredovanje v smeri prave finančne unije z enotnim nadzornikom za kapitalske trge. Izzivi, ki so v teh dokumentih opredeljeni za EMU na splošno in še zlasti za njene finančne trge, zagotavljajo referenčni okvir za oceno učinka. V glavnih poglavjih te ocene je bil bolj poudarjen izstop Združenega kraljestva in njegove posledice.

2. Zaključiti bi bilo treba oceno stroškov in vrzeli pri financiranju evropskih nadzornih organov na podlagi osnovnega scenarija in različnih možnosti.

Izvedenih je bilo več razprav in kvantitativnih opredelitev sredstev, ki jih potrebujejo evropski nadzorni organi, da prevzamejo dodatne naloge (neposredne in posredne pristojnosti), kot na primer učinek na sredstva zaradi sprememb upravljanja in sprememb načina financiranja posrednega nadzora.

Ločeni so bili stroški posrednega in neposrednega nadzora ter drugih dejavnosti, poleg tega je bilo natančneje pojasnjeno, kdo nosi stroške pri prednostnih možnostih.

Razprava o neto učinkih (v smislu stroškov) prednostnih možnosti se je nadalje razvijala, da bi se natančneje obravnavala vprašanje vrzeli v financiranju in učinek skupnih stroškov nadzora na sektor.

Zlasti

1.je bila posodobljena tabela pregleda stroškov v skladu z zakonodajno oceno finančnih posledic. Zdaj imamo na razpolago zelo podrobno oceno stroškov in učinka sprememb sedanjega okvira evropskih nadzornih organov in novih neposrednih pristojnosti;

2.je bil oddelek, ki se ukvarja s primerjavo možnosti financiranja, kot je bilo zahtevano, popolnoma preoblikovan, da bi odražal celotne stroške in koristi možnosti 3 v primerjavi z osnovnim scenarijem in zlasti možnostjo 2;

3.je bil oddelek, namenjen mehanizmu za zbiranje podatkov, popolnoma preoblikovan v skladu s standardi ocene učinka in dodan glavnemu besedilu, saj je del zakonodajnega predloga.

Neto učinka na posamezne sektorje v tej fazi ni bilo mogoče natančno oceniti, saj je odvisen od modela, ki se uporablja za financiranje pristojnih nacionalnih organov v državi članici. Če na primer udeleženci na trgu v določeni državi članici trenutno ne plačujejo za nadzor (tj. pristojni nacionalni organi se v celoti financirajo z javnimi sredstvi), bi torej po definiciji metodologija dodeljevanja sredstev prednostne možnosti pomenila višje stroške za te udeležence na trgu v korist davkoplačevalcev in nacionalnih proračunov v teh državah članicah. Če pa udeleženci na trgu že plačujejo za evropske nadzorne organe prek prispevkov v proračune svojih pristojnih nacionalnih organov, bi bil neto učinek (dodatni stroški/koristi) odvisen od različnih metodologij, ki jih uporabljajo pristojni nacionalni organi za zaračunavanje pristojbin posameznim subjektom, in uteži, ki jih dodelijo posameznim subjektom za financiranje evropskih nadzornih organov. V tem primeru je za natančno in zanesljivo oceno dodatnih stroškov in koristi po vsej EU potrebna poglobljena primerjalna analiza, ki bi zahtevala sodelovanje tistih pristojnih nacionalnih organov, ki za dodelitev pristojbin uporabljajo lastne metodologije. V vsakem primeru pa je mogoče razumno trditi, da bi vzpostavitev enakih konkurenčnih pogojev na enotnem trgu z enotnim mehanizmom za določanje pristojbin med finančnimi subjekti na koncu koristila vsem udeležencem na trgu. Poleg tega je treba opozoriti, da zneski, potrebni za financiranje evropskih nadzornih organov, načeloma ne bi smeli ogroziti operativnih modelov posameznih subjektov.

3. Izboljšati bi bilo treba primerjavo posameznih možnosti in izbiro prednostne možnosti bolje podpreti z razpoložljivimi dokazi in analizami.

Različne možnosti in analize so bile, kolikor je bilo mogoče, podrobneje opisane in dopolnjene, zlasti v delih o pooblastilih in financiranju ter tudi v delu o upravljanju.

V zvezi z razpravo o pooblastilih so bili v prilogi k oceni učinka zagotovljeni dodatne informacije in argumenti. Če v oddelku o pooblastilih ni dokazov za podporo prednostni možnosti, se lahko to delno pojasni z dejstvom, da je bila usmeritev politike v nekaterih primerih politično motivirana.

Razprava o možnostih v oddelku za upravljanje je bila obsežno pojasnjena in utemeljena s primeri in empiričnimi podatki ter temelji na rezultatih ocenjevanj, ki sta jih izvedla Evropski parlament in Komisija. Zaradi narave opredeljene težave pri upravljanju je zelo težko pridobiti preverljive temeljne podatke.

V zvezi s financiranjem se je na primer oddelek o prednostni možnosti 3 na področju financiranja izboljšal, da bi se dodali dodatni elementi ocene in se bolje pojasnili obstoječi argumenti.

4. Ovrednotenje bi moralo biti bolj podprto z dokazi in utemeljeno.

Ovrednotenje je bilo spremenjeno, da bi se bolje razlikovalo med oceno in utemeljitvijo na podlagi teoretičnih raziskav in na podlagi mnenj iz posvetovanj z zainteresiranimi stranmi. Za njegovo izboljšanje so bile dodane nadaljnje razprave in vključenih je bilo več dokazov, kjer je bilo to mogoče. Obstajajo omejitve glede vrste dokazov, ki se uporabljajo; nekateri deli ovrednotenja v veliki meri temeljijo na empiričnih podatkih in izkušnjah zainteresiranih strani z evropskimi nadzornimi organi. Da bi se to nadoknadilo, se je poskušalo zagotoviti veliko primerov iz različnih virov informacij, glej npr. oddelek o upravljanju. Drugi deli, kot na primer financiranje, vsebujejo več referenc in utemeljenih argumentov.

Ovrednotenje ima tudi retrospektiven značaj, kar pomeni, da se izvaja za pretekla obdobja, pri čemer se pretekla leta primerjajo z osnovnim scenarijem, v katerem evropski nadzorni organi ne obstajajo. Poudarek je tako že zaradi njegove narave manj na potrebi po novih, dodatnih neposrednih nadzornih pooblastilih ESMA.

•Ustreznost in poenostavitev ureditve

Ta predlog ni povezan s programom REFIT ali poenostavitvijo ureditve. Njegov cilj je izboljšati okvir evropskih nadzornih organov in okrepiti sedanje ureditve nadzora. S predlaganimi spremembami pooblastil, okvira upravljanja in sistema financiranja evropskih nadzornih organov bi moral postati nadzor na ravni EU učinkovitejši in uspešnejši. Okrepljen okvir evropskih nadzornih organov ne bo samo zagotavljal finančno stabilnost in omejil tveganje, ampak bo izboljšal tudi pravno in ekonomsko varnost. To je v skladu z agendo Komisije za boljše pravno urejanje.

Ker ta predlog omogoča centralizacijo nekaterih nadzornih dejavnosti z ESMA na ravni EU, pobuda odpravlja podvajanje nalog med nacionalnimi organi. To bi moralo ustvariti ekonomije obsega na ravni EU ter zmanjšati potrebo po namenskih virih na nacionalni ravni. Finančne institucije in udeleženci na finančnih trgih bi morali imeti z uvedbo enotnega nadzornika predvsem koristi zaradi zmanjšanja upravnega bremena na nekaterih področjih.

•Temeljne pravice

Predlog spoštuje temeljne pravice in upošteva načela, ki jih priznava zlasti Listina o temeljnih pravicah Evropske unije. Zlasti prispeva k cilju zagotavljanja visoke ravni varstva okolja v skladu z načelom trajnostnega razvoja iz člena 37 Listine o temeljnih pravicah Evropske unije 20 .

4.PRORAČUNSKE POSLEDICE

Sedanje financiranje evropskih nadzornih organov temelji na splošnem prispevku iz splošnega proračuna EU (40 %) in prispevkih pristojnih nacionalnih organov (60 %). Za ESMA je ta porazdelitev nekoliko drugačna, saj subjekti, ki jih neposredno nadzira ESMA (kot npr. bonitetne agencije in repozitoriji sklenjenih poslov), tudi plačujejo pristojbine za nadzor tej agenciji. Ta predlog bo spremenil strukturo financiranja evropskih nadzornih organov. Proračun evropskih nadzornih organov bi zdaj temeljil na treh različnih virih financiranja:

·letnih prispevkih finančnih institucij, ki so pod posrednim nadzorom evropskih nadzornih organov;

·nadzornih pristojbinah subjektov, ki so pod neposrednim nadzorom evropskih nadzornih organov. To je zlasti pomembno za ESMA, saj zakonodajni predlog predvideva prenos neposrednih nadzornih pooblastil (za nekatere sklade EU, izvajalce storitev sporočanja podatkov, nekatere upravljavce referenčnih vrednosti in nekatere prospekte) s pristojnih nacionalnih organov na ESMA;

·izravnalnem prispevku EU, ki ne bi presegel 40 % celotnih prihodkov posamezne agencije. Znesek tega izravnalnega prispevka bo določen vnaprej v okviru večletnega finančnega okvira.

Nov vir prihodkov za evropske nadzorne organe (tj. letni prispevki, ki jih plačujejo finančne institucije, ki so pod posrednim nadzorom) pa bo zahteval, da Komisija sprejme delegirani akt, ki bo določal (i) razdelitev skupnega zneska letnih prispevkov po različnih kategorijah finančnih institucij in (ii) objektivna merila, ki omogočajo izračun letnega prispevka, ki ga plača posamezna finančna institucija. V prehodnem obdobju (tj. do sprejetja delegiranega akta, ki določa nekatere parametre letnih prispevkov) se bo ohranila sedanja struktura financiranja, ki temelji na prispevkih EU (40 %) in pristojnih nacionalnih organov (60 %). To bo vplivalo na proračun EU in na proračune različnih pristojnih nacionalnih organov.

Predlagane spremembe strukture upravljanja, posrednih nadzornih pooblastil, sistema financiranja in neposrednih nadzornih pooblastil evropskih nadzornih organov bodo zahtevale nova sredstva. Ko se bodo začele uporabljati različne določbe iz predloga, bodo EBA, EIOPA in ESMA potrebovale 29, 35 oziroma 156 dodatnih zaposlenih za polni delovni čas. Treba je opozoriti, da se za ESMA večina teh dodatnih ekvivalentov polnega delovnega časa nanaša na neposredne nadzorne naloge (97 od 156). Evropski nadzorni organi bodo imeli tudi dodatne stroške za informacijsko tehnologijo (ocenjene na 10,2 milijona EUR za obdobje 2019–2020) in prevajanje (ocenjene na 1,8 milijona EUR za obdobje 2019–2020).

Opozoriti je treba, da bodo za vse proračunske zahteve evropskih nadzornih organov še naprej veljali vsi mehanizmi v zvezi z odgovornostjo in revidiranjem, vzpostavljeni v skladu z uredbami o evropskih nadzornih organih za pripravo, sprejetje in izvrševanje njihovih letnih proračunov. Poleg tega bosta letno odločitev o izravnalnem prispevku EU za evropske nadzorne organe in njihove kadrovske načrte (npr. odločitev o osebju) še vedno odobrila Parlament in Svet ter bo predmet razrešnice Parlamenta na priporočilo Sveta.

Finančni in proračunski učinek tega predloga je podrobno pojasnjen v oceni finančnih posledic zakonodajnega predloga, ki je priložena temu predlogu.

Treba je opozoriti, da informacije, ki so na voljo v oceni finančnih posledic zakonodajnega predloga, ne posegajo v predlog večletnega finančnega okvira za obdobje po letu 2020, ki ga je treba predstaviti do maja 2018. V zvezi s tem je treba tudi opozoriti, da medtem ko bo število uslužbencev, potrebnih za neposredni nadzor, skozi čas odvisno od razvoja števila in velikosti udeležencev na kapitalskih trgih, ki jih je treba nadzorovati, se bodo zadevni odhodki načeloma financirali s pristojbinami, pobranimi od navedenih udeležencev na trgu.

Finančni in proračunski učinek tega predloga je podrobno pojasnjen v oceni finančnih posledic zakonodajnega predloga, ki je priložena temu predlogu.

5.DRUGI ELEMENTI

•Načrti za izvedbo ter ureditev spremljanja, ocenjevanja in poročanja

Izvajanje te uredbe se bo pregledovalo na dva načina: kot del rednih pregledov evropskih nadzornih organov vsaka tri leta in kot del pregledov sektorskih uredb, kar v večini primerov pomeni dve do tri leta po zadevnem datumu začetka uporabe.

·Natančnejša pojasnitev posameznih določb predloga

(1)Spremembe uredb o evropskih nadzornih organih 21  

V skladu z uvodno izjavo 11 uredb o evropskih nadzornih organih je namen teh organov prispevati k izboljšanju delovanja notranjega trga, zlasti z zagotavljanjem visoke, učinkovite in usklajene stopnje regulacije in nadzora.

V skladu s členom 1(2) uredb o evropskih nadzornih organih ti organi delujejo v okviru področja uporabe aktov iz uredb, tj. v sorazmernem okviru, ki ga določi in redno posodablja zakonodajalec Unije.

Spremembe uredb o EBA, EIOPA in ESMA so obravnavane v členih 1, 2 in 3 predlagane uredbe.

(a) Pooblastila

Spremembe, navedene v nadaljevanju, se nanašajo na splošna pooblastila evropskih nadzornih organov, ki se s tem predlogom povečajo. Nova neposredna nadzorna pooblastila, zaupana ESMA, so obravnavana v oddelkih 2 do 5.

Nova področja dejavnosti in poudarek

V členu 1 uredb o evropskih nadzornih organih so navedeni akti, ki spadajo pod pristojnosti evropskih nadzornih organov. Člen 1 je sestavljen tako, da je treba navesti samo akte, ki so bili sprejeti pred ustanovitvijo evropskih nadzornih organov, in akte, ki ne predvidevajo nalog za evropske nadzorne organe. Vsi akti, sprejeti po uredbah o evropskih nadzornih organih, vključno s spremembami in akti na podlagi pravnih instrumentov, ki spadajo pod pristojnosti evropskih nadzornih organov, ter akti, ki predvidevajo naloge za evropske nadzorne organe, samodejno spadajo na področje pristojnosti evropskih nadzornih organov in jih zato ni treba navesti v členu 1.

Predlagane spremembe v zvezi s členom 1 vseh uredb o evropskih nadzornih organih so naslednje: predlaga se, da se na področje uporabe uredbe o EBA vključita direktiva o potrošniških kreditih 2008/48 in direktiva o plačilnih računih 2014/92, na področje uporabe uredbe o EIOPA vključi direktiva o zavarovanju motornih vozil 2009/103 in na področje uporabe uredbe o ESMA vključi računovodska direktiva 2013/34.

Spremembe člena 4 uredbe o EBA dopolnjujejo seznam opredelitev pojmov, ki se uporablja za namene uporabe uredb. Natančneje, spremeni se opredelitev pojma „finančna institucija“ za zagotovitev, da vsi subjekti, zajeti v relevantni sektorski zakonodaji, spadajo pod pristojnost EBA. Predlagana nova opredelitev pojma „pristojni organi“ zagotavlja, da so zajeti vsi zadevni nadzorniki in organi, tudi če v veljavni zakonodaji niso opredeljeni kot „pristojni organi“.

Predlaga se sprememba člena 8 uredb o EIOPA in ESMA, da bi se vključila naloga oblikovanja in posodabljanja nadzorniškega priročnika Unije o nadzoru finančnih institucij v celotni Uniji. S tem se ti dve uredbi uskladita z uredbo o EBA. Poleg tega se v zvezi z EBA predlaga, da se ji zaupa naloga oblikovanja in posodabljanja priročnika Unije za reševanje finančnih institucij v celotni Uniji.

Spremembe členov 8 in 9 uredb o evropskih nadzornih organih določajo, da bi morali ti organi prispevati k spodbujanju varstva potrošnikov. Vsi trije evropski nadzorni organi bodo morali pri izvajanju svojih nalog upoštevati tudi tehnološke inovacije ter okoljske, družbene in upravljavske dejavnike. V primeru EIOPA in ESMA je bilo poleg tega določeno, da morata pri izvajanju svojih nalog uporabljati načela boljše pravne ureditve. S tem se navedeni uredbi uskladita z uredbo o EBA. Nazadnje je bilo dodano, da bi naloge evropskih nadzornih organov morale vključevati tudi poglobljene tematske preglede ravnanja na trgu, oblikovanje skupnega pojmovanja tržnih praks, prepoznavanje potencialnih težav in analiziranje njihovega učinka ter razvijanje kazalnikov tveganja za male vlagatelje, da bi se pravočasno prepoznali možni vzroki za škode, ki jih utrpijo potrošniki.

Tehnološke inovacije

Člen 8(1a) od evropskih nadzornih organov izrecno zahteva, da morajo pri izvajanju svojih nalog v skladu z uredbami o evropskih nadzornih organih upoštevati tehnološke inovacije. Tehnološke inovacije prispevajo k boljšemu dostopu in več ugodnostim. Zmanjšujejo operativne stroške in ovire za vstop na trg. Takšne inovacije bi morali podpirati evropski nadzorni organi. Da bi bil potencial tehnoloških inovacij v celoti izkoriščen, je treba tudi zagotoviti integriteto, kar zadeva uporabo podatkov, pravilno delujoče in poštene trge, preprečevanje uporabe finančnega sistema za nezakonite namene in kibernetsko varnost.

Poleg tega se v skladu s spremembami člena 29 uredb o evropskih nadzornih organih okrepi usklajevalna vloga evropskih nadzornih organov v zvezi z vstopom na trg inovativnih podjetij in storitev, in sicer zlasti z izmenjavo informacij med nacionalnimi nadzorniki in evropskimi nadzornimi organi.

Okoljski, družbeni in upravljavski dejavniki

Vsi trije evropski nadzorni organi bodo morali pri izvajanju svojih nalog upoštevati tudi okoljske, družbene in upravljavske dejavnike. To bo evropskim nadzornim organom tudi omogočilo, da spremljajo, kako finančne institucije prepoznavajo, poročajo in obravnavajo tveganja, ki jih okoljski, družbeni in upravljavski dejavniki lahko predstavljajo za finančno stabilnost, s čimer bodo postale dejavnosti na finančnih trgih skladnejše s cilji trajnostnega razvoja.

Poleg tega lahko evropski nadzorni organi zagotavljajo smernice o tem, kako se lahko vidiki trajnosti učinkovito vključijo v ustrezno finančno zakonodajo EU ter spodbuja usklajeno izvajanje teh določb po njihovem sprejetju.

Smernice in priporočila

Medtem ko se je pooblastilo za razvoj smernic in priporočil izkazalo za pomembno in koristno orodje za nadzorno konvergenco, so zainteresirane strani poudarile, da je treba pri razvijanju takih instrumentov ostati v okviru pristojnosti evropskih nadzornih organov in zagotoviti celovito oceno stroškov in koristi. S spremembami člena 16 uredb o evropskih nadzornih organih je izvajanje analiz stroškov in koristi določeno kot pravilo. Namen sprememb je tudi zagotovitev, da se v primeru, ko večina članov zadevnih interesnih skupin evropskih nadzornih organov meni, da so ti organi prekoračili svoje pristojnosti pri izdaji smernic ali priporočil, izda mnenje Komisiji. Komisija takrat oceni področje uporabe smernic in lahko od ustreznih evropskih nadzornih organov zahteva, da zadevne smernice umaknejo.

Poleg tega spremembe teh členov predvidevajo možnost, da evropski nadzorni organi naslovijo smernice na organe, ki na podlagi uredb o evropskih nadzornih organih niso opredeljeni kot pristojni organi, vendar so pooblaščeni za zagotavljanje, da se zakonodaja uporablja v okviru pristojnosti evropskih nadzornih organov za vzpostavitev usklajenih, uspešnih in učinkovitih nadzornih praks v okviru ESFS.

Kršitev prava Unije

Komisija prav tako predlaga spremembe člena 17 uredb o evropskih nadzornih organih v zvezi s kršitvami prava Unije. Da bi bila pooblastila evropskih nadzornih organov glede preganjanja kršitev prava učinkovita, je bistveno, da imajo evropski nadzorni organi dostop do vseh ustreznih informacij. Spremembe zagotavljajo, da bodo v okviru preiskav kršitev prava EU evropski nadzorni organi lahko naslovili ustrezno utemeljeno in obrazloženo zahtevo po informacijah neposredno na druge pristojne organe ali zadevne finančne institucije/udeležence na finančnem trgu. Če se evropski nadzorni organi odločijo, da bodo zahtevali informacije neposredno od zadevne finančne institucije/udeleženca na finančnem trgu, se pristojni nacionalni organ obvesti in pomaga evropskim nadzornim organom pri zbiranju zahtevanih informacij. Poleg tega je treba poudariti, da bo za kršitve prava odgovoren izvršni odbor (glej nadaljevanje), kar bo dodatno povečalo učinkovitost tega orodja.

Reševanje sporov

Za člen 19 uredb o evropskih nadzornih organih se predlagajo spremembe v zvezi z reševanjem sporov med pristojnimi organi. Cilj je zagotoviti, da lahko evropski nadzorni organi, ko takšni spori obstajajo, odločno delujejo in ukrepajo. Spremembe pojasnjujejo, da se lahko reševanje sporov med pristojnimi organi v čezmejnih primerih začne tudi na lastno pobudo evropskih nadzornih organov, če se takšen spor odkrije na podlagi objektivnih meril. V slednjem primeru se sklepa, da spor obstaja, kadar zakonodaja v pristojnosti evropskih nadzornih organov zahteva, da je treba sprejeti skupno odločitev, vendar taka odločitev ni sprejeta v roku, predpisanem v ustrezni zakonodaji. V zvezi s tem spremembe tudi uvajajo obveznost za pristojne organe, da morajo obvestiti evropske nadzorne organe, kadar sporazum ni bil dosežen. Poleg tega bo izvršni odbor odgovoren za reševanje sporov (glej nadaljevanje), kar bo dodatno izboljšalo učinkovitost tega orodja.

Nadzorna konvergenca in usklajevanje

Spremembe člena 29 uredb o EIOPA in ESMA določajo, da bi morala ta dva evropska nadzorna organa razvijati in posodabljati nadzorniški priročnik, da bi se nadalje razvila skupna nadzorna kultura v vseh nadzornih organih. To temelji na pooblastilih, ki že obstajajo za EBA. Na področju bančništva spremembe določajo, da bi morala EBA razviti podoben priročnik na področju reševanja.

V skladu s predlaganim novim členom 29a evropski nadzorni organi dobijo večja splošna pooblastila za usklajevanje, da bi se veliko bolj in učinkoviteje po vsej EU spodbujala konvergenca vsakodnevnega nadzora med vsemi pristojnimi organi. Evropski nadzorni organi bodo morali za celotno EU določiti prednostne naloge za nadzor v obliki „strateškega nadzornega načrta“, na podlagi katerega se bodo ocenjevali vsi pristojni organi. Pristojni organi bodo morali v skladu s strateškim načrtom pripraviti letne delovne programe. To bo vsem trem evropskim nadzornim organom omogočilo zagotavljanje konvergence glede bonitetnega nadzora finančnih institucij, ki so predvsem dejavne v državah članicah, ki niso tiste, kjer imajo sedež in se nadzorujejo; to bo zlasti pomembno za EIOPA.

Ta predlog tudi spreminja sedanji člen 30 uredb o evropskih nadzornih organih v zvezi z medsebojnimi strokovnimi pregledi. Da bi se povečala dodana vrednost teh pregledov in zagotovila nepristranskost, pregledi ne bodo več „medsebojni“, temveč „neodvisni“ pregledi v pristojnosti novega izvršnega odbora. Evropski nadzorni organi pripravijo poročilo o rezultatih pregleda in pristojni organi si čim bolj prizadevajo upoštevati smernice in priporočila, ki jih evropski nadzorni organi lahko sprejmejo kot nadaljnje ukrepe na podlagi medsebojnega pregleda.

Ta predlog vsebuje nov člen 31a, katerega namen je okrepiti usklajevalno vlogo evropskih nadzornih organov, da bi pristojni organi učinkovito nadzorovali zunanje izvajanje, prenos nalog in ureditve za prenos tveganja v tretjih državah. Nadzorne prakse se po državah članicah razlikujejo. Evropski nadzorni organi bodo te ureditve predhodno in tudi sproti nadzorovali.

Usklajevalna vloga ESMA v zvezi s preiskavami zlorab trga

Ko upravljavci izvajajo dejavnosti, ki spadajo pod pristojnosti ESMA in imajo močno čezmejno razsežnost, je ESMA najprimernejši, da začne in koordinira preiskave. S predlaganim novim členom 31b ESMA pridobi okrepljeno usklajevalno vlogo pri priporočanju pristojnim organom, naj začnejo preiskave, in omogočanju lažje izmenjave informacij, pomembnih za te preiskave, kadar ima utemeljene razloge za sum, da se izvaja dejavnost s pomembnimi čezmejnimi učinki, ki ogroža pravilno delovanje in celovitost finančnih trgov ali finančno stabilnost v Uniji. V ta namen ESMA vzdržuje sistem za shranjevanje podatkov za zbiranje in razširjanje vseh ustreznih informacij med pristojnimi organi.

Stresni testi

S spremembami člena 32 uredb o evropskih nadzornih organih je doseženo dvoje. Prvič, spremembe usklajujejo uredbi o EIOPA in ESMA z uredbo o EBA, kar zadeva stresne teste. Drugič, za zagotavljanje preglednosti stresnih testov ta predlog dovoljuje objavo rezultatov posameznih finančnih institucij ali udeležencev na finančnem trgu. Pojasnjuje tudi, da obveznosti varovanja poklicne skrivnosti pristojnim organom ne preprečujejo posredovanja rezultatov stresnih testov evropskim nadzornim organom za namen objave. Druga sprememba velja za vse tri evropske nadzorne organe. Da bi se prispevalo k odločitvam v zvezi s stresnimi testi, ki bi v celoti upoštevale enotni trg, se poleg tega predlaga, da se takšne odločitve, vključno z metodologijami in pristopi za sporočanje rezultatov stresnih testov, v vseh treh evropskih nadzornih organih zaupajo novemu izvršnemu odboru.

Enakovrednost ureditev tretjih držav

Enakovrednost ureditev tretjih držav je pomembno orodje za povezovanje mednarodnih trgov ob istočasnem zagotavljanju učinkovitega nadzora (glej delovni dokument služb Komisije s sklepi o enakovrednosti v politiki finančnih storitev 22 ). Spremembe člena 33 uredb o evropskih nadzornih organih potrjujejo, da evropski nadzorni organi pomagajo Komisiji pri pripravi sklepov o enakovrednosti, če to zahteva Komisija. Ko so takšni sklepi že sprejeti, je pomembno zagotoviti, da se prilagajajo novim razvojem dogodkov. S spremembami se zato evropskim nadzornim organom zaupa tudi odgovornost za stalno spremljanje razvoja regulativnih in nadzornih ureditev ter praks izvrševanja v tretjih državah, v zvezi s katerimi je Komisija sprejela sklep o enakovrednosti, in za zaupno poročilo o ugotovitvah, ki ga vsako leto pošljejo Komisiji. V ta namen evropski nadzorni organi razvijejo tudi upravne ureditve s tretjimi državami.

Zbiranje informacij

Da lahko evropski nadzorni organi učinkovito izvajajo svoje dejavnosti, morajo imeti dostop do vseh pomembnih informacij. Informacije običajno zagotavljajo nacionalni nadzorni organi, ki so najbliže finančnim trgom in institucijam, kot skrajni ukrep pa lahko evropski nadzorni organi zahtevo po informacijah naslovijo neposredno na finančno institucijo ali udeleženca na trgu. To bi se na primer zgodilo v primeru, če pristojni nacionalni organ ne zagotovi ali ne more zagotoviti takšnih informacij pravočasno. Treba je zagotoviti, da lahko evropski nadzorni organi dostopajo do informacij, ki jih potrebujejo za izvajanje svojih nalog. Zato se s tem predlogom vzpostavlja mehanizem za okrepitev učinkovitega uveljavljanja pravice evropskih nadzornih organov do zbiranja informacij (glej nove člene 35 do 35h uredb o evropskih nadzornih organih). Evropski nadzorni organi bodo imeli za zagotovitev izpolnitve zahteve ali odločitve o predložitvi informacij na razpolago potrebna sredstva. S spremembami dobijo evropski nadzorni organi ob upoštevanju pravice do izjave subjekta pooblastila za nalaganje glob in denarnih kazni administrativne narave, o katerih presoja Sodišče, če finančna institucija in/ali udeleženec na finančnem trgu ne zagotovi ustreznih informacij.

Notranji modeli v zavarovalniškem sektorju

Nov predlagani člen 21a uredbe o EIOPA krepi vlogo EIOPA pri zagotavljanju nadzorne konvergence notranjih modelov. Razlike pri nadzoru in odobritvi notranjih modelov lahko povzročijo neskladnosti in ustvarijo neenake konkurenčne pogoje. EIOPA bo lahko na zahtevo pravočasno pridobil vse ustrezne informacije in izdal mnenja ustreznim pristojnim organom. V primeru nesoglasij med pristojnimi organi glede notranjih modelov skupine bo EIOPA lahko tudi pomagal organom pri doseganju sporazuma v skladu s členom 19 uredbe o ustanovitvi bodisi na lastno pobudo, na zahtevo enega ali več pristojnih organov ali v določenih okoliščinah na zahtevo zadevne skupine.

Druge določbe

S spremembami člena 37 uredb o evropskih nadzornih organih se okrepi posvetovalna vloga interesnih skupin evropskih nadzornih organov, katerih mnenja in nasveti so bistveni za vsakdanje delo evropskih nadzornih organov. „Kadar člani interesne skupine ne morejo doseči skupnega mnenja ali nasveta, se članom, ki predstavljajo eno skupino zainteresiranih strani, dovoli, da izdajo ločeno mnenje ali ločen nasvet.

Spremembe člena 39 uredbe o evropskih nadzornih organih določajo, da se odločitve evropskih nadzornih organov, razen odločitev o preiskavi, ki se sprejmejo, ker niso bile posredovane ustrezne informacije v zvezi z zahtevo po informacijah, skupaj s povzetkom, v katerem so navedeni razlogi za odločitev, javno objavijo.

(b)Upravljanje

Ta predlog predvideva učinkovitejšo strukturo upravljanja evropskih nadzornih organov z uvedbo neodvisnega izvršnega odbora s člani s polnim delovnim časom, ki bo nadomestil sedanji upravni odbor (člena 45 in 47 uredb o evropskih nadzornih organih), in prilagoditev sestave odbora nadzornikov (člen 40 uredb o evropskih nadzornih organih). Pojasnjuje pristojnosti vsakega od teh dveh odborov (člena 43 in 47). Poleg tega bodo izboljšani položaj in pooblastila predsednika (člen 48).

Izvršni odbor

Glavna naloga izvršnega odbora bo pripraviti sklepe, ki jih sprejme odbor nadzornikov. S tem bi moralo biti odločanje v odboru nadzornikov hitrejše in enostavnejše. Prispevalo bo tudi k pristopu v postopku odločanja, ki bo imel pomembnejšo evropsko razsežnost. Da bi se odrazile posebne razmere v bančnem sektorju, kjer večina držav članic sodeluje v bančni uniji, se izrecno zahteva, da je izvršni odbor EBA sestavljen uravnoteženo in sorazmerno, tako da je Unija v njem zastopana kot celota.

Izvršni odbor bodo sestavljali predsednik in člani s polnim delovnim časom. Število se bo razlikovalo med ESMA na eni strani ter EBA in EIOPA na drugi, saj so v skladu s predlogom organu ESMA v primerjavi z ostalima evropskima nadzornima organoma na različnih področjih zaupane številne dodatne naloge. Člani s polnim delovnim časom se imenujejo na podlagi javnega razpisa za predložitev kandidatur, ki ga organizira Komisija. Komisija bo pripravila ožji izbor kandidatov in ga predložila v odobritev Evropskemu parlamentu. Na podlagi odobritve ožjega izbora Svet s sklepom imenuje člane s polnim delovnim časom. Postopek odpovedi delovnega razmerja se zgleduje po postopku imenovanja in pušča končno odločitev Svetu. Eden od stalnih članov bo prevzel naloge sedanjega izvršnega direktorja, katerega položaj bo odpravljen.

Izvršni odbor bo ohranil vlogo upravnega odbora pri pripravi delovnih programov in proračuna evropskih nadzornih organov.

Izvršnemu odboru bodo na številnih področjih podeljena pooblastila glede odločanja, kot na primer v odnosu do posameznih pristojnih organov v zvezi z nekaterimi zadevami neregulativne narave, na primer v zvezi z reševanjem sporov, kršitvami prava Unije in neodvisnimi pregledi. To bi moralo zagotoviti učinkovite in nepristranske odločitve s pomembno evropsko razsežnostjo. Izvršni odbor bo pristojen tudi za določitev nadzornih prednostnih nalog za pristojne organe v novem „strateškem nadzornem načrtu“. Preverjal bo skladnost delovnih programov pristojnih organov s prednostnimi nalogami EU in pregledoval izvajanje teh programov. Poleg tega bo izvršni odbor odgovoren za spremljanje ureditev prenosa nalog, zunanjega izvajanja in prenosa tveganja v države, ki niso članice EU, tako da se zajamejo inherentna tveganja. Odločal bo o stresnih testih in pristopih k poročanju o rezultatih teh testov. Nazadnje, izvršni odbor bo odgovoren tudi za odločitve v zvezi z zahtevki za informacije. Člani izvršnega odbora bodo imeli po en glas, predsednik pa odločilni glas. Predlagana različica člena 47 določa naloge izvršnega odbora.

V skladu s spremembami se tudi nadomesti sklicevanje na upravni odbor s sklicevanjem na izvršni odbor. Poleg tega bo položaj izvršnega direktorja črtan. Njegove odgovornosti bo prevzel eden od članov izvršnega odbora s polnim delovnim časom.

Odbor nadzornikov

Odbor nadzornikov ostaja glavni organ evropskih nadzornih organov, odgovoren za njihovo splošno vodenje in odločanje. Vendar pa predlagane spremembe člena 40 spreminjajo sestavo odbora nadzornikov, da bi se vključili člani izvršnega odbora s polnim delovnim časom, ki pa nimajo glasovalnih pravic. Spremembe zagotavljajo tudi prisotnost organov za varstvo potrošnikov, kadar je to ustrezno.

Vsak član z glasovalno pravico v odboru nadzornikov ima en glas. Ker bo odločitve o nekaterih nalogah neregulativne narave (reševanje sporov, kršitve prava Unije in neodvisni pregledi) sprejel izvršni odbor, se spremenijo sedanja pravila o sprejemanju odločitev.

Kljub dejstvu, da se bodo s prihodnjim odhodom Združenega kraljestva število in uteži držav članic, ki ne sodelujejo v bančni uniji, zmanjšali in se bodo lahko bančni uniji pridružile dodatne države, se predlaga, da se za ukrepe in odločitve, ki jih sprejme odbor nadzornikov EBA, ohrani glasovalni sistem dvojne večine, ki je bil uveden leta 2013 kot del paketa „bančne unije“ kot zaščitni ukrep za zagotavljanje, da odločitve EBA odražajo posebne razmere držav članic, ki sodelujejo v bančni uniji, in drugih držav članic. Odbor nadzornikov bo zato še naprej sprejemal odločitve na podlagi kvalificirane večine svojih članov, ki bi morala vključevati vsaj navadno večino pristojnih nacionalnih organov, ki sodelujejo v bančni uniji, in navadno večino pristojnih nacionalnih organov, ki ne sodelujejo v bančni uniji.

Vendar je v okviru sedanjega sistema sprejemanje odločitev v EBA pretežavno, saj odločitev ni mogoče sprejeti tudi v primerih, ko nesodelujoče države članice, ki menijo, da je glasovanje dovolj pomembno, da so navzoče, niso v večini. Za zagotovitev, da lahko EBA še naprej sprejema odločitve na učinkovit način in hkrati v celoti ohrani zaščitne ukrepe za nesodelujoče države članice, navzoče pri glasovanju, bi bilo treba sedanja pravila glasovanja spremeniti za zagotovitev, da glasovanja ne bi bilo treba preložiti v primeru odsotnosti. S tem bodo ustvarjene jasne spodbude za pristojne nacionalne organe, da so navzoči na sestankih EBA, in bo zagotovljena večja legitimnost tam sprejetih odločitev. Sprememba zato pojasnjuje, da bi morala odločitev podpirati navadna večina pristojnih nacionalnih organov iz nesodelujočih držav članic, navzočih na glasovanju, in pristojnih nacionalnih organov iz sodelujočih držav članic, navzočih na glasovanju.

Razdelitev pristojnosti med obema odboroma

Spremembe členov 43 in 47 uredb o evropskih nadzornih organih pojasnjujejo osnovno načelo razdelitve pristojnosti med odborom nadzornikov in izvršnim odborom. Razen če ni predvideno drugače (v zvezi z izvršnim odborom glej zgoraj), je odbor nadzornikov odgovoren za vsako odločitev iz uredbe. V primerih, ko bo ESMA izvajal pooblastila v zvezi z neposrednim nadzorom, bo njegov odbor nadzornikov lahko zavrnil predlog odločitve izvršnega odbora samo z dvotretjinsko večino. V takem primeru mora izvršni odbor osnutek ponovno pregledati (spremembe člena 44 uredbe o ESMA).

Odbor nadzornikov ne bo več imel disciplinskega nadzora nad predsednikom, ker ne bo več pristojen za njegovo imenovanje (glej nadaljevanje).

Spremembe člena 41 in nov člen 45b odboru nadzornikov in izvršnemu odboru omogočata, da za posebne naloge ustanovita notranje odbore. Odpravljeno je ustanavljanje skupin.

Predsednik

Predsednik je ključni predstavnik evropskega nadzornega organa. Položaj in pooblastila predsednika se bodo zato okrepili, da bi se povečala njegova zakonska pooblastila.

Spremembe člena 48 uredb o evropskih nadzornih organih pojasnjujejo postopek imenovanja predsednika. Imenuje se na podlagi javnega razpisa za predložitev kandidatur, ki ga organizira Komisija. Komisija bo pripravila ožji izbor kandidatov in ga predložila v odobritev Evropskemu parlamentu. Na podlagi ožjega izbora, ki ga odobri Evropski parlament, Svet z odločitvijo, sprejeto s kvalificirano večino, imenuje člane s polnim delovnim časom. Postopek odpovedi delovnega razmerja se zgleduje po postopku imenovanja in pušča končno odločitev Svetu. S tem bi se morala povečati legitimnost in pristojnost predsednika. Predsednik bo dobil tudi odločilni glas v izvršnem odboru.

Druge določbe

Pristojnosti skupnega odbora so bile razširjene, da bi s spremembami člena 54 uredb o evropskih nadzornih organih vključevale vprašanja varstva potrošnikov in vlagateljev.

(c)Finančne določbe

Za zagotavljanje, da bo sistem financiranja evropskih nadzornih organov trajnosten ter sorazmeren z njihovimi sedanjimi in prihodnjimi nalogami ter da bo na sorazmeren način povezal pristojbine in prispevke z dejavnostmi evropskih nadzornih organov, se predlaga, da se sedanji sistem financiranja prenovi. Predlagani sistem ohranja element javnega financiranja, ki ga trenutno zagotavlja EU, in ga združuje s prispevki domačega sektorja in drugih udeležencev na trgu, ki nadomeščajo sedanje prispevke pristojnih nacionalnih organov. Pravna podlaga za ustanovitev evropskih nadzornih organov (člen 114 PDEU) omogoča spremembe sistema financiranja in pobiranje prispevkov od sektorja.

Sedanja fiksna razdelitev med prispevki iz splošnega proračuna EU in prispevki pristojnih nacionalnih organov (40 %/60 %) bi bila odpravljena.

Spremembe določajo, da bodo prejemki evropskih nadzornih organov zdaj prihajali iz treh glavnih virov:

Spremembe člena 62 določajo izravnalni prispevek Unije. Predlagani najvišji znesek letnega prispevka EU, kot je vnaprej določen v večletnem finančnem okviru, bo pokril do 40 % letnega proračuna evropskih nadzornih organov. Tako bodo spoštovane omejitve proračuna EU. Odpravljena bo tudi fiksna razdelitev (40 %/60 %), ki se trenutno uporablja in lahko omeji zmožnost evropskih nadzornih organov, da povečajo svoje druge vire prihodkov. Zato bi za pripravo vsakega naslednjega večletnega finančnega okvira evropski nadzorni organi morali Komisiji predložiti srednjeročne napovedi (za obdobje najmanj 5 let) svojih pričakovanih proračunskih potreb v skladu z metodologijami, ki jih uporabljajo za pripravo svojih letnih proračunskih predlogov.

Drugič, dodan je bil nov vir prihodkov iz zasebnega sektorja, to so letni prispevki finančnih institucij. Ta vir prihodkov bo nadomestil sedanje obvezne prispevke pristojnih nacionalnih organov v proračun evropskih nazornih organov. Letne prispevke bodo plačale finančne institucije, ki jih posredno nadzirajo evropski nadzorni organi in spadajo na področje uporabe člena 1(2) uredb o ustanovitvi. Spremembe določajo, da bi moral znesek letnih prispevkov finančnih institucij temeljiti na ocenjenem obsegu dela, ki ga bo imel organ v skladu z uredbami o ustanovitvi in sektorsko zakonodajo z vsako kategorijo udeležencev na trgu. V spremembah je navedeno, da bodo te letne prispevke pobirali nacionalni organi, ki jih imenujejo države članice. S spremembami so določeni tudi delegirani akti, v katerih bo opredeljeno, kako se skupni znesek letnih prispevkov razdeli med različne kategorije finančnih institucij, in sicer na podlagi dejavnosti, ki jo zahteva posamezna kategorija. Za vsako kategorijo finančnih institucij bo delegiran akt tudi vzpostavil ustrezna in objektivna merila za izračun dejanskega letnega prispevka, ki ga je treba plačati. Navedena merila bi morala temeljiti na velikosti finančnih institucij, da bi odražala njihov pomen na trgu. Nazadnje, z delegiranimi akti se bodo določili pragovi, pod katerimi majhne finančne institucije ne plačujejo finančnih prispevkov, ali pa se bodo določili minimalni prispevki.

Tretjič, v treh uredbah se ohranijo nespremenjene sedanje določbe, ki trem evropskim nadzornim organom omogočajo, da prejemajo pristojbine od subjektov, ki so pod neposrednim nadzorom. Ta določba je trenutno zelo pomembna za ESMA.

V okviru tega novega mehanizma financiranja se subjektom ne bo zaračunalo dvakrat za isto storitev. Medtem ko bodo subjekti, ki jih neposredno nadzorujejo evropski nadzorni organi, plačevali pristojbine za nadzor, kot je predvideno v sektorski zakonodaji, bodo druge finančne institucije (pod neposrednim nadzorom pristojnih nacionalnih organov in posrednim nadzorom evropskih nadzornih organov) plačevale finančni prispevek.

Spremembe tudi določajo dva dopolnilna vira prihodkov. Uvajajo možnost za prostovoljne finančne prispevke držav članic in opazovalcev pod pogojem, da takšni prispevki ne ogrožajo neodvisnosti in nepristranskosti evropskih nadzornih organov. S temi prostovoljnimi prispevki se lahko na primer financira prenos nalog in odgovornosti s pristojnih nacionalnih organov na evropske nadzorne organe. Spremembe uvajajo tudi možnost, da evropski nadzorni organi pobirajo pristojbine za objavo, usposabljanje in vse druge storitve, ki jih zahtevajo pristojni nacionalni organi.

(d)Splošne določbe

Spremembe člena 70 uredb o evropskih nadzornih organih razširjajo obveznost varovanja poklicne skrivnosti na posameznike, ki niso del osebja organov (tj. posameznike, ki posredno ali neposredno, stalno ali občasno zagotavljajo storitve v zvezi z nalogami organa, vključno z uradniki in drugimi osebami, ki jih za to pooblastita izvršni odbor in odbor nadzornikov ali imenujejo pristojni organi). Enake obveznosti varovanja poklicne skrivnosti veljajo tudi za opazovalce, ki se udeležujejo sestankov izvršnega odbora in odbora nadzornikov in sodelujejo v dejavnostih organa. Ta sprememba bi morala zagotoviti, da za osebe, ki trenutno niso zajete v obveznostih varovanja poklicne skrivnosti iz člena 70 uredb o evropskih nadzornih organih in sodelujejo na sestankih odbora, delovnih skupin, pododborov, skupin in strokovnih mrež, veljajo pravila o varovanju poklicne skrivnosti in zaupnosti.

V skladu z uredbami (ES) št. 1093/2010, št. 1094/2010 in št. 1095/2010 ter sektorsko zakonodajo na področju finančnih storitev se od evropskih nadzornih organov zahteva, da si prizadevajo za učinkovite upravne ureditve, ki zajemajo izmenjavo informacij z nadzorniki iz tretjih držav. Potreba po učinkovitem sodelovanju in izmenjavi informacij bi morala postati vse pomembnejša, če v skladu s to uredbo o spremembah nekateri evropski nadzorni organi prevzamejo dodatne, širše odgovornosti v zvezi z nadzorom subjektov in dejavnosti zunaj EU. Ko v zvezi s tem evropski nadzorni organi obdelujejo osebne podatke, vključno s prenosom takih podatkov zunaj Unije, za njih veljajo zahteve iz Uredbe (EU) št. 2018/XXX (uredba o varstvu podatkov za institucije in organe EU). Če niso bili sprejeti sklep o ustreznosti ali ustrezni zaščitni ukrepi, na primer na podlagi upravnih ureditev v smislu člena 49(3) Uredbe o varstvu podatkov za institucije in organe EU, lahko evropski nadzorni organi izmenjujejo osebne podatke z organi tretjih držav v skladu z odstopanjem na podlagi javnega interesa iz člena 51(1)(d) Uredbe in pod pogoji tega odstopanja, ki velja zlasti za mednarodne izmenjave podatkov med organi finančnega nadzora.

(2)S členi 4, 5 in 7 se spreminjajo Uredba (EU) št. 345/2013 (EuVECA), Uredba (EU) št. 346/2013 (EuSEF) in Uredba (EU) 2015/760 (ELTIF).

Uredba (EU) št. 345/2013 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 17. aprila 2013 o evropskih skladih tveganega kapitala 23 (EuVECA) in Uredba (EU) št. 346/2013 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 17. aprila 2013 o evropskih skladih za socialno podjetništvo 24 (EuSEF) uvajata specializirane strukture skladov, da bi bilo za udeležence na trgu lažje zbirati in vlagati kapital v inovativna mala in srednja (v nadaljnjem besedilu: MSP) ter socialna podjetja po vsej Evropi. Določeni so bili enotne zahteve in pogoji za upravitelje kolektivnih naložbenih podjemov, ki želijo uporabljati oznake „EuVECA“ ali „EuSEF“ v zvezi s trženjem kvalificiranih skladov tveganega kapitala ali skladov za socialno podjetništvo. Uredba (EU) 2015/760 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 29. aprila 2015 o evropskih dolgoročnih investicijskih skladih 25 uvaja drug naložbeni instrument „ELTIF“, ki se osredotoča na naložbe v realni sektor gospodarstva, kot so infrastrukturni projekti, s posebnim poudarkom na dolgoročnejših naložbah. Uredba (EU) 2015/760 določa enotne zahteve, ki jih morajo izpolnjevati dolgoročni skladi, da dobijo dovoljenje za delovanje kot ELTIF.

EuVECA, EuSEF in ELTIF so usklajeni kolektivni investicijski skladi. Uredba (EU) št. 345/2013, Uredba (EU) št. 346/2013 in Uredba (EU) 2015/760 urejajo kvalificirane naložbe, kvalificirana portfeljska podjetja, pravila glede koncentracije in upravičene vlagatelje. Pravila določajo tudi nadzorna pooblastila, vključno z zahtevami za registracijo in izdajo dovoljenj, stalni nadzor in odvzeme registracij ali dovoljenj.

Glavni cilji Uredbe (EU) št. 345/2013, Uredbe (EU) št. 346/2013 in Uredbe (EU) 2015/760 so spodbujanje ustvarjanja delovnih mest in rasti, financiranja MSP, socialnih in dolgoročnih naložb ter naložbene kulture v EU. Vendar kljub uskladitvi, doseženi s temi tremi uredbami, še vedno prihaja do različne uporabe diskrecijske pravice nacionalnih pristojnih organov, različnih upravnih praks teh organov ter razlik v nadzornih kulturah in uspešnosti. Te razlike predstavljajo oviro za enake konkurenčne pogoje, potrebne med upravitelji kvalificiranih skladov tveganega kapitala, kvalificiranih skladov za socialno podjetništvo in dolgoročnih investicijskih skladov v različnih državah članicah, ter hkrati povečujejo transakcijske in operativne stroške teh upraviteljev. Imenovanje enotnega nadzornika EU bo podprlo cilje navedenih uredb, saj bo dodatno olajšalo povezovanje, razvoj in trženje takih struktur skladov prek meja.

S tem predlogom naj bi se še bolj poenostavil upravni postopek, ki ureja izdajo dovoljenj/registracijo teh skladov z oznako EU v Uniji, in okrepili enaki konkurenčni pogoji s centralizacijo nadzora skladov ne glede na kraj njihovega sedeža ali trženja. Enotna uporaba pravil bi upraviteljem omogočila nižje transakcijske in operativne stroške ter povečala izbiro vlagateljev.

ESMA je zadolžen za funkcije izdaje dovoljenj/registracije in nadzora teh skladov EU in njihovih upraviteljev, s čimer bi se povečala učinkovitost teh upravnih postopkov. Upravitelji takšnih skladov bodo morali za izdajo dovoljenja/registracijo zaprositi enotni pristojni organ, tj. ESMA, ki bo tudi odgovoren za zagotavljanje, da se pravila iz teh uredb dosledno uporabljajo. Zato se uvedejo ciljno usmerjene spremembe za prenos pooblastil pristojnih nacionalnih organov na ESMA.

Te sklade EU urejajo uredbe, ki se neposredno uporabljajo in že ponujajo sklop pravil, ki jih bo izvrševal ESMA.

ESMA bo pristojni organ tudi, kar zadeva sklade EuVECA in EuSEF, ki presegajo pragove iz točke (b) člena 3(2) Direktive 2011/61/EU o upraviteljih alternativnih investicijskih skladov in jih zato upravljajo upravitelji alternativnih investicijskih skladov, ki imajo dovoljenje v skladu s to direktivo. ESMA bo zagotovil, da ti upravitelji poleg sektorskih določb iz uredb o EuVECA ali EuSEF, naštetih v členih 2(2), upoštevajo nacionalno zakonodajo, s katero se izvaja direktiva o upraviteljih alternativnih investicijskih skladov v državi članici sedeža upravitelja. Namen tega pristopa je zagotoviti usklajenost pri nadzoru in zmanjšati upravno breme, ki bi nastalo, če bi te subjekte glede istega sklada hkrati nadzorovali ESMA in pristojni nacionalni organi.

Ta predlog po potrebi določa več pooblastil, ki opredeljujejo zahteve na podlagi treh uredb, tako da sta vsebina določenih pravnih obveznosti in področje uporabe diskrecijske pravice ESMA dovolj natančna za zagotavljanje želene stopnje uskladitve.

Uredba (EU) št. 345/2013 in Uredba (EU) št. 346/2013 sta bili nedavno pregledani 26 , zlasti kar zadeva posebna pravila skladov, spremembe področja uporabe ali upravičene naložbe. Nadzorni vidiki niso bili predmet tega pregleda. Sozakonodajalca sta se dogovorila o predlogu uredbe o spremembi obeh uredb, ki ga je odobril Evropski parlament 27 . Medtem ko končno sprejetje tega predloga v Svetu in njegova objava v Uradnem listu Evropske unije še nista zaključena, je primerno, da se besedili teh dveh uredb s spremembami, o katerih sta se dogovorila sozakonodajalca, uporabljata kot referenčna dokumenta za namene tega predloga. Če bi se dogovorjene spremembe obeh uredb v postopku sprejemanja, ki naj bi bil dokončan v naslednjih dneh, kakor koli spremenile, je Komisija pripravljena spremeniti ta predlog za zagotovitev njegove skladnosti s takimi spremembami.

V skladu s členom 11 se začnejo členi 4 do 6 uporabljati 36 mesecev po začetku veljavnosti uredbe, tako da je na voljo dovolj časa za pripravo in sprejetje delegiranih in izvedbenih aktov, ki so v njej predvideni. Predlog tudi določa prehodne ukrepe za prenos pristojnosti in dolžnosti s pristojnih nacionalnih organov na ESMA.

(3)Spremembe Uredbe (EU) št. 600/2014 (MIFIR – izvajalci storitev sporočanja podatkov)

Člen 6 uvaja naslednje spremembe:

·področju uporabe Uredbe (EU) št. 600/2014 (MiFIR) dodaja izdajanje dovoljenj in nadzor izvajalcev storitev sporočanja podatkov ter neposredna pooblastila za zbiranje podatkov za poročanje in izračune preglednosti;

·opredelitvam pojmov v MiFIR dodaja tri različne vrste izvajalcev storitev sporočanja podatkov;

·ESMA daje pooblastilo, da zahteva informacije, ki jih potrebuje za svoje nadzorne naloge;

·ESMA določa kot nadzornika za izvajalce storitev sporočanja podatkov;

·določa pooblastila in pristojnosti, ki bi jih moral imeti ESMA v vlogi pristojnega organa;

·predpisuje zahteve glede poročanja za Komisijo o delovanju sistema stalnih informacij;

·določa prenos pristojnosti s pristojnih nacionalnih organov na ESMA.

V predlogu je tudi izrecno navedeno, da pooblastila za poseganje iz MiFIR zajemajo tudi upravitelje KNPVP 28 in alternativnih investicijskih skladov (AIS) 29 , če to dejavnost izvajajo neposredno njihovi upravitelji.

Natančneje, člen 40 MiFIR že zagotavlja ESMA pooblastila za začasno poseganje, ki ESMA pod določenimi pogoji dovolijo, da v Uniji začasno prepove ali omeji trženje, razširjanje ali prodajo določenih finančnih instrumentov ali finančnih instrumentov z določenimi značilnostmi ali vrsto finančne dejavnosti ali prakse. Ta pooblastila glede poseganja v zvezi s produkti se uporabljajo za investicijska podjetja in kreditne institucije, ki se ukvarjajo s trženjem, razširjanjem ali prodajo finančnih instrumentov, vključno z enotami kolektivnih naložbenih podjemov. Ker lahko družbe za upravljanje kolektivnih naložbenih podjemov za vlaganja v prenosljive vrednostne papirje (KNPVP) in investicijska podjetja KNPVP, ki imajo dovoljenje v skladu z Direktivo 2009/65/ES, ter upravitelji alternativnih investicijskih skladov (UAIS), ki imajo dovoljenje v skladu z Direktivo 2011/61/EU, tudi neposredno tržijo, distribuirajo ali prodajajo enote kolektivnih naložbenih podjemov, je treba izrecno navesti, da zgoraj navedena pooblastila glede poseganja v zvezi s produkti v okviru MiFIR veljajo tudi za družbe za upravljanje KNPVP in investicijske družbe KNPVP ter v posebnih okoliščinah tudi za UAIS.

S predlogom direktive, ki spreminja Direktivo 2014/65/EU (MiFID II), se želi s področja uporabe Direktive 2014/65/EU izločiti izvajalce storitev sporočanja podatkov.

(4)Spremembe Uredbe (EU) 2016/1011 (referenčne vrednosti)

Člen 8 te uredbe spreminja Uredbo (EU) 2016/1011. Odstavek 11 določa ESMA kot pristojni organ za upravljavce ključnih referenčnih vrednosti in vseh referenčnih vrednosti, ki se uporabljajo v Uniji, vendar upravljajo zunaj Unije. Odstavki 4, 5, 12, 13, 14, 15, 16, 17 in 19 so tehnične prilagoditve, ki odražajo to določitev, v skladu z odstavkom 4 pa Komisija določi ključne referenčne vrednosti, ki služijo kot referenca za obsege poslov nad 500 milijardami EUR. V odstavku 18 so določena pooblastila in pristojnosti, ki bi jih moral imeti ESMA v vlogi pristojnega organa.

V skladu z odstavkom 10 bi moral ESMA izdajati dovoljenja upravljavcem ključnih referenčnih vrednosti. Z odstavkom 16 se odpravljajo kolegiji nadzornikov za ključne referenčne vrednosti, saj bo imel ESMA kot novi nadzornik za te referenčne vrednosti vseevropsko perspektivo pri ocenjevanju tveganj itd.

V odstavkih 8 in 9 je ESMA določen kot pristojni organ za priznavanje in odobritev pooblastil upravljavcev in referenčnih vrednosti iz tretjih držav.

V odstavkih 1, 2, 3 in 6 je Komisija pooblaščena, da nadalje opredeli nekatere določbe Uredbe (EU) 2016/1011 za zagotavljanje, da lahko ESMA neposredno uporablja zadevne določbe.

Nazadnje, spremembe člena 30 Uredbe (EU) 2016/1011 zagotavljajo, da se redno spremlja enakovrednost ureditev tretjih držav z Uredbo (EU) 2016/1011. Za ustrezno izmenjavo informacij in sodelovanje pri nadzoru upravljavcev referenčnih vrednosti v tretjih državah bo moral ESMA skleniti dogovore o sodelovanju z nadzorniki iz tretjih držav. Če pa je tretja država uvrščena na seznam jurisdikcij, ki so prijavljene kot države s strateškimi pomanjkljivostmi v sistemih za preprečevanje pranja denarja in boj proti financiranju terorizma, ki bi lahko bistveno ogrožale finančni sistem Unije, ESMA takšnega sporazuma o sodelovanju z nadzorniki te tretje države ne bo smel skleniti.

(5)Spremembe Uredbe (EU) 2017/1129 (prospekt)

Člen 9 te uredbe spreminja Uredbo (EU) 2017/1129 tako, da se nadzor nad nekaterimi vrstami prospektov prenese na ESMA.

Ključna sprememba je predstavljena v točki 10, v skladu s katero dobi ESMA vlogo „pristojnega organa matične države članice“ za štiri kategorije prospektov. Za te prospekte so ESMA zaupane naloge pregleda in odobritve ter obdelave uradnih obvestil o dovoljenju za neposredno opravljanje storitev. Določi se „pravilo o obravnavi“, da bi se določbe uredbe o prospektu uporabljale v primerih, ko ESMA prevzame neposredni nadzor. Odstavek 1 uvaja številne opredelitve pojmov, kar zadeva specializirane izdajatelje. V skladu z odstavkom 4 se na ESMA prenesejo tudi pooblastila za nadzor nad oglasi v zvezi s prospekti, ki jih namesto pristojnih organov matične države članice potrdi sama. Dejansko izvajanje nadzora skladnosti teh oglasov za ESMA sicer še vedno ni obvezno, bo pa to postalo v primeru, ko pristojni organ uradno zaprosi ESMA, naj izkoristi takšna pooblastila za nadzor, če se prospekti, ki jih potrdi ESMA, uporabljajo za ponudbo ali sprejem v trgovanje v njegovi jurisdikciji.

V odstavkih 2, 3, 4, 6, 8, 11 in 12 so za upoštevanje nove vloge ESMA navedena pojasnila besedila v primerih, ko „pravilo o obravnavi“ iz odstavka 10 morda ne zadostuje za doseganje pravne jasnosti (jezikovni režim, sporazumi o sodelovanju, uradna obvestila).

Odstavek 7 pojasnjuje in krepi delovanje sistema enakovrednosti za prospekte, pripravljene v skladu z nacionalnimi predpisi v tretji državi. Če Komisija takšna pravila v izvedbenem sklepu razglasi za enakovredna, bo prospekt tretje države, ki ga je že potrdil nadzornik tretje države, vložen samo pri ESMA in ESMA bo poslal potrdilo o vložitvi (namesto potrdila o potrditvi, glej točko (b) odstavka 5) pristojnemu organu vsake države članice gostiteljice, kjer je takšen „enakovreden“ prospekt tretje države priglašen. Za namene nadzora prospektov izdajateljev iz tretjih držav bo moral ESMA z nadzorniki iz tretjih držav skleniti sporazume o sodelovanju. Če pa je tretja država uvrščena na seznam jurisdikcij, ki so prijavljene kot države s strateškimi pomanjkljivostmi v sistemih za preprečevanje pranja denarja in boj proti financiranju terorizma, ki bi lahko bistveno ogrožale finančni sistem Unije, ESMA takšnega sporazuma o sodelovanju z nadzorniki te tretje države ne bo smel skleniti (glej točko (a) odstavka 9). S točko (a) odstavka 5 se popravlja opustitev iz člena 25(4) Uredbe (EU) 2017/1129, tako da se pojasni, da morajo pristojni organi tudi elektronsko sporočiti ESMA vse končne pogoje osnovnih prospektov po tem, ko so vloženi, tudi če zadevni osnovni prospekt nima dovoljenja za čezmejno uporabo v kateri koli državi članici gostiteljici v skladu z zahtevami iz Direktive 2003/71/ES.

Z odstavkom 13 se popravlja napaka iz Uredbe (EU) 2017/1129, tako da se uskladi datum, do katerega morajo države članice uradno sporočiti svoja pravila glede sankcij Komisiji in ESMA, z datumom, določenim v členu 49(3) Uredbe, do katerega morajo zagotoviti skladnost s poglavjem VIII Uredbe.

V odstavku 14 je uvedeno novo poglavje, ki določa pooblastila in pristojnosti ESMA, ki so potrebni zaradi nadzora in izvrševanja uredbe o prospektu, vključno s pooblastili za nalaganje denarnih kazni in periodičnih denarnih kazni.

2017/0230 (COD)

Predlog

UREDBA EVROPSKEGA PARLAMENTA IN SVETA

o spremembi Uredbe (EU) št. 1093/2010 o ustanovitvi Evropskega nadzornega organa (Evropski bančni organ), Uredbe (EU) št. 1094/2010 o ustanovitvi Evropskega nadzornega organa (Evropski organ za zavarovanja in poklicne pokojnine), Uredbe (EU) št. 1095/2010 o ustanovitvi Evropskega nadzornega organa (Evropski organ za vrednostne papirje in trge), Uredbe (EU) št. 345/2013 o evropskih skladih tveganega kapitala, Uredbe (EU) št. 346/2013 o evropskih skladih za socialno podjetništvo, Uredbe (EU) št. 600/2014 o trgih finančnih instrumentov, Uredbe (EU) 2015/760 o evropskih dolgoročnih investicijskih skladih, Uredbe (EU) 2016/1011 o indeksih, ki se uporabljajo kot referenčne vrednosti v finančnih instrumentih in finančnih pogodbah ali za merjenje uspešnosti investicijskih skladov, in Uredbe (EU) 2017/1129 o prospektu, ki se objavi ob ponudbi vrednostnih papirjev javnosti ali njihovi uvrstitvi v trgovanje na reguliranem trgu

(Besedilo velja za EGP)

EVROPSKI PARLAMENT IN SVET EVROPSKE UNIJE STA –

ob upoštevanju Pogodbe o delovanju Evropske unije in zlasti člena 114 Pogodbe,

ob upoštevanju predloga Evropske komisije,

po posredovanju osnutka zakonodajnega akta nacionalnim parlamentom,

ob upoštevanju mnenja Evropske centralne banke 30 ,

ob upoštevanju mnenja Evropskega ekonomsko-socialnega odbora 31 ,

v skladu z rednim zakonodajnim postopkom 32 ,

ob upoštevanju naslednjega:

(1)Po finančni krizi in na podlagi priporočil skupine strokovnjakov na visoki ravni pod vodstvom Jacquesa de Larosièra je Unija v obliki enotnega pravilnika dosegla pomemben napredek pri oblikovanju ne le trdnejših, ampak tudi bolj usklajenih pravil za finančne trge. Poleg tega je Unija vzpostavila tudi evropski sistem finančnega nadzora (v nadaljnjem besedilu: ESFS), zgrajen na dvostebrnem sistemu, ki združuje mikrobonitetni nadzor, ki ga usklajujejo evropski nadzorni organi (ESA), z makrobonitetnim nadzorom z ustanovitvijo Evropskega odbora za sistemska tveganja (v nadaljnjem besedilu: ESRB). Trije evropski nadzorni organi: Evropski bančni organ (v nadaljnjem besedilu: EBA), ustanovljen z Uredbo (EU) št. 1093/2010 Evropskega parlamenta in Sveta 33 , Evropski organ za zavarovanja in poklicne pokojnine (v nadaljnjem besedilu: EIOPA), ustanovljen z Uredbo (EU) št. 1094/2010 Evropskega parlamenta in Sveta, in Evropski organ za vrednostne papirje in trge (ESMA), ustanovljen z Uredbo (EU) št. 1095/2010 Evropskega parlamenta in Sveta 34 (v nadaljnjem besedilu skupaj: uredbe o ustanovitvi), so začeli delovati januarja 2011. Skupni cilj evropskih nadzornih organov je trajnostno okrepiti stabilnost in učinkovitost finančnega sistema po vsej Uniji ter povečati varstvo potrošnikov in vlagateljev.

(2)Evropski nadzorni organi so podpirali Komisijo pri njenih pobudah za uredbe in direktive, ki jih sprejmeta Svet in Parlament, ter tako odločilno prispevali k uskladitvi pravil za finančne trge v Uniji. Poleg tega so Komisiji predložili osnutke podrobnih tehničnih pravil, ki so bili sprejeti kot delegirani in izvedbeni akti.

(3)Evropski nadzorni organi so prispevali tudi h konvergenci na področju finančnega nadzora in nadzornih praks v Uniji, tako da so uvedli smernice za pristojne organe in usklajevali preglede nadzornih praks. Vendar so jim postopki odločanja iz njihovih uredb o ustanovitvi, omejeni viri in narava instrumentov, ki jih imajo na voljo, preprečevali, da bi v celoti dosegli svoje skupne cilje.

(4)Po sedmih letih delovanja in na podlagi ocen in javnih posvetovanj Komisije se zdi, da so evropski nadzorni organi, kar zadeva njihovo zmogljivost uresničevati cilje nadaljnjega povezovanja finančnih trgov in storitev ter izboljšanja varstva potrošnikov, v okviru obstoječega zakonodajnega okvira v Uniji ter med Unijo in tretjimi državami vedno bolj omejeni.

(5)Morebitna povečana pooblastila evropskih nadzornih organov, ki bi jim omogočila uresničevanje navedenih ciljev, bi zahtevala tudi ustrezno upravljanje in zadostno financiranje. Samo okrepljena pooblastila ne bodo zadostovala za dosego ciljev evropskih nadzornih organov, če nimajo na voljo zadostnih sredstev ali se ne upravljajo na učinkovit in uspešen način.

(6)V Sporočilu Komisije z dne 8. junija 2017 o vmesnem pregledu akcijskega načrta za unijo kapitalskih trgov je bilo poudarjeno, da je bolj učinkovit in usklajen nadzor finančnih trgov in storitev bistvenega pomena za odpravo regulativne arbitraže med državami članicami pri izvajanju njihovih nadzornih nalog, za pospeševanje povezovanja trgov ter za ustvarjanje priložnosti na enotnem trgu za finančne subjekte in vlagatelje.

(7)Za dokončanje unije kapitalskih trgov je zato zlasti pomemben nadaljnji napredek pri nadzornem povezovanju. Deset let po začetku finančne krize in vzpostavitvi novega nadzornega sistema bosta imela na finančne storitve in unijo kapitalskih trgov vedno večji vpliv dva pomembna dejavnika: trajnostno financiranje in tehnološke inovacije. Oba lahko spremenita finančne storitve in naš sistem finančnega nadzora bi moral biti na to pripravljen. 

(8)Zato je bistvenega pomena, da finančni sistem v celoti izpolnjuje svojo vlogo pri spopadanju s ključnimi izzivi glede vzdržnosti. To bo zahtevalo temeljito preoblikovanje finančnega sistema, h kateremu bi morali evropski nadzorni organi dejavno prispevati, začenši z reformami za vzpostavitev pravega regulativnega in nadzornega okvira za mobilizacijo in usmerjanje tokov zasebnega kapitala v trajnostne naložbe.

(9)Evropski nadzorni organi bi morali imeti pomembno vlogo pri prepoznavanju tveganja, ki ga okoljski in socialni dejavniki ter dejavniki upravljanja predstavljajo za finančno stabilnost, in poročanju o tem tveganju ter pri usklajevanju dejavnosti na finančnih trgih s cilji trajnostnega razvoja. Morali bi zagotavljati smernice o tem, kako se lahko vidiki trajnosti učinkovito izrazijo v ustrezni finančni zakonodaji EU, ter spodbujati usklajeno izvajanje teh določb po njihovem sprejetju.

(10)Tehnološke inovacije imajo vse večji vpliv na finančni sektor in pristojni organi so zato sprejeli različne pobude za upoštevanje tega tehnološkega razvoja. Da bi spodbujali boljšo nadzorno konvergenco in izmenjavo najboljših praks med ustreznimi organi na eni strani ter med ustreznimi organi in finančnimi institucijami ali udeleženci na finančnem trgu na drugi strani, bi bilo treba okrepiti nadzorno funkcijo evropskih nadzornih organov in njihovo vlogo na področju usklajevanja nadzora.

(11)Tehnološki napredek na finančnih trgih lahko izboljša finančno vključenost, zagotovi dostop do financiranja, okrepi celovitost trga in operativno učinkovitost ter tudi zniža ovire za vstop na te trge. Če so tehnološke inovacije relevantne za veljavne materialnopravne predpise, bi bilo treba usposabljanje pristojnih organov razširiti tudi na ta področja. S tem bi preprečili, da države članice na tem področju razvijejo različne pristope.

(12)Nekateri nacionalni organi v uredbah o ustanovitvi niso opredeljeni kot pristojni organi, kljub temu pa imajo pristojnosti za zagotavljanje, da se na področju finančnih storitev in trgov uporablja zakonodaja Unije. Za zagotavljanje usklajenih, uspešnih in učinkovitih nadzornih praks v okviru ESFS je treba tudi te organe določiti kot pristojne organe. To bi evropskim nadzornim organom predvsem omogočilo, da tem nacionalnim organom izdajo smernice in priporočila.

(13)Da bi ustrezno zaščitili interese zainteresiranih strani, bi morale imeti različne interesne skupine možnost, da izdajo mnenje, kadar dve tretjini njihovih članov menita, da je zadevni evropski nadzorni organ pri izdaji smernic ali priporočil prekoračil svoje pristojnosti. V tem primeru bi morala biti Komisija pooblaščena, da od evropskega nadzornega organa po ustrezni presoji zahteva, da po potrebi umakne navedene smernice ali priporočila.

(14)Za namene postopka iz člena 17 uredb o ustanovitvi in zaradi pravilne uporabe prava Unije je poleg tega primerno, da se evropskim nadzornim organom olajša in pospeši dostop do informacij. Zato jim mora biti omogočeno, da zahtevajo informacije neposredno z ustrezno utemeljeno in obrazloženo zahtevo od vseh zadevnih pristojnih organov, finančnih institucij in udeležencev na finančnem trgu, tudi če sami organi, institucije ali udeleženci na trgu niso kršili nobene določbe prava Unije. Evropski nadzorni organi bi morali obvestiti zadevni pristojni organ o takih zahtevah in pristojni organ bi jim moral pomagati pri zbiranju zahtevanih informacij.

(15)Za usklajen nadzor finančnega sektorja je potreben usklajen pristop med pristojnimi organi. Zato bi morali evropski nadzorni organi redno in neodvisno pregledovati dejavnosti pristojnih organov, pri tem pa bi jim moral pomagati odbor za preglede, ki ga ustanovi vsak izmed njih. Evropski nadzorni organi bi morali tudi razviti metodološki okvir za take preglede. Neodvisni pregledi se ne bi smeli osredotočati le na konvergenco nadzornih praks, ampak tudi na sposobnost pristojnih organov, da pri nadzoru dosežejo visoko kakovost rezultatov, in neodvisnost teh pristojnih organov. Rezultate takšnih pregledov bi bilo treba objaviti, da se spodbuja upoštevanje predpisov in poveča preglednost, razen če bi taka objava vključevala tveganje za finančno stabilnost.

(16)Usklajen nadzor finančnega sektorja tudi zahteva, da se učinkovito rešujejo spori med pristojnimi organi različnih držav članic v čezmejnih zadevah. Obstoječi predpisi za reševanje takih sporov niso povsem zadovoljivi. Zato bi jih bilo treba prilagoditi, da bi se lažje uporabljali.

(17)Prizadevanje evropskih nadzornih organov za zbliževanje nadzornih praks je povezano s spodbujanjem nadzorne kulture v Uniji. Vendar evropski nadzorni organi nimajo vseh potrebnih orodij za dosego tega cilja. Evropskim nadzornim organom je treba omogočiti, da določijo splošne nadzorne cilje in prednostne naloge v večletnem strateškem nadzornem načrtu, ki naj bi pomagal pristojnim organom pri prepoznavanju in osredotočanju na področja, ki povzročajo največ težav za celovitost trga in finančno stabilnost v EU, vključno z bonitetnim nadzorom podjetij, ki se ukvarjajo s čezmejnimi dejavnostmi. Strateški nadzorni načrt bi moral temeljiti na oceni tveganja in upoštevati splošne ekonomske in regulativne smernice za nadzorne ukrepe ter relevantne mikrobonitetne trende, potencialna tveganja in ranljivosti, ki so jih odkrili evropski nadzorni organi v svojih pregledih pristojnih organov in na podlagi stresnih testov na ravni Unije. Pristojni organi bi morali nato pripraviti letne delovne programe za izvajanje strateškega nadzornega načrta, v katerih se prednostne naloge in cilji Unije preoblikujejo v operativne cilje za te organe. Za doseganje svojega cilja uskladitve nadzornih praks bi morali biti evropski nadzorni organi pooblaščeni za pregledovanje izvajanja letnih delovnih programov na podlagi tekočega nadzora, vključno z naključno vzetimi vzorci nadzornih ukrepov, sprejetih v posameznih primerih.

(18)Sedanje nadzorne prakse glede zunanjega izvajanja, prenosa nalog in tveganja (back-to-back poslovanje ali fronting) z enega subjekta z dovoljenjem na drugega se med državami članicami razlikujejo. Ti različni regulativni pristopi pomenijo tveganje regulativne arbitraže med državami članicami (t. i. tekmovanje v zniževanju standardov). Neučinkovit nadzor dejavnosti, ki se zunanje izvajajo oziroma so prenesene, izpostavlja Unijo tveganjem za finančno stabilnost. Ta tveganja so zlasti velika, ko nadzorovani subjekti oddajo dejavnosti v zunanje izvajanje, jih prenesejo ali prenesejo tveganje na tretje države, kjer nadzorni organi morda nimajo potrebnih orodij, da bi ustrezno in učinkovito nadzorovali pomembne dejavnosti in ključne funkcije. Evropski nadzorni organi bi morali imeti aktivno vlogo pri spodbujanju nadzorne konvergence, tako da zagotavljajo skupno razumevanje in nadzorne prakse za zunanje izvajanje, prenos tveganja in prenos pomembnih dejavnosti in ključnih funkcij v tretje države v skladu s pravom Unije in ob upoštevanju morebitnih smernic, priporočil in mnenj, ki so jih morda sprejeli. Evropski nadzorni organi bi zato morali imeti potrebna pooblastila za učinkovito usklajevanje nadzornih dejavnosti, ki jih izvajajo nacionalni nadzorni organi pri izdaji dovoljenja ali registraciji podjetja in kot del tekočega pregleda nadzornih praks. Pri izvajanju te usklajevalne vloge bi se morali evropski nadzorni organi zlasti osredotočati na primere, ki bi lahko privedli do izogibanja pravilom, in spremljati finančne institucije ali udeležence na finančnem trgu, ki nameravajo v veliki meri uporabljati zunanje izvajanje, prenos nalog in tveganja v tretje države držav z namenom, da bi izkoristili dovoljenje EU za čezmejno opravljanje storitev, medtem ko bi pomembne dejavnosti ali funkcije predvsem izvajali zunaj Unije.

(19)Da bi bila dosežena trajna finančna stabilnost, se morajo sklepi o enakovrednosti ureditev tretjih držav, ki jih je sprejela Komisija, neprestano spremljati. Evropski nadzorni organi morajo tako preveriti, ali so merila, na podlagi katerih so bili sprejeti sklepi o enakovrednosti ureditev tretjih držav, in vsi pogoji iz teh sklepov še vedno izpolnjeni. Poleg tega bi morali evropski nadzorni organi spremljati razvoj regulativnih in nadzornih ureditev ter praks izvrševanja v teh tretjih državah. V zvezi s tem bi morali s pristojnimi organi tretjih držav tudi skleniti upravne dogovore, da bi pridobili informacije za namene spremljanja in usklajevanje nadzornih dejavnosti. Ta okrepljen nadzorni okvir bo zagotavljal, da bo enakovrednost ureditev tretje države preglednejša, predvidljivejša za zadevne tretje države in bolj usklajena po vseh sektorjih.

(20)Zbiranje in pridobivanje točnih in popolnih informacij s strani evropskih nadzornih organov je bistvenega pomena za izvajanje njihovih nalog in funkcij ter za doseganje njihovih ciljev. Da se prepreči podvajanje obveznosti poročanja za finančne institucije in udeležence na finančnem trgu, bi morali te informacije zagotoviti zadevni pristojni organi ali nacionalni nadzorni organi, ki so najbliže finančnim trgom in institucijam. Če pa pristojni organ takih informacij ne zagotovi ali jih ne more zagotoviti v določenem obdobju, bi morali imeti evropski nadzorni organi pristojnost, da naslovijo ustrezno utemeljeno zahtevo po informacijah neposredno na finančne institucije ali udeležence na finančnem trgu. Za zagotavljanje učinkovitosti pravice evropskih nadzornih organov do zbiranja informacij bi morali imeti tudi možnost, da naložijo periodične denarne kazni ali globe tistim finančnim institucijam ali udeležencem na finančnem trgu, ki zahteve ali odločitve o predložitvi informacij ne izpolnijo natančno, v celoti ali pravočasno. Izrecno bi bilo treba zagotoviti pravico zadevne finančne institucije ali zadevnega udeleženca na finančnem trgu, da evropskim nadzornim organom poda izjavo.

(21)V uredbah o ustanovitvi evropskih nadzornih organov je bilo predvideno, da bi pristojni organi v strukturi upravljanja teh organov igrali ključno vlogo. Določeno je bilo tudi, da naj bi za preprečevanje navzkrižja interesov člani odbora nadzornikov in upravnega odbora delovati neodvisno in izključno v interesu Unije. Prvotna struktura upravljanja evropskih nadzornih organov pa ni zagotovila zadostnih zaščitnih ukrepov za preprečevanje navzkrižja interesov v celoti, kar lahko vpliva na zmožnost evropskih nadzornih organov glede sprejemanja vseh potrebnih odločitev na področju nadzorne konvergence ter zagotavljanja, da se pri odločitvah v celoti upoštevajo širši interesi Unije. Za zagotovitev uspešnosti in učinkovitosti postopka odločanja evropskih nadzornih organov bi bilo zato treba na novo opredeliti, kako so razdeljene pristojnosti za sprejemanje odločitev v teh organih.

(22)Poleg tega bi bilo treba v postopku odločanja v odboru nadzornikov okrepiti razsežnost Unije, tako da se kot člani odbora vključijo neodvisni člani s polnim delovnim časom, za katere ne obstaja nevarnost navzkrižja interesov. Odbor nadzornikov bi moral biti še naprej v celoti pristojen za odločanje o vprašanjih regulativne narave in o neposrednem nadzoru. Upravni odbor bi bilo treba preoblikovati v izvršni odbor, ki bi bil sestavljen iz članov s polnim delovnim časom in bi odločal o nekaterih neregulativnih vprašanjih, vključno z neodvisnimi pregledi pristojnih organov, reševanjem sporov, kršitvami prava Unije, strateškim nadzornim načrtom, spremljanjem zunanjega izvajanja, prenosom nalog in tveganja na tretje države, stresnimi testi in zahtevami po informacijah. Izvršni odbor bi moral tudi preučiti in pripraviti vse odločitve, ki jih sprejme odbor nadzornikov. Tudi položaj in vloga predsednika bi morala biti okrepljena, s tem da se mu zaupajo uradne naloge in odločilni glas v izvršnem odboru. Nazadnje bi bilo treba v upravljanju evropskih nadzornih organov okrepiti tudi razsežnost Unije, in sicer tako da se spremeni postopek izbire predsednika in članov izvršnega odbora, da bi se vključila vloga Sveta in Evropskega parlamenta. Izvršni odbor bi moral biti sestavljen uravnoteženo.

(23)Za zagotovitev ustrezne ravni strokovnega znanja in odgovornosti bi morali biti predsednik in člani izvršnega odbora imenovani na podlagi zaslug, znanja, poznavanja področja kliringa, potrgovanja in finančnih zadev ter izkušenj, povezanih s finančnim nadzorom. Da bi se zagotovila preglednost in demokratični nadzor ter zaščitile pravice institucij Unije, bi bilo treba predsednika in člane izvršnega odbora izbrati na podlagi odprtega izbirnega postopka. Komisija bi morala pripraviti ožji seznam in ga predložiti v odobritev Evropskemu parlamentu. Po tej odobritvi bi moral Svet sprejeti sklep o imenovanju članov izvršnega odbora. Predsednik in člani izvršnega odbora s polnim delovnim časom bi morali biti odgovorni Evropskemu parlamentu in Svetu za vse sklepe, sprejete na podlagi uredb o ustanovitvi.

(24)Da bi se zagotovilo učinkovitejše dodeljevanje operativnih nalog na eni strani in vodenje tekočih upravnih dejavnosti na drugi, bi moral sedanje naloge izvršnega direktorja vsakega od evropskih nadzornih organov prevzeti eden od članov izvršnega odbora, ki bi ga bilo treba izbrati na podlagi teh posebnih nalog.

(25)Finančne institucije in udeleženci na finančnem trgu bi morali prispevati k financiranju dejavnosti evropskih nadzornih organov, saj je splošni cilj dejavnosti teh organov prispevati k finančni stabilnosti in z izogibanjem izkrivljanju konkurence k pravilnemu delovanju enotnega trga. Dejavnosti evropskih nadzornih organov koristijo vsem finančnim institucijam in udeležencem na finančnem trgu ne glede na to, ali poslujejo čezmejno. Evropski nadzorni organi prispevajo k temu, da poslujejo v stabilnem okolju in pod enakimi konkurenčnimi pogoji. Finančne institucije in udeleženci na finančnem trgu, ki niso pod neposrednim nadzorom evropskih nadzornih organov, bi morali zato tudi prispevati k financiranju teh dejavnosti evropskih nadzornih organov, ki so za njih koristne. Poleg tega pa bi morali evropski nadzorni organi tudi prejeti pristojbine od finančnih institucij in udeležencev na finančnem trgu, ki so neposredno pod njihovim nadzorom.

(26)Znotraj vsake kategorije finančnih institucij in udeležencev na finančnem trgu bi bilo pri ravni prispevkov treba upoštevati, kakšne koristi ima posamezna finančna institucija in udeleženec na finančnem trgu od dejavnosti evropskih nadzornih organov. Zato bi bilo treba posamezne prispevke finančnih institucij in udeležencev na finančnem trgu določiti glede na njihovo velikost, da bi se odražal njihov pomen na zadevnem trgu. Za zbiranje zelo majhnih prispevkov bi moral veljati najnižji prag, s čimer bi se zagotovila ekonomičnost, hkrati pa večjim podjetjem ne bi bilo treba zagotavljati nesorazmerno visokih prispevkov.

(27)Za določitev, kako se izračunajo letni prispevki posameznih finančnih institucij in udeležencev na finančnem trgu, bi bilo treba na Komisijo prenesti pooblastilo za sprejemanje aktov v skladu s členom 290 Pogodbe. Z delegiranimi akti bodo določeni metodologija za razdelitev predvidenih odhodkov po kategorijah finančnih institucij ali udeležencev na trgu in merila za določitev stopnje posameznih prispevkov na podlagi velikosti. Zlasti je pomembno, da se Komisija pri svojem pripravljalnem delu ustrezno posvetuje, tudi na ravni strokovnjakov, in da se ta posvetovanja izvedejo v skladu z načeli, določenimi v Medinstitucionalnem sporazumu o boljši pripravi zakonodaje z dne 13. aprila 2016. Za zagotovitev enakopravnega sodelovanja pri pripravi delegiranih aktov Evropski parlament in Svet vse dokumente prejmeta istočasno s strokovnjaki iz držav članic, njuni strokovnjaki pa se sistematično lahko udeležujejo sestankov strokovnih skupin Komisije, ki zadevajo pripravo delegiranih aktov.

(28)Da bi se ohranila zaupnost dela evropskih nadzornih organov, bi se morale zahteve glede poklicne skrivnosti uporabljati tudi za vse osebe, ki neposredno ali posredno, redno ali občasno opravljajo kakršno koli storitev, povezano z nalogami zadevnega evropskega nadzornega organa.

(29)V skladu z uredbami (ES) št. 1093/2010, št. 1094/2010 in št. 1095/2010 ter sektorsko zakonodajo na področju finančnih storitev se od evropskih nadzornih organov zahteva, da si prizadevajo za učinkovite upravne ureditve, ki zajemajo izmenjavo informacij z nadzorniki iz tretjih držav. Potreba po učinkovitem sodelovanju in izmenjavi informacij bi morala postati vse pomembnejša, če v skladu s to uredbo o spremembah nekateri evropski nadzorni organi prevzamejo dodatne, širše odgovornosti v zvezi z nadzorom subjektov in dejavnosti zunaj EU. Ko v zvezi s tem evropski nadzorni organi obdelujejo osebne podatke, vključno s prenosom takih podatkov zunaj Unije, za njih veljajo zahteve iz Uredbe (EU) št. 2018/XXX (uredba o varstvu podatkov za institucije in organe EU). Če niso bili sprejeti sklep o ustreznosti ali ustrezni zaščitni ukrepi, na primer na podlagi upravnih ureditev v smislu člena 49(3) Uredbe o varstvu podatkov za institucije in organe EU, lahko evropski nadzorni organi izmenjujejo osebne podatke z organi tretjih držav v skladu z odstopanjem na podlagi javnega interesa iz člena 51(1)(d) Uredbe in pod pogoji tega odstopanja, ki velja zlasti za mednarodne izmenjave podatkov med organi finančnega nadzora.

(30)Bistveno je, da postopki odločanja EBA zagotovijo ustrezne zaščitne ukrepe za države članice, ki ne sodelujejo v bančni uniji, hkrati pa omogočijo EBA, da še naprej učinkovito sprejema odločitve, ko se število nesodelujočih držav članic zmanjša. Treba bi bilo ohraniti sedanja pravila glede glasovanja, v skladu s katerimi je za sprejetje odločitve EBA potrebna večina sodelujočih držav članic in večina nesodelujočih držav članic. Potrebni pa so dodatni zaščitni ukrepi, da se prepreči scenarij, ko odločitev ni mogoče sprejeti samo zaradi odsotnosti pristojnih organov države članice, in za zagotavljanje, da je pri glasovanju prisotnih čim več pristojnih nacionalnih organov, da bi bil rezultat glasovanja trden in legitimen.

(31)Uredbe o ustanovitvi evropskih nadzornih organov določajo, da bi morali evropski nadzorni organi v sodelovanju z ESRB začeti izvajati in usklajevati stresne teste po vsej Uniji, da se oceni odpornost finančnih institucij ali udeležencev na finančnem trgu na neugoden razvoj na trgu. Zagotoviti bi morale tudi, da se na nacionalni ravni pri takih testih, kolikor je mogoče, uporablja usklajena metodologija. Da bi bilo doseženo ustrezno ravnovesje med pomisleki pristojnih organov glede nadzora in pomisleki po vsej Uniji, je primerno, da se na izvršni odbor evropskih nadzornih organov prenese pooblastilo za začetek in usklajevanje stresnih testov. V zvezi z vsemi evropskimi nadzornimi organi bi bilo treba tudi pojasniti, da obveznosti pristojnih organov glede varovanja poklicne skrivnosti tem organom ne preprečujejo, da sporočijo rezultate stresnega testa evropskim nadzornim organom z namenom objave.

(32)Da se zagotovi visoka stopnja konvergence na področju nadzora in odobritve notranjih modelov, bi moralo biti EIOPA omogočeno, da izda mnenja za zmanjšanje morebitnih neskladnosti in pristojnim organom pomaga pri doseganju sporazuma v zvezi z odobritvijo notranjih modelov. Pristojni organi bi morali sprejeti svoje odločitve v skladu s temi mnenji ali razložiti, zakaj mnenja niso upoštevali.

(33)Zaradi vse večje čezmejne razsežnosti trgovalnih dejavnosti, zlasti dejavnosti nekaterih investicijskih podjetij, ki imajo lahko zaradi svoje sistemske narave čezmejne učinke, ki vplivajo na finančno stabilnost, bi moral imeti ESMA okrepljeno usklajevalno vlogo pri priporočanju pristojnim organom, naj začnejo ustrezne preiskave. Poleg tega bi ji bilo treba omogočiti, da lahko olajša izmenjavo informacij, pomembnih za te preiskave, kadar ima utemeljene razloge za sum, da se izvaja dejavnost s pomembnimi čezmejnimi učinki, ki ogroža pravilno delovanje in celovitost finančnih trgov ali finančno stabilnost v Uniji. V ta namen bi moral ESMA vzdrževati pomnilnik za zbiranje in razširjanje vseh ustreznih informacij med pristojnimi organi.

(34)Glavni cilji Uredbe (EU) št. 345/2013 Evropskega parlamenta in Sveta 35 , Uredbe (EU) št. 346/2013 Evropskega parlamenta in Sveta 36 ter Uredbe (EU) 2015/760 Evropskega parlamenta in Sveta 37 so spodbujanje ustvarjanja delovnih mest in rasti, financiranja MSP, socialnih in dolgoročnih naložb ter naložbene kulture v EU. Vendar kljub uskladitvi, doseženi s temi tremi uredbami, še vedno prihaja do različne uporabe diskrecijske pravice nacionalnih pristojnih organov, različnih upravnih praks teh organov ter razlik v nadzornih kulturah in uspešnosti. Te razlike predstavljajo oviro za enake konkurenčne pogoje, potrebne med upravitelji kvalificiranih skladov tveganega kapitala, kvalificiranih skladov za socialno podjetništvo in dolgoročnih investicijskih skladov v različnih državah članicah, ter hkrati povečujejo transakcijske in operativne stroške teh upraviteljev.

(35)Da bi se znižali transakcijski in operativni stroški, okrepil izbor vlagateljev in povečala pravna varnost, je primerno s pristojnih organov na ESMA prenesti nadzorna pooblastila, vključno z odobritvijo in preklicem registracij in dovoljenj, za upravitelje kvalificiranih skladov tveganega kapitala in skladov iz Uredbe (EU) št. 345/2013, upravitelje kvalificiranih skladov za socialno podjetništvo ali skladov iz Uredbe (EU) št. 346/2013 in evropskih dolgoročnih investicijskih skladov iz Uredbe (EU) 2015/760. Za ta namen bi moral imeti ESMA možnost, da opravlja preiskave in inšpekcijske preglede na kraju samem, naloži globe ali periodične denarne kazni, da osebe prisili v odpravo kršitve, zagotavljanje popolnih in pravilnih informacij, ki jih zahteva ESMA, ali privolitev v preiskavo ali inšpekcijski pregled na kraju samem.

(36)Uredba (EU) 2015/760 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 29. aprila 2015 o evropskih dolgoročnih investicijskih skladih določa enotne zahteve, ki jih morajo izpolnjevati dolgoročni skladi, da dobijo dovoljenje za delovanje kot ELTIF. Uredba (EU) 2015/760 določa pravila za kvalificirane naložbe, kvalificirana portfeljska podjetja, pravila glede koncentracije in upravičene vlagatelje. Pravila določajo tudi nadzorna pooblastila, vključno z zahtevami za izdajo dovoljenj in stalni nadzor. V tej uredbi se ob ohranitvi bonitetnih pravil iz Uredbe (EU) 2015/760 ESMA podelijo nadzorna pooblastila, vključno z izdajo dovoljenj, stalnim nadzorom in odvzemi dovoljenj. V skladu s to uredbo se ji zaupa priprava osnutkov regulativnih tehničnih standardov, ki niso povezani z odločitvami politike, in predložitev teh standardov Komisiji za zagotavljanje, da so pravne obveznosti in področje uporabe diskrecijske pravice ESMA v skladu z Uredbo (EU) 2015/760 dovolj jasni. S podobnimi spremembami uredb (EU) št. 345/2013 in št. 346/2013 so se na ESMA prenesla nadzorna pooblastila.

(37)Za učinkovito izvajanje nadzornih pooblastil glede kvalificiranih skladov tveganega kapitala, kvalificiranih skladov za socialno podjetništvo in evropskih dolgoročnih investicijskih skladov in njihovih upraviteljev bi ESMA moral imeti možnost, da opravi preiskave in inšpekcijske preglede na kraju samem. Da bi se okrepile zmogljivosti ESMA glede nadzora, bi moral imeti pooblastila za naložitev glob ali periodičnih denarnih kazni, da osebe prisili v odpravo kršitve, zagotavljanje popolnih in pravilnih informacij, ki jih zahteva ESMA, ali privolitev v preiskavo ali inšpekcijski pregled na kraju samem. Ta uredba bi morala zato jasno opredeliti meje takšnih upravnih sankcij ali drugih upravnih ukrepov, ki bi morali biti učinkoviti, sorazmerni in odvračilni ter zagotavljati enoten pristop in odvračilni učinek. Preiskovalne in izvršilne dejavnosti ESMA bi morali, kjer je to potrebno in se zahteva, podpirati nacionalni organi. ESMA bi moral biti pooblaščen za prenos nekaterih od teh funkcij, ki se lahko prenesejo nazaj na pristojne nacionalne organe.

(38)Člen 40 Uredbe (EU) št. 600/2014 je ESMA zagotovil pooblastila za začasno poseganje, ki ESMA pod določenimi pogoji dovolijo, da v Uniji začasno prepove ali omeji trženje, razširjanje ali prodajo nekaterih finančnih instrumentov ali finančnih instrumentov, ki imajo nekatere opredeljene značilnosti, ali vrsto finančnega posla ali prakse. Izrecno je navedeno, da se ta pooblastila na področju poseganja v zvezi s produkti v skladu z Uredbo (EU) št. 600/2014 uporabljajo za investicijska podjetja in kreditne institucije, ki se ukvarjajo s trženjem, razširjanjem ali prodajo finančnih instrumentov, vključno z enotami kolektivnih naložbenih podjemov. Ker lahko družbe za upravljanje kolektivnih naložbenih podjemov za vlaganja v prenosljive vrednostne papirje in investicijska podjetja, ki imajo dovoljenje v skladu z Direktivo 2009/65/ES Evropskega parlamenta in Sveta, ter upravitelji alternativnih investicijskih skladov (UAIS), ki imajo dovoljenje v skladu z Direktivo 2011/61/EU Evropskega parlamenta in Sveta, tudi neposredno tržijo, razširjajo ali prodajajo enote kolektivnih naložbenih podjemov, je treba zaradi okrepitve pravne varnosti izrecno navesti, da zgoraj navedena pooblastila glede poseganja v zvezi s produkti v skladu z Uredbo (EU) št. 600/2014 veljajo tudi za družbe za upravljanje KNPVP in investicijske družbe KNPVP ter tudi za UAIS.

(39)V natančno določenih in izjemnih primerih lahko ESMA uporabi svoja pooblastila glede poseganja, da omeji ali prepove trženje, prodajo ali razširjanje enot ali delnic v KNPVP ali AIS tudi s strani njihovih upraviteljev. To bi bilo primerno, ko se predlagani ukrep nanaša na resen zadržek glede zaščite vlagateljev ali nevarnost za pravilno delovanje in celovitost finančnih trgov ali stabilnost celotnega finančnega sistema v Uniji ali njegovega dela; kadar v regulativnih zahtevah v skladu s pravom Unije, ki veljajo za zadevni finančni instrument ali posel, ta nevarnost ni obravnavana; in kadar eden ali več pristojnih organov niso sprejeli ukrepov, s katerimi bi odpravili nevarnost, ali pa sprejeti ukrepi ne zadostujejo za njeno odpravo.

(40)Nedoslednosti glede kakovosti, oblikovanja, zanesljivosti in stroškov podatkov o trgovanju negativno vplivajo na preglednost, zaščito vlagateljev in tržno učinkovitost. Da bi okrepili spremljanje in obnovo podatkov o trgovanju, izboljšali usklajenost in kakovost teh podatkov ter zagotovili njihovo razpoložljivost in dostopnost za ustrezna mesta trgovanja po sprejemljivih cenah v vsej Uniji, se z Direktivo 2014/65/EU uvaja nov pravni režim za storitve sporočanja podatkov, vključno s predpisi za izdajo dovoljenj in nadzorom izvajalcev storitev sporočanja podatkov.

(41)Kakovost podatkov o trgovanju ter obdelava in zagotavljanje teh podatkov, vključno s čezmejno obdelavo in zagotavljanjem podatkov, so ključnega pomena za doseganje glavnega cilja Uredbe (EU) št. 600/2014, ki je okrepiti preglednost finančnih trgov. Storitve zagotavljanja osnovnih podatkov so zato nujne za uporabnike, da dobijo želeni vpogled v dejavnosti trgovanja na finančnih trgih Unije, za pristojne organe pa, da dobijo točne in celovite informacije o zadevnih poslih.

(42)Poleg tega so podatki o trgovanju vse pomembnejše orodje za učinkovito izvajanje zahtev, ki izhajajo iz Uredbe (EU) št. 600/2014. Glede na čezmejno razsežnost obdelave podatkov, kakovosti podatkov in potrebe po doseganju ekonomij obsega ter zato, da se prepreči negativni učinek morebitnih odstopanj na kakovost podatkov in naloge izvajalcev storitev sporočanja podatkov, je koristno in upravičeno, da se pooblastila za izdajo dovoljenj in nadzor izvajalcev storitev sporočanja podatkov prenesejo s pristojnih organov na ESMA in da se ta pooblastila opredelijo v Uredbi (EU) št. 600/2014, kar omogoča tudi konsolidacijo koristi, ki izhajajo iz združevanja pristojnosti v zvezi s podatki znotraj ESMA.

(43)Mali vlagatelji bi morali biti pri odločanju za naložbe v finančni instrument ustrezno obveščeni o možnih tveganjih. Namen pravnega okvira Unije je zmanjšati nevarnost zavajajoče prodaje finančnih proizvodov malim vlagateljem, ki ne ustrezajo njihovim potrebam ali pričakovanjem. Zato se z Direktivo 2014/65/EU in Uredbo (EU) št. 600/2014 krepijo organizacijske zahteve in zahteve glede vodenja poslov za zagotavljanje, da investicijska podjetja delujejo v skladu z najboljšimi interesi svojih strank. Te zahteve vključujejo okrepljeno razkritje tveganj strankam, boljšo oceno ustreznosti priporočenih produktov ter obveznost, da se finančni instrumenti prodajajo na določenem ciljnem trgu, ob upoštevanju dejavnikov, kot je plačilna sposobnost izdajateljev. ESMA bi moral v celoti izkoristiti svoja pooblastila za zagotavljanje nadzorne konvergence in podpirati nacionalne organe pri doseganju visoke ravni zaščite vlagateljev in učinkovitega nadzora tveganj, povezanih s finančnimi produkti.

(44)Pomembno je, da se zagotovijo uspešna in učinkovita predložitev, zbiranje, analiza in objava podatkov za namene izračunov, s katerimi se določijo zahteve glede preglednosti pred trgovanjem in po njem ter ureditve obveznosti trgovanja, pa tudi za namene referenčnih podatkov v skladu z Uredbo (EU) št. 600/2014 in Uredbo (EU) št. 596/2014 38 . ESMA bi zato v zvezi z zahtevami po preglednosti pred trgovanjem in po njem ter izdajo dovoljenj in nadzorom izvajalcev storitev sporočanja podatkov moral dobiti pristojnosti za neposredno zbiranje podatkov od udeležencev na trgu.

(45)S podelitvijo teh pristojnosti ESMA bi se omogočilo centralno upravljanje izdaje dovoljenj in nadzora, s čimer bi se izognili sedanjim razmeram, v katerih morajo več mest trgovanja, sistematični internalizatorji, APA in CTP predložiti podatke več pristojnim organom, ki so šele nato predloženi ESMA. Takšen centralno upravljan sistem bi izredno koristil udeležencem na trgu v smislu večje preglednosti podatkov, zaščite vlagateljev in učinkovitosti trga.

(46)Prenos pooblastil za zbiranje podatkov, izdajanje dovoljenj in nadzor s pristojnih organov na ESMA je ključnega pomena tudi za druge naloge, ki jih ESMA izvaja v skladu z Uredbo (EU) št. 600/2014, kot so spremljanje trga, pooblastila ESMA za začasno poseganje in pooblastila na področju upravljanja pozicij ter zagotavljanje doslednega upoštevanja zahtev po preglednosti pred trgovanjem in po njem.

(47)Da bi ESMA učinkovito izvajal svoja nadzorna pooblastila na področju obdelave in zagotavljanja podatkov, bi ji moralo biti omogočeno, da opravlja preiskave in inšpekcijske preglede na kraju samem. ESMA bi moral imeti možnost, da naloži globe ali periodične denarne kazni, da izvajalce storitev sporočanja podatkov prisili v odpravo kršitve, zagotavljanje popolnih in pravilnih informacij, ki jih zahteva ESMA, ali privolitev v preiskavo ali inšpekcijski pregled na kraju samem, ter da naloži upravne sankcije ali druge upravne ukrepe, če ugotovi, da je oseba namerno ali iz malomarnosti prekršila Uredbo (EU) št. 600/2014.

(48)Finančni produkti, ki uporabljajo ključne referenčne vrednosti, so na voljo v vseh državah članicah. Te referenčne vrednosti so zato zelo pomembne za delovanje finančnih trgov in finančno stabilnost v Uniji. Pri nadzoru ključnih referenčnih vrednosti bi bilo zato treba celostno pregledati možne vplive ne le v državi članici, v kateri ima upravljavec sedež, in državah članicah, v katerih imajo sedež prispevajoče osebe, ampak v celotni Uniji. Zato je ustrezno, da ESMA nadzoruje ključne referenčne vrednosti na ravni Unije. Da bi se izognili podvajanju nalog, bi morala upravljavce ključnih referenčnih vrednosti, vključno s kakršnimi koli referenčnimi vrednostmi, ki niso ključne in jih upravljavci upravljajo, nadzorovati samo ESMA.

(49)Kadar pa je referenčna vrednost ključnega pomena le v eni državi članici, je zaradi tega, ker je pristojni organ navedene države članice bliže trgu, morda primerno, da ESMA v celoti ali delno prenese nadzor nad to referenčno vrednostjo na pristojni organ države članice, v kateri ima upravljavec sedež, če je ESMA za ta namen pridobil predhodno privolitev tega pristojnega organa.

(50)Ker za upravljavce in prispevajoče osebe h ključnim referenčnim vrednostim veljajo strožje zahteve kot za upravljavce in prispevajoče osebe k drugim referenčnim vrednostim, bi morala referenčne vrednosti kot ključne označiti Komisija ali ESMA, kodificirati pa bi jih morala Komisija. Ker imajo pristojni nacionalni organi najboljši dostop do podatkov in informacij o referenčnih vrednostih, ki jih nadzorujejo, bi morali uradno obvestiti Komisijo ali ESMA o referenčnih vrednostih, ki po njihovem mnenju izpolnjujejo merila za opredelitev kot ključne .

(51)Kolegiji nadzornikov za ključne referenčne vrednosti bi morali prvotno prispevati k usklajeni uporabi pravil iz Uredbe (EU) 2016/1011 in zbliževanju nadzornih praks. Ker pa je ESMA v neposrednem stiku z vsemi nacionalnimi nadzorniki ali je sestavljena iz teh nadzornikov, ti kolegiji nadzornikov ne bodo več potrebni.

(52)Postopek za določitev referenčne države članice za upravljavce referenčnih vrednosti s sedežem v tretjih državah, ki predložijo vlogo za priznanje v Uniji, je zapleten in dolgotrajen tako za prosilce kot tudi za pristojne nacionalne organe. Prosilci in drugi upravljavci referenčnih vrednosti s sedežem v tretjih državah, ki si prizadevajo za dostop do Unije prek sistema odobritve, bi lahko v upanju na nadzorno arbitražo poskušali vplivati na ta postopek. Ti upravljavci referenčnih vrednosti lahko strateško izberejo svojega pravnega zastopnika v državi članici, kjer se jim zdi nadzor manj strog. Usklajen pristop z ESMA kot pristojnim organom za referenčne vrednosti tretjih držav in njihove upravljavce preprečuje ta tveganja in zmanjšuje stroške določanja referenčne države članice ter naknadnega nadzora. Poleg tega ta vloga, ki jo ima ESMA kot pristojni organ za referenčne vrednosti tretjih držav, uveljavlja ESMA kot sogovornika v Uniji za nadzor v tretjih državah, zaradi česar je čezmejno sodelovanje učinkovitejše in uspešnejše.

(53)Številni upravljavci referenčnih vrednosti ali celo večina njih so banke ali podjetja za finančne storitve, ki se ukvarjajo z upravljanjem denarja strank. Da ne bi ogrozili boja Unije proti pranju denarja ali financiranju terorizma, bi moral biti predpogoj za sklenitev dogovora o sodelovanju s pristojnim organom na podlagi sistema enakovrednosti, da država pristojnega organa ni na seznamu jurisdikcij, ki imajo v svojih nacionalnih ureditvah za preprečevanje pranja denarja in financiranja terorizma strateške pomanjkljivosti, ki bistveno ogrožajo finančni sistem Unije.

(54)Skoraj vse referenčne vrednosti so povezane s finančnimi produkti, ki so na voljo v več državah članicah, če ne v celotni Uniji. Pri odkrivanju tveganj v zvezi z zagotavljanjem referenčnih vrednosti, ki morda niso več zanesljive ali ne predstavljajo več tržnega ali gospodarskega stanja, ki naj bi ga merile, bi morali pristojni organi, vključno z ESMA, kadar je to primerno, sodelovati in si medsebojno pomagati.

(55)Določene vrste prospektov, pripravljenih v skladu z Uredbo (EU) 2017/1129, zaradi narave zadevnih vrednostnih papirjev in izdajateljev vključujejo čezmejno razsežnost znotraj Unije, stopnjo tehnične zahtevnosti in/ali potencialno tveganje regulativne arbitraže, ki so takšni, da bi njihov centraliziran nadzor s strani ESMA dosegel bolj učinkovite in uspešne rezultate kot nadzor na nacionalni ravni. Konsolidacija potrditev teh prospektov ter s tem povezane dejavnosti nadzora in izvrševanja na ravni ESMA bi morale zmanjšati stroške zagotavljanja skladnosti in upravne ovire, hkrati pa izboljšati kakovost, skladnost in učinkovitost nadzora v Uniji.

(56)Prodaja nelastniških vrednostnih papirjev zaprtemu krogu vlagateljev je pomemben vir kapitala za izdajatelje in je čezmejne narave. Medtem ko prodaja zaprtemu krogu kvalificiranih vlagateljev ne zahteva prospekta, je za poznejšo uvrstitev vrednostnih papirjev v trgovanje na reguliranem trgu treba objaviti prospekt v skladu z Uredbo (EU) 2017/1129. Ureditev na področju prospektov zagotavlja izdajateljem prožnost, da izberejo svojo matično državo članico, če nominalna vrednost nelastniških vrednostnih papirjev na enoto presega 1 000 EUR. Ker imajo nelastniški vrednostni papirji, ki se prodajajo zaprtemu krogu izdajateljev, običajno nominalno vrednost na enoto, ki presega 1 000 EUR, to ustvarja možnosti za regulativno prakso izbire najugodnejše jurisdikcije. S tem, ko se ESMA zadolži za potrditev takih prospektov za nelastniške vrednostne papirje za velike vlagatelje, ki so uvrščeni v trgovanje na reguliranem trgu ali njegovem specifičnem segmentu, do katerega imajo lahko dostop le kvalificirani vlagatelji, bi moral biti dosežen dvojen cilj, tj. zagotavljanje enakih konkurenčnih pogojev za izdajatelje in višja raven učinkovitosti s poenostavitvijo postopkov za potrditev.

(57)Za potrditev prospektov v zvezi z vrednostnimi papirji s premoženjskim kritjem in odobritev prospektov, ki jih pripravijo specializirani izdajatelji, kot so na primer nepremičninska podjetja, rudarske družbe, družbe, ki temeljijo na znanstvenih raziskavah, ali ladjarske družbe, morajo imeti pristojni nacionalni organi na voljo visoko specializirano osebje, ki se bo v večini primerov ukvarjalo s precej majhno količino prospektov. Poleg tega nekatere nefinančne informacije, ki jih razkrijejo specializirani izdajatelji, niso določene v delegiranih aktih iz člena 13 Uredbe (EU) 2017/1129, ampak ostajajo v pristojnosti nacionalnih pristojnih organov. To je potencialen vzrok za neučinkovitost in regulativno arbitražo. Zadolžitev ESMA za potrditev teh vrst prospektov bi morala po eni strani zagotoviti enake konkurenčne pogoje glede razkritja informacij in odpraviti tveganje regulativne arbitraže, po drugi strani pa bi se z uveljavitvijo ESMA kot središča strokovnega znanja optimiziralo dodeljevanje sredstev za nadzor na ravni Unije in s tem okrepila učinkovitosti nadzora zadevnih prospektov.

(58)Izdajatelji iz tretjih držav, ki pripravijo prospekt v skladu s pravom Unije, imajo na voljo nekaj prožnosti glede izbire svoje matične države članice za namen potrditve prospekta, kar pomeni tveganje, da lahko pride do izbiranja, katera država članica ima najugodnejšo jurisdikcijo na področju nadzora. Konsolidacija takih potrditev na ravni ESMA bi zagotovila popolnoma usklajen pristop do izdajateljev iz tretjih držav in odpravila možnosti regulativne arbitraže. Za izdajatelje iz tretjih držav bi bil tako ESMA enotna kontaktna točka v Uniji, ne glede na državo članico, v kateri ponujajo svoje vrednostne papirje ali zaprosijo za uvrstitev v trgovanje. To odpravlja potrebo po določitvi matične države članice za take izdajatelje iz tretjih držav.

(59)Sistem enakovrednosti za prospekte, pripravljene v skladu z nacionalno zakonodajo tretjih držav, bi bilo treba spremeniti za zagotavljanje, da ocena enakovrednosti in poznejše sprejetje sklepa Komisije ne temeljita samo na zahtevah po informacijah v skladu z nacionalnimi zakoni teh tretjih držav, ampak tudi na obstoju okvira za pregled in potrditev prospekta, vključno z njegovimi morebitnimi dodatki, s strani nadzornika iz tretje države ter učinkovitem nadzoru in izvrševanju ponudb in uvrstitev v trgovanje v okviru takšnih prospektov. Zaradi skladnosti s pristopom, ki ga Komisija predlagala v delovnem dokumentu „Sklepi EU o enakovrednosti v politiki finančnih storitev: ocena“ (SWD(2017) 102 final), bi morala Komisija imeti možnost, da svoj sklep o enakovrednosti veže na dodatne pogoje z namenom zaščite celovitosti trga v Uniji ter spodbujanja notranjega trga za finančne storitve ter skupnih vrednot in regulativnih ciljev na mednarodni ravni. Takšni pogoji lahko vključujejo zahtevo, da mora tretja država zagotoviti učinkovit enakovreden sistem za priznavanje prospektov, pripravljenih v skladu z Uredbo (EU) 2017/1129, ali omogočanje ESMA, da sodeluje z zadevnim nadzornikom v tretji državi, da bi stalno spremljala pravila tretje države.

(60)Če Komisija pravne in nadzorne ureditve v tretji državi v zvezi s prospekti, pripravljenimi v skladu z nacionalno zakonodajo te tretje države, razglasi za enakovredne in če je bil med ESMA in nadzornim organom te tretje države sklenjen ustrezen dogovor o sodelovanju, bi moral biti vsak prospekt, ki ga potrdi nadzorni organ navedene tretje države in se v Uniji uporablja za javno ponudbo vrednostnih papirjev ali uvrstitev v trgovanje na reguliranem trgu, vložen pri ESMA, pravila za določitev matične države članice pa bi bilo treba razveljaviti.

(61)Ker sistem enakovrednosti iz Uredbe (EU) 2017/1129 zahteva, da se pristojni organi in ESMA v zvezi s ponudbami in uvrstitvijo v trgovanje v Uniji na podlagi prospekta, pripravljenega v skladu s pravili tretje države, zanašajo na nadzornike iz tretjih držav, morajo biti tudi prepričani, da je v zadevni tretji državi zagotovljeno preprečevanje uporabe finančnega sistema za namene pranja denarja in financiranja terorizma. Zaradi tega in da ne bi ogrozili boja Unije proti pranju denarja in/ali financiranju terorizma, bi moral biti predpogoj za sklenitev dogovora o sodelovanju med ESMA in nadzornikom iz tretje države na podlagi sistema enakovrednosti iz Uredbe (EU) 2017/1129, da tretja država ni na seznamu jurisdikcij, ki imajo v svojih nacionalnih ureditvah za preprečevanje pranja denarja in financiranja terorizma strateške pomanjkljivosti, ki bistveno ogrožajo finančni sistem Unije.

(62)ESMA bi moral biti pri kršitvah Uredbe (EU) 2017/1129, ki se nanašajo na posebne vrste prospektov, katerih potrditev ji je zaupana, pooblaščena za nalaganje upravnih kazni ali sprejemanje drugih upravnih ukrepov. Ta uredba bi morala zato jasno opredeliti meje takšnih upravnih kazni ali drugih upravnih ukrepov, ki bi morali biti učinkoviti, sorazmerni in odvračilni.

(63)Tudi nadzor nad oglasi, povezanimi s temi prospekti, katerih potrditev je zaupana ESMA, bi se moral prenesti na ESMA. ESMA bi moral imeti možnost izvajanja nadzora nad skladnostjo teh oglasov s predpisi. Takšen nadzor pa bi moral ESMA vedno izvajati v zvezi z vsakim oglasom, ki se razširja v državi članici, katere pristojni organ je ESMA uradno zaprosil, naj uporabi svoja nadzorna pooblastila, kadar se prospekt, ki ga je potrdil ESMA, uporablja za ponudbo ali uvrstitev v trgovanje v njegovi jurisdikciji. Za opravljanje te naloge bi moral imeti ESMA ustrezne človeške vire z zadostnim poznavanjem ustreznih nacionalnih predpisov o varstvu potrošnikov.

(64)ESMA bi moral pregledati in potrditi vse vrste prospektov, določene v tej uredbi, ki so predložene v potrditev od datuma začetka uporabe te uredbe. Vrste prospektov, določene v tej uredbi, ki jih je potrdil pristojni organ pred datumom začetka uporabe te uredbe ali so bile predložene v potrditev pristojnemu organu, vendar na ta datum še niso bile potrjene, bi moral še naprej nadzirati navedeni pristojni organ. Da bi se izognili vsakršni zmedi, bi moral tak nadzor zajemati zlasti dokončanje postopka pregleda in potrditve tistih prospektov, ki še niso bili potrjeni , ter vse morebitne naloge v zvezi s potrditvijo in priglasitvijo, ki se uporabljajo za morebitne s tem povezane dodatke in končne pogoje.

(65)Primerno je določiti razumen rok, da se uredi vse potrebno za predvideno strukturo upravljanja ter delegirane in izvedbene akte, da bi lahko evropski nadzorni organi in druge zadevne stranke uporabljali pravila, ki jih uvaja ta uredba.

(66)Uredbo (EU) št. 1093/2010, Uredbo (EU) št. 1094/2010, Uredbo (EU) št. 1095/2010, Uredbo (EU) št. 345/2013, Uredbo (EU) št. 346/2013, Uredbo (EU) št. 600/2014, Uredbo (EU) št. 2015/760, Uredbo (EU) št. 2016/2011 in Uredbo (EU) 2017/1129 bi bilo zato treba ustrezno spremeniti –

SPREJELA NASLEDNJO UREDBO:

Člen 1
Spremembe Uredbe (EU) št. 1093/2010

Uredba (EU) št. 1093/2010 se spremeni:

(1)člen 1 se spremeni:

(b)odstavek 2 se nadomesti z naslednjim:

„2. Organ deluje v okviru pooblastil, podeljenih s to uredbo, ter v okviru področja uporabe Direktive 2002/87/ES, Direktive 2008/48/ES Evropskega parlamenta in Sveta*, Uredbe (EU) št. 575/2013 Evropskega parlamenta in Sveta, Direktive 2013/36/EU Evropskega parlamenta in Sveta, Direktive 2014/49/EU Evropskega parlamenta in Sveta**, Direktive 2014/92/EU Evropskega parlamenta in Sveta***, Uredbe (EU) 2015/847**** Evropskega parlamenta in Sveta*****, Direktive (EU) 2015/2366 Evropskega parlamenta in Sveta****** in, kadar se ti akti uporabljajo za kreditne in finančne institucije ter pristojne organe, ki jih nadzorujejo, v okviru ustreznih delov Direktive 2002/65/ES in Direktive (EU) 2015/849 Evropskega parlamenta in Sveta, vključno z vsemi direktivami, uredbami in sklepi, ki temeljijo na teh aktih, ter v okviru vsakega drugega pravno zavezujočega akta Unije, ki na Organ prenaša naloge. Organ deluje tudi v skladu z Uredbo Sveta (EU) št. 1024/2013********.

* Direktiva 2008/48/ES Evropskega parlamenta in Sveta z dne 23. aprila 2008 o potrošniških kreditnih pogodbah in razveljavitvi Direktive Sveta 87/102/EGS (UL L 133, 22.5.2008, str. 66).

** Direktiva 2014/49/EU Evropskega parlamenta in Sveta z dne 16. aprila 2014 o sistemih jamstva za vloge, Besedilo velja za EGP (UL L 173, 12.6.2014, str. 149).

*** Direktiva 2014/92/EU Evropskega parlamenta in Sveta z dne 23. julija 2014 o primerljivosti nadomestil, povezanih s plačilnimi računi, zamenjavi plačilnih računov in dostopu do osnovnih plačilnih računov, Besedilo velja za EGP (UL L 257, 28.8.2014, str. 214).

**** Uredba (EU) 2015/847 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 20. maja 2015 o informacijah, ki spremljajo prenose sredstev, in razveljavitvi Uredbe (ES) št. 1781/2006 (UL L 141, 5.6.2015, str. 1).

**** Direktiva (EU) 2015/2366 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 25. novembra 2015 o plačilnih storitvah na notranjem trgu, spremembah direktiv 2002/65/ES, 2009/110/ES ter 2013/36/EU in Uredbe (EU) št. 1093/2010 ter razveljavitvi Direktive 2007/64/ES (UL L 337, 23.12.2015, str. 35).

***** Direktiva (EU) 2015/849 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 20. maja 2015 o preprečevanju uporabe finančnega sistema za pranje denarja ali financiranje terorizma, spremembi Uredbe (EU) št. 648/2012 Evropskega parlamenta in Sveta ter razveljavitvi Direktive 2005/60/ES Evropskega parlamenta in Sveta in Direktive Komisije 2006/70/ES (UL L 141, 5.6.2015, str. 73).

*****    Uredba Sveta (EU) št. 1024/2013 z dne 15. oktobra 2013 o prenosu posebnih nalog, ki se nanašajo na politike bonitetnega nadzora kreditnih institucij, na Evropsko centralno banko (UL L 287, 29.10.2013, str. 63).“;

(2)v odstavku 5 člena 2 se vstavi naslednji pododstavek:

„Sklici na nadzor v tej uredbi vključujejo dejavnosti vseh pristojnih organov, ki jih izvajajo v skladu z zakonodajnimi akti iz člena 1(2).“;

(3)člen 4 se spremeni:

(a)točka (1) se nadomesti z naslednjim:

„(1) ,finančne institucije‘ pomeni vsako podjetje, za katerega veljajo predpisi in nadzor v skladu z akti Unije iz člena 1(2);“;

(b)točka (i) točke (2) se nadomesti z naslednjim:

„(i) pristojne organe, kakor so opredeljeni v točki (40) člena 4(1) Uredbe (EU) št. 575/2013, vključno z Evropsko centralno banko v zvezi z nalogami, ki so nanjo prenesene z Uredbo (EU) št. 1024/2013;“;

(c)točka (ii) točke (2) se nadomesti z naslednjim:

„(ii) kar zadeva direktivi 2002/65/ES in (EU) 2015/849, organe, ki so pristojni za zagotavljanje, da kreditne in finančne institucije izpolnjujejo zahteve iz navedenih direktiv;“;

(d)točka (iii) točke (2) se nadomesti z naslednjim:

„(iii) glede sistemov jamstva za vloge organe, ki upravljajo sisteme jamstva za vloge v skladu z Direktivo 2014/49/EU Evropskega parlamenta in Sveta, oziroma, kadar sistem jamstva za vloge upravlja zasebna družba, javni organ, ki nadzoruje take sisteme v skladu z navedeno direktivo, in zadevne upravne organe iz navedene direktive ter“;

(e)vstavita se točki (v) in (vi) točke (2):

„(v) pristojne organe iz Direktive 2014/17/EU, Uredbe (EU) 2015/751, Direktive (EU) 2015/2366, Direktive 2009/110/ES, Uredbe (ES) št. 924/2009 in Uredbe (EU) št. 260/2012;

(vi) telesa ali organe, navedene v členu 20 Direktive 2008/48/ES.“;

(4)člen 6 se spremeni:

(b)točka 2 se nadomesti z naslednjim:

„2. izvršni odbor, ki izvaja naloge iz člena 47;“;

(c)točka 4 se črta;

(5)člen 8 se spremeni:

(b)odstavek 1 se spremeni:

(i)točka (aa) se nadomesti z naslednjim:

„(aa) oblikuje in posodablja nadzorniški priročnik Unije o nadzoru finančnih institucij v Uniji;“;

(ii)vstavi se naslednja točka (ab):

„(ab) oblikuje in posodablja priročnik Unije za reševanje finančnih institucij v Uniji, ki določa najboljše nadzorniške prakse ter visokokakovostne metodologije in postopke;“;

(iii) točki (e) in (f) se nadomestita z naslednjim:

„(e) pripravlja in izvaja preglede pristojnih organov in v tem okviru izdaja smernice in priporočila ter opredeljuje najboljše prakse, da se izboljša usklajenost rezultatov nadzora;

(f) v okviru svojih pristojnosti spremlja in ocenjuje razvoj dogodkov na trgu, po potrebi vključno v zvezi s trendi kreditiranja, zlasti gospodinjstev ter malih in srednjih podjetij, ter na področju inovativnih finančnih storitev;“;

(iv)točka (h) se nadomesti z naslednjim:

„(h) spodbuja varstvo imetnikov vlog, potrošnikov in vlagateljev;“;

(c)v odstavek 1a se vstavi naslednja točka (c):

„(c) upošteva tehnološke inovacije, inovativne in trajnostne poslovne modele ter povezovanje dejavnikov, povezanih z okoljem, družbo in upravljanjem.“;

(d)odstavek 2 se spremeni:

(i) vstavi se točka (ca):

„(ca) izdajanje priporočil, kakor je določeno v členih 29a in 31a;“;

(ii) točka (h) se nadomesti z naslednjim:

„(h) zbiranje potrebnih informacij o finančnih institucijah, kakor je določeno v členih 35 in 35b;“;

(6)člen 9 se spremeni:

(b)odstavek 2 se nadomesti z naslednjim:

„2. Organ nadzoruje nove in obstoječe finančne dejavnosti ter lahko sprejme smernice in priporočila za spodbujanje varnosti in trdnosti trgov ter za zbliževanje regulativnih in nadzornih praks.“;

(c)odstavek 4 se nadomesti z naslednjim:

„4. Organ kot svoj sestavni del ustanovi odbor za finančne inovacije, ki združuje vse ustrezne pristojne organe in organe, odgovorne za varstvo potrošnikov, da bi vzpostavil usklajen pristop za regulativno in nadzorniško obravnavo novih ali inovativnih finančnih dejavnosti ter da bi za Organ pripravljal mnenja, namenjena za predložitev Evropskemu parlamentu, Svetu in Komisiji. Organ lahko v odbor vključi tudi nacionalne organe za varstvo podatkov.“;

(7)člen 16 se spremeni:

(b)v odstavku 1 se doda naslednji pododstavek:

„Organ lahko smernice in priporočila naslovi na organe držav članic, ki niso opredeljeni kot pristojni organi na podlagi te uredbe, vendar so pooblaščeni za zagotavljanje uporabe aktov iz člena 1(2).“;

(c)odstavek 2 se nadomesti z naslednjim:

„2. Razen v izjemnih primerih Organ izvede odprta javna posvetovanja o smernicah in priporočilih, ki jih izda, ter analizira morebitne stroške in koristi, povezane z izdajo takšnih smernic in priporočil. Navedena posvetovanja in analize so sorazmerni glede na obseg, naravo in učinek smernic ali priporočil. Razen v izjemnih primerih Organ tudi zaprosi za mnenje ali nasvet interesno skupino za bančništvo iz člena 37.“;

(d)v odstavku 4 se doda naslednji stavek:

„V poročilu je pojasnjeno tudi, kako je Organ upravičil izdajo priporočil in smernic, in povzete povratne informacije o teh smernicah in poročilih, pridobljene v javnih posvetovanjih.“;

(e)doda se naslednji odstavek 5:

„5. Kadar dve tretjini članov interesne skupine za bančništvo menita, da je z izdajo določenih smernic ali priporočil Organ prekoračil svoje pristojnosti, lahko Komisiji pošljeta obrazloženo mnenje.

Komisija od Organa zahteva pojasnilo, ki upravičuje izdajo zadevnih smernic ali priporočil. Komisija po prejemu pojasnila od Organa oceni področje uporabe smernic ali priporočil glede na pristojnosti Organa. Kadar Komisija meni, da je Organ prekoračil svoje pristojnosti, in po tem, ko je Organu omogočila, da pojasni svoja stališča, lahko sprejme izvedbeni sklep, s katerim od Organa zahteva, da umakne zadevne smernice ali priporočila. Sklep Komisije se objavi.“;

(8)v odstavku 2 člena 17 se dodajo naslednji pododstavki:

Brez poseganja v pooblastila iz člena 35 lahko Organ na druge pristojne organe ali zadevne finančne institucije neposredno naslovi ustrezno utemeljeno zahtevo po informacijah, kadar meni, da je to potrebno za preiskovanje domnevne kršitve ali neuporabe prava Unije. Kadar je utemeljena zahteva naslovljena na finančne institucije, je v njej pojasnjeno, zakaj so informacije potrebne za preiskovanje domnevne kršitve ali neuporabe prava Unije.

Naslovnik takšne zahteve Organu brez nepotrebnega odlašanja predloži jasne, točne in popolne informacije.

Kadar je zahteva po informacijah naslovljena na finančno institucijo, Organ o taki zahtevi obvesti ustrezne pristojne organe. Pristojni organi Organu pomagajo pri zbiranju informacij, če ta to od njih zahteva.“;

(9)člen 19 se spremeni:

(b)    odstavek 1 se nadomesti z naslednjim:

„1. V primerih, opredeljenih v aktih Unije iz člena 1(2), in brez poseganja v pooblastila iz člena 17 lahko Organ pristojnim organom pomaga pri doseganju sporazuma v skladu s postopkom iz 2 do 4 v naslednjih primerih:

(a)    na zahtevo enega ali več zadevnih pristojnih organov, kadar se pristojni organ ne strinja s postopkom ali vsebino ukrepa, predlaganega ukrepa ali neukrepanjem drugega pristojnega organa;

(b)    na lastno pobudo, kadar se lahko na podlagi objektivnih meril ugotovi, da obstaja nesoglasje med pristojnimi organi.

V primerih, ko se v aktih iz člena 1(2) zahteva, da pristojni organi sprejmejo skupno odločitev, se sklepa, da obstaja nesoglasje, kadar navedeni organi v rokih iz navedenih aktov ne sprejmejo skupne odločitve.“;

(c)vstavita se naslednja odstavka 1a in 1b:

„1a. Zadevni pristojni organi takoj obvestijo Organ, da sporazum ni bil dosežen, v naslednjih primerih:

(a)    kadar je v aktih Unije iz člena 1(2) določen rok za dosego sporazuma med pristojnimi organi in pride do zgodnejšega od naslednjih dogodkov:

(i) rok je potekel;

(ii) en ali več zadevnih pristojnih organov na podlagi objektivnih dejavnikov sklene, da obstaja nesoglasje;

(b)    kadar v aktih Unije iz člena 1(2) ni določenega roka za dosego sporazuma med pristojnimi organi in pride do zgodnejšega od naslednjih dogodkov:

(i)    en ali več zadevnih pristojnih organov na podlagi objektivnih dejavnikov sklene, da obstaja nesoglasje, ali

(ii)    pristojni organ je pred dvema mesecema prejel zahtevo drugega pristojnega organa po uvedbi določenih ukrepov za zagotovitev skladnosti z navedenimi akti Unije in v tem času še ni sprejel odločitve, ki izpolnjuje zahtevo.

1b. Predsednik oceni, ali bi moral Organ ukrepati v skladu z odstavkom 1. Kadar Organ ukrepa na lastno pobudo, o svoji odločitvi glede ukrepanja obvesti zadevne pristojne organe.

Kadar se z akti iz člena 1(2) zahteva sprejetje skupne odločitve, vsi pristojni organi, vključeni v skupno odločitev, pred odločitvijo Organa v skladu s postopkom iz člena 47(3a) odložijo svoje posamezne odločitve. Kadar se Organ odloči za ukrepanje, vsi pristojni organi, vključeni v skupno odločitev, odložijo svoje odločitve, dokler se ne zaključi postopek iz odstavkov 2 in 3.“;

(d)odstavek 3 se nadomesti z naslednjim:

„Kadar zadevni pristojni organi v fazi spravnega postopka iz odstavka 2 ne dosežejo sporazuma, lahko Organ sprejme odločitev, s katero od navedenih organov zahteva, da za dosego sporazuma o zadevi in zagotovitev skladnosti s pravom Unije sprejmejo poseben ukrep ali se vzdržijo določenih ukrepov. Odločitev Organa je za zadevne pristojne organe zavezujoča. . Organ lahko z odločitvijo od pristojnih organov zahteva, da prekličejo ali spremenijo odločitev, ki so jo sprejeli, ali uporabijo pooblastila, ki jih imajo v skladu z zadevnim pravom Unije.“;

(e)vstavi se naslednji odstavek 3a:

„3a. Organ obvesti zadevne pristojne organe o dokončanju postopkov iz odstavkov 2 in 3, kadar je ustrezno, skupaj z odločitvijo, sprejeto na podlagi odstavka 3.“;

(f)odstavek 4 se nadomesti z naslednjim:

„4. Brez poseganja v pooblastila Komisije na podlagi člena 258 Pogodbe lahko Organ, kadar pristojni organ ne ravna v skladu z odločitvijo Organa in zato ne zagotavlja, da finančna institucija izpolnjuje zahteve, ki se na podlagi aktov iz člena 1(2) neposredno uporabljajo zanjo, sprejme individualno odločitev, naslovljeno na finančno institucijo, s katero zahteva ukrepe, potrebne za izpolnitev njenih obveznosti na podlagi prava Unije, vključno s prenehanjem posamezne dejavnosti.“;

(10)člen 22 se spremeni:

(b)odstavek 1a se črta;

(c)v odstavku 4 se drugi pododstavek nadomesti z naslednjim:

„V ta namen lahko Organ uporabi pooblastila, ki jih ima v skladu s to uredbo, vključno s členoma 35 in 35b.“;

(11)člen 29 se spremeni:

(b)odstavek 1 se spremeni:

(i)vstavi se naslednja točka (aa):

„(aa) izdaja strateški nadzorni načrt v skladu s členom 29a;“;

(ii)točka (b) se nadomesti z naslednjim:

„(b) spodbuja učinkovito dvostransko in večstransko izmenjavo informacij med pristojnimi organi v zvezi z vsemi pomembnimi vprašanji, vključno s kibernetsko varnostjo in kibernetskimi napadi, kot je ustrezno, ob popolnem upoštevanju veljavnih določb o zaupnosti in varstvu podatkov iz ustrezne zakonodaje Unije;“;

(iii) točka (e) se nadomesti z naslednjim:

„(e) vzpostavlja sektorske in medsektorske programe usposabljanja, vključno s programi glede tehnoloških inovacij, omogoča izmenjave osebja in pristojne organe spodbuja, naj povečajo uporabo shem začasne napotitve in drugih orodij.“;

(c)    v odstavku 2 se doda naslednji pododstavek:

„Organ zaradi vzpostavitve skupne nadzorne kulture oblikuje in posodablja nadzorniški priročnik Unije o nadzoru finančnih institucij v Uniji ob upoštevanju spreminjajočih se poslovnih praks in poslovnih modelov finančnih institucij. Organ prav tako oblikuje in posodablja priročnik Unije za reševanje finančnih institucij v Uniji. Nadzorniški priročnik Unije in priročnik Unije za reševanje določata najboljše nadzorniške prakse ter visokokakovostne metodologije in postopke.“;

(12)vstavi se naslednji člen 29a:

„Člen 29a

Strateški nadzorni načrt

1. Organ ob začetku veljavnosti Uredbe [XXX vstaviti sklic na uredbo o spremembi] in nato vsaka tri leta do 31. marca izda priporočilo, naslovljeno na pristojne organe, v katerem določi nadzorniške strateške cilje in prednostne naloge (v nadaljnjem besedilu: strateški nadzorni načrt) in sicer ob upoštevanju prispevkov pristojnih organov. Organ posreduje strateški nadzorni načrt v vednost Evropskemu parlamentu, Svetu in Komisiji ter ga objavi na svojem spletnem mestu.

V strateškem nadzornem načrtu so določene posebne prednostne naloge za nadzorne dejavnosti za spodbujanje doslednih, uspešnih in učinkovitih nadzornih praks ter skupne, enotne in usklajene uporabe prava Unije ter obravnavo relevantnih mikrobonitetnih trendov ter možnih tveganj in ranljivosti, ugotovljeni v skladu s členom 32.

2. Vsak pristojni organ vsako leto do 30. septembra Organu v obravnavo predloži osnutek letnega delovnega programa za naslednje leto in zlasti navede, kako je ta osnutek programa usklajen s strateškim nadzornim načrtom.

Osnutek letnega delovnega programa vsebuje konkretne cilje in prednostne naloge za nadzorne dejavnosti ter kvantitativna in kvalitativna merila za izbor finančnih institucij, tržnih praks in vedenja ter finančnih trgov, ki jih bo pristojni organ, ki predloži osnutek letnega delovnega programa, pregledal v letu, ki ga navedeni program zajema.

3. Organ oceni osnutek letnega delovnega programa in kadar obstaja veliko tveganje, da prednostne naloge iz strateškega nadzornega načrta ne bodo dosežene, izda priporočilo ustreznemu pristojnemu organu z namenom uskladitve letnega delovnega programa ustreznega pristojnega organa s strateškim nadzornim načrtom.

Pristojni organi vsako leto do 31. decembra sprejmejo svoje letne delovne programe, pri čemer upoštevajo taka priporočila.

4. Vsak pristojni organ vsako leto do 31. marca Organu posreduje poročilo o izvajanju letnega delovnega programa.

Poročilo vsebuje vsaj naslednje podatke:

(a)    opis nadzornih dejavnosti in pregledov finančnih institucij, tržnih praks in vedenja ter finančnih trgov, pa tudi upravnih ukrepov in sankcij, uvedenih proti finančnim institucijam, odgovornim za kršitve prava Unije in nacionalnega prava;

(b)    opis dejavnosti, ki so bile izvedene in niso bile predvidene v letnem delovnem programu;

(c)    seznam dejavnosti, ki so bile navedene v letnem delovnem programu, vendar niso bile izvedene, ter ciljev navedenega programa, ki niso bili doseženi, skupaj z razlogi za neizvedbo navedenih dejavnosti in nedoseganje navedenih ciljev.

5. Organ oceni poročila pristojnih organov o izvajanju. Kadar obstaja veliko tveganje, da prednostne naloge iz strateškega nadzornega načrta ne bodo dosežene, Organ vsakemu zadevnemu pristojnemu organu izda priporočilo, kako lahko odpravi zadevne pomanjkljivosti pri svojih dejavnostih.

Organ na podlagi poročil in lastne ocene tveganj določi dejavnosti pristojnih organov, ki so ključne za izpolnitev strateškega nadzornega načrta in, kot je primerno, opravi preglede navedenih dejavnosti v skladu s členom 30.

6. Organ objavi najboljše prakse, ugotovljene med oceno letnih delovnih programov.“;

(13)člen 30 se spremeni:

(b)naslov člena se nadomesti z naslednjim:

„Pregledi pristojnih organov“;

(c)    odstavek 1 se nadomesti z naslednjim:

„1. Organ redno opravlja preglede nekaterih ali vseh dejavnosti pristojnih organov, da bi se dodatno izboljšala skladnost rezultatov nadzora. V ta namen Organ razvija metode za zagotovitev objektivnega ocenjevanja in primerjave med pregledanimi pristojnimi organi. Pri izvajanju pregledov se upoštevajo obstoječe informacije in že izvedene ocene glede zadevnega pristojnega organa, vključno z vsemi informacijami, ki se Organu zagotovijo v skladu s členom 35, in vse informacije deležnikov.“;

(d)    vstavi se naslednji odstavek 1a:

„1a. Organ za namene tega člena ustanovi odbor za preglede, ki ga sestavlja izključno osebje Organa. Organ lahko določene naloge ali odločitve prenese na odbor za preglede.“;

(e)    odstavek 2 se spremeni:

(i) uvodni stavek se nadomesti z naslednjim:

„Pregled med drugim vključuje oceno:“;

(ii)točka (a) se nadomesti z naslednjim:

„(a) ustreznosti virov, stopnje neodvisnosti in ureditev upravljanja pristojnega organa, zlasti ob upoštevanju učinkovite uporabe aktov Unije iz člena 1(2) in zmogljivosti za odzivanje na razvoj dogodkov na trgu;“;

(f)    odstavek 3 se nadomesti z naslednjim:

„3. Organ pripravi poročilo, v katerem so navedeni rezultati pregleda. V poročilu so pojasnjeni in navedeni nadaljnji ukrepi, ki so predvideni kot posledica pregleda. Navedeni nadaljnji ukrepi se lahko sprejmejo v obliki smernic in priporočil v skladu s členom 16 in mnenj v skladu s členom 29(1)(a).

Pristojni organi si v skladu s členom 16(3) po najboljših močeh prizadevajo upoštevati te izdane smernice in priporočila. Kadar pristojni organi ne sprejmejo nadaljnjih ukrepov, navedenih v poročilu, Organ izda poročilo o nadaljnjih ukrepih.

Organ pri pripravi osnutkov regulativnih ali izvedbenih tehničnih standardov v skladu s členi 10 do 15 ali smernic ali priporočil v skladu s členom 16 upošteva izid pregleda, skupaj z vsemi drugimi informacijami, ki jih je pridobil med izvajanjem svojih nalog, da zagotovi zbliževanje najbolj kakovostnih nadzornih praks.“;

(g)    vstavi se naslednji odstavek 3a:

„3a. Kadar Organ ob upoštevanju izida pregleda ali drugih informacij, ki jih je pridobil med izvajanjem svojih nalog, meni, da bi bila potrebna nadaljnja uskladitev pravil, ki se uporabljajo za finančne institucije ali pristojne organe, o tem predloži mnenje Komisiji.“;

(h)    odstavek 4 se nadomesti z naslednjim:

„4. Organ objavi poročila iz odstavka 3, vključno s poročilom o nadaljnjih ukrepih, razen če bi objava pomenila tveganje za stabilnost finančnega sistema. Pristojni organ, ki se ga pregleduje, se pred objavo poročila pozove, naj poda pripombe. Te pripombe so javno dostopne, razen če bi njihova objava pomenila tveganje za stabilnost finančnega sistema.“;

(14)v členu 31 se doda odstavek:

„Organ glede dejavnosti pristojnih organov, s katerimi se upravljavce ali produkte, ki se opirajo na tehnološke inovacije, spodbuja k vstopu na trg, spodbuja konvergenco nadzora, zlasti z izmenjavo informacij in najboljših praks. Kjer je ustrezno, lahko Organ sprejme smernice ali priporočila v skladu s členom 16.“;

(15)vstavi se naslednji člen 31a:

„Člen 31a

Usklajevanje prenosa dejavnosti in oddajanja dejavnosti v zunanje izvajanje ter prenosov tveganja

1.    Organ stalno usklajuje nadzorne ukrepe pristojnih organov z namenom spodbujanja konvergence nadzora na področjih prenosa dejavnosti in oddajanja dejavnosti v zunanje izvajanje s strani finančnih institucij ter v zvezi s tveganji, ki jih prenesejo, v skladu z odstavki 2, 3, 4 in 5.

2. Pristojni organi obvestijo Organ, kadar nameravajo izdati dovoljenje ali registrirati finančno institucijo, ki je pod nadzorom zadevnega pristojnega organa v skladu z akti iz člena 1(2), in kadar poslovni načrt finančne institucije določa, da se pomemben del njenih dejavnosti ali katera koli ključna funkcija odda v zunanje izvajanje ali prenese ali da se tveganje za pomemben del njenih dejavnosti prenese v tretje države, da bi izkoristila dovoljenje EU za čezmejno opravljanje storitev, vendar bi se dejansko pomemben del njenih dejavnosti ali funkcij opravljal zunaj Unije. Obvestilo za Organ je dovolj podrobno, da mu omogoča ustrezno presojo.

Kadar Organ meni, da je treba pristojnemu organu izdati mnenje glede neskladnosti dovoljenja ali registracije, prijavljene v skladu s prvim pododstavkom, z zakonodajo Unije ali smernicami, priporočili ali mnenji, ki jih je izdal Organ, o tem obvesti navedeni pristojni organ v 20 delovnih dneh po prejemu obvestila od tega pristojnega organa. V takem primeru zadevni pristojni organ počaka na mnenje Organa, preden opravi registracijo ali izda dovoljenje.

Pristojni organ na zahtevo Organa v 15 delovnih dneh po prejemu take zahteve zagotovi informacije v zvezi s svojo odločitvijo o dovoljenju ali registraciji finančne institucije, ki je pod njegovim nadzorom v skladu z akti iz člena 1(2).

Organ izda mnenje brez poseganja v roke iz prava Unije najpozneje 2 meseca po prejemu obvestila v skladu s prvim pododstavkom.

3. Finančna institucija pristojni organ obvesti o oddaji pomembnega dela svojih dejavnosti ali ključnih funkcij v zunanje izvajanje ali o njihovem prenosu ter o prenosu tveganja za pomemben del svojih dejavnosti na drug subjekt ali lastno podružnico s sedežem v tretji državi. Zadevni pristojni organ dvakrat letno obvešča Organ o takih obvestilih.

Ne glede na člen 35 pristojni organ na zahtevo Organa predloži informacije glede ureditev za oddajo v zunanje izvajanje, prenos dejavnosti ali prenose tveganja s strani finančnih institucij.

Organ nadzoruje, ali zadevni pristojni organi preverjajo, da so ureditve za oddajo v zunanje izvajanje, prenos dejavnosti ali prenose tveganja iz prvega pododstavka sklenjene v skladu s pravom Unije, skladne s smernicami, priporočili ali mnenji Organa in pristojnim organom ne preprečujejo učinkovitega nadzora in izvrševanja v tretji državi.

4. Organ lahko zadevnemu pristojnemu organu izda priporočila, vključno s priporočili za pregled odločitve ali umik dovoljenja. Kadar zadevni pristojni organ v 15 delovnih dneh ne izpolni priporočil Organa, pristojni organ navede razloge in Organ svoje priporočilo objavi skupaj s temi razlogi.“;

(16)člen 32 se spremeni:

(b)vstavi se nov odstavek 2a:

„2a. Organ vsaj enkrat letno odloči, ali bi bilo ustrezno opraviti ocenjevanje na ravni celotne Unije iz odstavka 2 ter o svoji odločitvi obvesti Evropski parlament, Svet in Komisijo. Kadar se opravi takšno ocenjevanje na ravni celotne Unije in Organ oceni, da je ustrezno razkriti rezultate posameznih udeleženih finančnih institucij, to tudi stori.

Obveznosti varovanja poslovnih skrivnosti pristojnim organom ne preprečujejo objave rezultatov ocenjevanja na ravni celotne Unije iz odstavka 2 ali posredovanja rezultatov takega ocenjevanja Organu z namenom, da Organ objavi rezultate ocenjevanja na ravni celotne Unije v zvezi s prilagodljivostjo finančnih institucij.“;

(c)odstavka 3a in 3b se nadomestita z naslednjim:

„3a. Organ lahko od pristojnih organov zahteva, da izvedejo posebne preglede. Od pristojnih organov lahko zahteva, da izvedejo preglede na kraju samem, pri katerih lahko sodeluje tudi sam v skladu s členom 21 in pod pogoji, določenimi v njem, da se zagotovi primerljivost in zanesljivost metodologij, praks in rezultatov.“;

(17)člen 33 se spremeni:

(b)    odstavek 2 se nadomesti z naslednjim:

„2. Organ Komisiji pomaga pri pripravi sklepov o enakovrednosti glede regulativnih in nadzornih okvirov tretjih držav na posebno prošnjo Komisije za nasvet ali kadar to od njega zahtevajo akti iz člena 1(2).“;

(c)vstavijo se naslednji odstavki 2a, 2b in 2c:

„2a. Organ spremlja razvoj regulativnih in nadzornih ureditev, prakse glede izvrševanja in relevanten razvoj dogodkov na trgu v tretjih državah, za katere je Komisija sprejela sklepe o enakovrednosti v skladu z akti iz člena 1(2), da bi preveril, ali so merila, na podlagi katerih so bili ti sklepi sprejeti, in pogoji v njih še vedno izpolnjeni. Organ Komisiji enkrat na leto predloži zaupno poročilo o svojih ugotovitvah.

Brez poseganja v posebne zahteve v aktih iz člena 1(2) in pod pogoji iz drugega stavka odstavka 1 Organ sodeluje z ustreznimi pristojnimi organi in, kadar je ustrezno, tudi z organi za reševanje v tretjih državah, katerih pravne in nadzorne ureditve so bile priznane kot enakovredne. Sodelovanje poteka na podlagi upravnih dogovorov, sklenjenih z ustreznimi organi v teh tretjih državah. Pri pogajanjih o takih upravnih dogovorih Organ vključi določbe o:

(a)    mehanizmih, ki Organu omogočajo, da pridobi zadevne informacije, vključno z informacijami o regulativni ureditvi, nadzornem pristopu, relevantnem razvoju dogodkov na trgu in vsemi spremembami, ki lahko vplivajo na sklep o enakovrednosti;

(b)    postopkih glede usklajevanja nadzorniških dejavnosti, po potrebi vključno s pregledi na kraju samem, in sicer v obsegu, ki je potreben za nadaljnje spremljanje po sprejetju takih sklepov o enakovrednosti, v obsegu, ki je potreben za nadaljnje spremljanje po sprejetju takih sklepov o enakovrednosti.

Organ Komisijo obvesti, kadar pristojni organ tretje države zavrne sklenitev takega upravnega dogovora ali kadar zavrača učinkovito sodelovanje. Komisija te informacije upošteva pri pregledu zadevnih sklepov o enakovrednosti.

2b. Kadar Organ v tretjih državah iz odstavka 2a ugotovi razvoj regulativnih ali nadzornih praks ali praks izvrševanja, ki bi lahko vplival na finančno stabilnost Unije ali ene ali več njenih držav članic, na celovitost trga ali zaščito vlagateljev ali delovanje notranjega trga, o tem zaupno in takoj obvesti Komisijo.

Organ enkrat na leto Komisiji predloži zaupno poročilo o razvoju regulativnih in nadzornih ureditev, razvoju na področju izvrševanja ter razvoju dogodkov na trgu v tretjih državah iz odstavka 2a s posebnim poudarkom na njihovem pomenu za finančno stabilnost, celovitost trga, zaščito vlagateljev ali delovanje notranjega trga.

2c. Pristojni organi vnaprej obvestijo Organ o svoji nameri glede sklenitve upravnih dogovorov z nadzornimi organi tretjih držav na katerem koli od področij, ki jih urejajo akti iz člena 1(2), vključno v zvezi s podružnicami subjektov v tretjih državah. Hkrati Organu predložijo osnutek takšnih načrtovanih dogovorov.

Organ lahko pripravi model za upravne dogovore z namenom vzpostavitve doslednih, učinkovitih in uspešnih nadzornih praks v Uniji in krepitve mednarodnega usklajevanja nadzora. Pristojni organi si v skladu s členom 16(3) po najboljših močeh prizadevajo upoštevati take modele za upravne dogovore.

V poročilo iz člena 43(5) Organ vključi podatke o upravnih dogovorih, sklenjenih z nadzornimi organi, mednarodnimi organizacijami ali vladami tretjih držav, pomoči, ki jo je Organ Komisiji nudil pri pripravi sklepov o enakovrednosti, in dejavnostih spremljanja, ki jih je Organ opravil v skladu z odstavkom 2a.“;

(18)odstavek 2 člena 34 se nadomesti z naslednjim:

„2. V zvezi z ocenami na podlagi člena 22 Direktive 2013/36/ES, v zvezi s katerimi je v skladu z navedeno direktivo potrebno posvetovanje med pristojnimi organi dveh ali več držav članic, lahko Organ na zahtevo enega izmed zadevnih pristojnih organov izda in objavi mnenje o taki oceni, razen v zvezi z merili iz člena 23(1)(e) navedene direktive. Mnenje izda nemudoma in v vsakem primeru pred iztekom ocenjevalnega obdobja iz navedene direktive. Člena 35 in 35b se uporabljata za področja, v zvezi s katerimi lahko Organ izda mnenje.“;

(19)člen 35 se spremeni:

(b)odstavki 1, 2 in 3 se nadomestijo z naslednjim:

„1. Pristojni organi Organu na njegovo zahtevo predložijo vse informacije, ki jih ta potrebuje za opravljanje nalog, ki se nanj prenesejo s to uredbo, če imajo do zadevnih informacij zakonit dostop.

Predložene informacije so točne in popolne ter se predložijo v roku, ki ga predpiše Organ.

2. Organ lahko tudi zahteva, da se mu informacije zagotavljajo v rednih časovnih presledkih in v določeni obliki oziroma z uporabo primerljivih predlog, ki jih odobri Organ. Za take zahteve se, kadar je mogoče, uporabljajo enotne oblike poročanja.

3. Organ na ustrezno utemeljeno zahtevo pristojnega organa predloži vse informacije, ki jih pristojni organ potrebuje za opravljanje svojih nalog, pri čemer upošteva obveznost varovanja poslovnih skrivnosti, določeno v sektorski zakonodaji in členu 70.“;

(c)odstavek 5 se nadomesti z naslednjim:

„5. Kadar informacije, ki se zahtevajo v skladu z odstavkom 1, niso na voljo ali jih pristojni organi ne zagotovijo v roku, ki ga določi Organ, lahko Organ naslovi ustrezno utemeljeno zahtevo na:

(a) druge organe z nadzornimi nalogami;

(b) ministrstvo, ki je pristojno za finance v zadevni državi članici in ki ima na voljo bonitetne informacije;

(c) nacionalno centralno banko zadevne države članice;

(d) statistični urad zadevne države članice.

Pristojni organi Organu na njegovo zahtevo pomagajo pri zbiranju informacij.“;

(d)odstavka 6 in 7a se črtata;

(20)vstavijo se naslednji členi 35a do 35h:

„Člen 35a

Izvajanje pooblastil iz člena 35b

Pooblastila, ki so v skladu s členom 35(b) prenesena na Organ ali na njegove uradnike ali druge osebe, ki jih pooblasti Organ, se ne uporabljajo za zahteve po razkritju informacij ali dokumentov, za katere velja varovanje zaupnosti.

Člen 35b

Zahteva po informacijah od finančnih institucij, holdingov ali podružnic ustreznih finančnih institucij in nenadzorovanih operativnih subjektov v finančni skupini ali konglomeratu

1. Kadar informacije, zahtevane v odstavku 1 ali odstavku 5 člena 35, niso na voljo ali se ne zagotovijo v roku, ki ga določi Organ, lahko ta z enostavno zahtevo ali odločitvijo od naslednjih institucij in subjektov zahteva, da predložijo vse potrebne informacije, s katerimi Organu omogočijo, da izpolni svoje obveznosti v skladu s to uredbo:

(a) ustreznih finančnih institucij;

(b) holdingov ali podružnic ustreznih finančnih institucij;

(c) nenadzorovanih operativnih subjektov v finančni skupini ali konglomeratu, ki so pomembni za finančne dejavnosti ustreznih finančnih institucij.

2. V vsaki enostavni zahtevi po informacijah iz odstavka 1 se:

(a)    navede ta člen kot pravna podlaga za zahtevo;

(b)    navede namen zahteve;

(c)    navede zahtevane informacije;

(d)    navede rok, do katerega je treba predložiti informacije;

(e)    vključi izjava, da oseba, od katere se zahtevajo informacije, teh sicer ni dolžna zagotoviti, vendar pa v primeru prostovoljnega odgovora na zahtevo ne smejo biti napačne ali zavajajoče;

(f)    navede višina globe, ki se izda v skladu s členom 35c, če so predložene informacije napačne ali zavajajoče.

3. Kadar Organ informacije zahteva z odločitvijo:

(a)    navede ta člen kot pravna podlaga za zahtevo;

(b)    navede namen zahteve;

(c)    navede zahtevane informacije;

(d)    določi rok, v katerem je treba informacije predložiti;

(e)    navede periodične denarne kazni, določene v členu 35d, če so zahtevane informacije nepopolne;

(f)    navede globo, določeno v členu 35c, če so odgovori na vprašanja napačni ali zavajajoči;

(g)    navede pravico do pritožbe proti odločitvi pri odboru za pritožbe ter pravico, da se odločitev predloži v presojo Sodišču Evropske unije v skladu s členoma 60 in 61.

4. Ustrezne institucije in subjekti iz odstavka 1 ali njihovi zastopniki in, v primeru pravnih oseb ali združenj, ki nimajo pravne osebnosti, osebe, ki so po zakonu ali statutu pooblaščene za njihovo zastopanje, zagotovijo zahtevane informacije. Pooblaščeni odvetniki lahko predložijo informacije v imenu svojih strank. Slednje so kljub temu v celoti odgovorne, če so predložene informacije nepopolne, napačne ali zavajajoče.

5. Organ pristojnemu organu države članice, kjer ima zadevni subjekt iz odstavka 1, na katerega se nanaša zahteva po informacijah, prebivališče ali sedež, takoj pošlje kopijo enostavne zahteve ali svoje odločitve.

6. Organ lahko uporablja zaupne informacije, prejete v skladu s tem členom, samo za izvajanje nalog, ki so mu dodeljene s to uredbo.

Člen 35c

Postopkovna pravila za nalaganje glob

1. Kadar Organ pri opravljanju svojih nalog v skladu s to uredbo ugotovi, da obstajajo resni znaki o možnih dejanjih, ki bi lahko veljala za kršitev iz člena 35d(1), v okviru Organa imenuje neodvisnega preiskovalnega uradnika, da razišče zadevo. Imenovani uradnik ne sodeluje neposredno ali posredno ali ni neposredno ali posredno sodeloval pri neposrednem ali posrednem nadzoru institucij ali subjektov iz člena 35b(1) in svoje naloge opravlja neodvisno od odbora nadzornikov.

2. Preiskovalni uradnik iz odstavka 1 razišče domnevne kršitve ob upoštevanju pripomb preiskovanih oseb in popoln spis s svojimi ugotovitvami predloži odboru nadzornikov.

3. Preiskovalni uradnik lahko v okviru opravljanja svojih nalog zahteva informacije v skladu s členom 35b.

4. Preiskovalni uradnik ima pri opravljanju svojih nalog dostop do vseh dokumentov in informacij, ki jih je Organ zbral pri nadzornih dejavnostih.

5. Potem ko preiskovalni uradnik zaključi preiskavo in preden spis z ugotovitvami predloži odboru nadzornikov, preiskovanim osebam omogoči, da podajo izjavo v zvezi s preiskovanimi zadevami. Svoje ugotovitve utemelji le z dejstvi, glede katerih so zadevne osebe imele priložnost podati pripombe.

6. Pravica preiskovanih oseb do obrambe se med preiskavami v skladu s tem členom v celoti spoštuje.

7. Potem ko preiskovalni uradnik spis z ugotovitvami predloži odboru nadzornikov, o tem obvesti preiskovane osebe. Tem je zagotovljena pravica do vpogleda v spis, pri čemer se upošteva pravni interes drugih oseb glede varstva njihovih poslovnih skrivnosti. Pravica do vpogleda v spis ne zajema zaupnih informacij, ki se nanašajo na tretje osebe.

8. Na podlagi spisa z ugotovitvami preiskovalnega uradnika in potem ko so v skladu s členom 35f preiskovane osebe podale izjavo, če so to zahtevale, se Organ odloči, ali so preiskovane osebe storile eno ali več kršitev iz člena 35d(1) in v tem primeru sprejme ukrep v skladu z navedenim členom.

9. Preiskovalni uradnik ne sodeluje pri posvetovanjih odbora nadzornikov niti na noben drug način ne posega v postopek odločanja tega odbora.

10. Komisija v skladu s členom 75a sprejme delegirane akte, s katerimi določi poslovnik v zvezi z izvajanjem pooblastila glede nalaganja glob ali periodičnih denarnih kazni, vključno s pravili o:

(a) pravici do obrambe,

(b) časovnih določbah,

(c) določbah o pobiranju glob ali periodičnih denarnih kazni,

(d) določbah o rokih zastaranja za naložitev in izvrševanje glob ter periodičnih denarnih kazni.

11. Kadar Organ pri opravljanju svojih nalog v skladu s to uredbo ugotovi, da obstajajo resni znaki o možnih dejanjih, ki bi lahko veljala za kazniva dejanja, zadeve za kazenski pregon predloži pristojnim nacionalnim organom. Organ poleg tega ne izreče glob ali periodičnih denarnih kazni, kadar je predhodna oprostilna sodba ali obsodba, izhajajoča iz istega dejanja ali dejanj, ki so v osnovi ista, že postala pravnomočna kot rezultat kazenskega postopka po nacionalnem pravu.

Člen 35d

Globe

1. Organ sprejme odločitev o naložitvi globe, kadar meni, da institucija ali subjekt iz člena 35b(1) namerno ali iz malomarnosti ni zagotovil informacij v odziv na odločitev, s katero se zahtevajo informacije, v skladu s členom 35b(3) ali da je predložil nepopolne, napačne ali zavajajoče informacije v odziv na enostavno zahtevo za informacije ali odločitev v skladu s členom 35b(2).

2. Osnovni znesek globe iz odstavka 1 znaša najmanj 50 000 EUR in največ 200 000 EUR.

3. Organ pri določanju osnovnega zneska globe iz odstavka 2 upošteva letni promet zadevne institucije ali subjekta v preteklem poslovnem letu, in sicer velja:

(a) vrednost blizu spodnje meje osnovnega zneska za subjekte z letnim prometom pod 10 milijoni EUR;

(b) srednja vrednost osnovnega zneska za subjekte z letnim prometom med 10 in 50 milijoni EUR;

(c) vrednost blizu zgornje meje osnovnega zneska za subjekte z letnim prometom nad 50 milijoni EUR.

Osnovni zneski, določeni v mejnih vrednostih iz odstavka 2, se po potrebi prilagodijo ob upoštevanju oteževalnih ali olajševalnih dejavnikov v skladu z zadevnimi koeficienti iz odstavka 5.

Zadevni oteževalni koeficient se uporabi za vsak posamezen osnovni znesek. Kadar se uporabi več kot en oteževalni koeficient, se razlika med osnovnim zneskom in zneskom po uporabi vsakega posameznega oteževalnega koeficienta doda osnovnemu znesku.

Zadevni olajševalni koeficient se uporabi za vsak posamezen osnovni znesek. Kadar velja več kot en olajševalni koeficient, se razlika med osnovnim zneskom in zneskom po uporabi vsakega posameznega olajševalnega koeficienta odšteje od osnovnega zneska.

4. Naslednji koeficienti prilagoditve se uporabijo kumulativno za osnovne zneske iz odstavka 2:

(a)    koeficienti prilagoditve, povezani z oteževalnimi dejavniki:

(i) kadar se je kršitev večkrat pojavljala, se za vsako ponovitev kršitve uporabi dodatni koeficient 1,1;

(ii) kadar je kršitev trajala več kot šest mesecev, se uporabi koeficient 1,5;

(iii) kadar je bila kršitev storjena namerno, se uporabi koeficient 2;

(iv) kadar po ugotovitvi kršitve ni bil sprejet noben ukrep za njeno odpravo, se uporabi koeficient 1,7;

(v) če višje vodstvo subjekta ni sodelovalo z Organom, se uporabi koeficient 1,5;

(b)    koeficienti prilagoditve, povezani z olajševalnimi dejavniki:

(i) kadar je kršitev trajala manj kot 10 delovnih dni, se uporabi koeficient 0,9;

(ii) kadar lahko višje vodstvo institucije ali subjekta dokaže, da je sprejelo vse potrebne ukrepe za preprečitev neizpolnjevanja zahteve v skladu s členom 35(6a), se uporabi koeficient 0,7;

(iii) kadar je subjekt hitro, učinkovito in v celoti obvestil Organ o kršitvi, se uporabi koeficient 0,4;

(iv) kadar je subjekt prostovoljno sprejel ukrepe za zagotovitev, da v prihodnje ne bo prišlo do podobnih kršitev, se uporabi koeficient 0,6.

5. Ne glede na odstavka 2 in 3 skupna globa ne presega 20 % letnega prometa zadevnega subjekta v predhodnem poslovnem letu, razen če je subjekt imel neposredne ali posredne finančne koristi zaradi kršitve. V tem primeru je skupna globa vsaj enaka tem finančnim koristim.

Člen 35e

Periodične denarne kazni

1. Organ sprejme odločitev o naložitvi periodične denarne kazni, da bi institucije ali subjekte iz člena 35b(1) prisilil, da zagotovijo informacije, zahtevane z odločitvijo v skladu s členom 35b(3).

2. Periodične denarne kazni so učinkovite in sorazmerne. Periodične denarne kazni se naložijo na dnevni osnovi dokler zadevna institucija ali subjekt ne izpolni zahtev zadevne odločitve iz odstavka 1.

3. Ne glede na odstavek 2 znesek periodične denarne kazni ustreza 3 % povprečnega dnevnega prometa zadevne institucije ali subjekta v predhodnem poslovnem letu. Zneski se izračunajo od datuma, določenega v odločitvi, s katero se naloži periodična denarna kazen.

4. Periodična denarna kazen se lahko naloži za obdobje največ šestih mesecev po uradnem obvestilu o odločitvi Organa.

Člen 35f

Pravica do izjave

1. Organ instituciji ali subjektu, za katerega je izdal zahtevo po informacijah, pred sprejetjem odločitve o naložitvi globe in periodične denarne kazni na podlagi členov 35d in 35e omogoči, da poda izjavo.

Organ svoje ugotovitve utemelji le z dejstvi, glede katerih so zadevne institucije ali subjekti imeli priložnost podati pripombe.

2. Pravica institucije ali subjekta iz odstavka 1 do obrambe se v postopkih v celoti spoštuje. Instituciji ali subjektu se zagotovi pravica do vpogleda v spis Organa ob upoštevanju pravnega interesa drugih oseb glede varstva poslovnih skrivnosti. Pravica vpogleda v spis ne velja za zaupne informacije ali notranje pripravljalne dokumente Organa.

Člen 35g

Razkritje, narava, izvršitev in dodelitev glob ter periodičnih denarnih kazni

1. Globe in periodične denarne kazni, naložene v skladu s členoma 35d in 35e, so upravne narave in izvršljive.

2. Izvršitev glob in periodičnih denarnih kazni ureja poslovnik, ki velja v državi članici, na ozemlju katere se opravi izvršitev. Organ, ki ga v ta namen določi vsaka država članica ter o tem obvesti Organ in Sodišče Evropske unije, odločitvi o naložitvi globe ali periodične denarne kazni priloži nalog za izvršitev, pri čemer ni potrebna nobena druga formalnost razen overitev verodostojnosti odločitve.

3. Kadar so te formalnosti iz odstavka 2 na zahtevo zadevne stranke izpolnjene, lahko ta zadevo preda neposredno pristojnemu organu in predlaga začetek postopka izvršitve v skladu z nacionalno zakonodajo.

4. Izvršitev globe ali periodične denarne kazni se lahko odloži le z odločbo Sodišča Evropske unije. Vendar pa o pritožbah glede nepravilnosti izvršitve glob ali periodičnih denarnih kazni odločajo sodišča zadevne države članice.

5. Organ javnosti razkrije vse globe in periodične denarne kazni, ki jih je naložil v skladu s členoma 35d in 35e, razen če bi takšno razkritje javnosti resno ogrozilo finančne trge ali povzročilo nesorazmerno škodo vpletenim stranem.

6. Zneski glob in periodičnih denarnih kazni se dodelijo v splošni proračun Evropske unije.

Člen 35h

Presoja Sodišča Evropske unije

Sodišče Evropske unije ima neomejeno pristojnost za presojanje odločitev, s katerimi je Organ naložil globo ali periodično denarno kazen. Globo ali periodično denarno kazen, ki jo je naložil Organ, lahko razveljavi, zniža ali zviša.“;

(21)v odstavku 5 člena 36 se prvi pododstavek nadomesti z naslednjim:

„Organ ob prejemu opozorila ali priporočila odbora ESRB, naslovljenega na pristojni organ, po potrebi uporabi pooblastila, ki so mu dodeljena s to uredbo, da zagotovi pravočasno nadaljnje ukrepanje.“;

(22)člen 37 se spremeni:

(b)    v odstavku 4 se zadnji stavek prvega pododstavka nadomesti z naslednjim:

„Člani interesne skupine za bančništvo so imenovani za obdobje štirih let, po izteku katerega se opravi nov izbirni postopek.“;

(c)    v odstavku 5 se dodata naslednja pododstavka:

„Kadar člani interesne skupine za bančništvo ne morejo doseči skupnega mnenja ali nasveta, se članom, ki predstavljajo eno skupino zainteresiranih strani, dovoli, da izdajo ločeno mnenje ali ločen nasvet.

Interesna skupina za bančništvo, interesna skupina za vrednostne papirje in trge, interesna skupina za zavarovanje in pozavarovanje ter interesna skupina za poklicne pokojninske sklade lahko izdajo skupna mnenja in nasvete o vprašanjih, povezanih z delom evropskih nadzornih organov, v skladu s členom 56 te uredbe o skupnih stališčih in skupnih aktih.“;

(23)člen 39 se nadomesti z naslednjim:

„Člen 39

Postopki odločanja

1. Organ pri sprejemanju odločitev iz te uredbe ravna v skladu z odstavki 2 do 6, razen pri odločitvah, sprejetih v skladu s členi 35b, 35d in 35e.

2. Organ vse naslovnike odločitve obvesti o njenem nameravanem sprejetju in določi rok, do katerega lahko naslovnik predloži svoje mnenje o zadevi, pri čemer se v celoti upoštevajo nujnost, zapletenost in možne posledice zadeve. Določba iz prvega stavka se smiselno uporablja za priporočila iz člena 17(3).

3. V odločitvah Organa so navedeni razlogi, na katerih temeljijo.

4. Naslovniki odločitev Organa se obvestijo o pravnih sredstvih, ki so jim na voljo na podlagi te uredbe.

5. Kadar Organ sprejme odločitev na podlagi člena 18(3) ali 18(4), to odločitev pregleduje v ustreznih časovnih presledkih.

6. Sprejetje odločitev, ki jih Organ sprejme na podlagi členov 17, 18 ali 19, se objavi. Pri objavi se razkrijeta identiteta zadevnega pristojnega organa ali zadevne finančne institucije in glavna vsebina odločitve, razen če je taka objava v navzkrižju z upravičenimi interesi finančnih institucij ali varovanjem poslovnih skrivnosti ali če bi lahko resno ogrozila pravilno delovanje in celovitost finančnih trgov ali stabilnost celotnega finančnega sistema Unije ali dela tega sistema.“;

(24)člen 40 se spremeni:

(b)    odstavek 1 se spremeni:

(i)vstavi se naslednja točka (aa):

„(aa) člani izvršnega odbora s polnim delovnim časom iz člena 45(1), ki nimajo glasovalne pravice;“;

(c)v odstavku 7 se drugi pododstavek črta;

(d)doda se naslednji odstavek 8:

„8. Kadar nacionalni javni organ iz odstavka 1(b) ni pristojen za izvrševanje predpisov o varstvu potrošnikov, se lahko član odbora nadzornikov iz navedene točke odloči, da ga spremlja predstavnik organa za varstvo potrošnikov iz države članice, ki nima glasovalne pravice. Če si pristojnost za varstvo potrošnikov v državi članici deli več organov, se navedeni organi dogovorijo o skupnem predstavniku.“;

(25)člen 41 se nadomesti z naslednjim:

„Člen 41

Notranji odbori

Odbor nadzornikov lahko ustanavlja notranje odbore za posebne naloge, ki so mu dodeljene. Določi lahko prenos nekaterih jasno opredeljenih nalog in odločitev na notranje odbore, izvršni odbor ali predsednika.“;

(26)v členu 42 se prvi odstavek nadomesti z naslednjim:

„Člani odbora nadzornikov z glasovalno pravico pri opravljanju nalog, ki so jim dodeljene s to uredbo, delujejo neodvisno in objektivno, izključno v interesu Unije kot celote ter ne zahtevajo in ne sprejemajo navodil institucij ali organov Unije, katere koli vlade države članice ali katerih koli drugih javnih ali zasebnih organov.“;

(27)člen 43 se spremeni:

(b)odstavek 1 se nadomesti z naslednjim:

„1. Odbor nadzornikov usmerja delo Organa. Če ni drugače določeno v tej uredbi, odbor nadzornikov sprejema mnenja, priporočila, smernice in odločitve Organa ter izdaja nasvete iz poglavja II, in sicer na priporočilo izvršnega odbora.“;

(c)odstavka 2 in 3 se črtata;

(d)v odstavku 4 se prvi pododstavek nadomesti z naslednjim:

„Odbor nadzornikov vsako leto do 30. septembra na podlagi predloga izvršnega odbora sprejme delovni program Organa za naslednje leto ter ga posreduje v vednost Evropskemu parlamentu, Svetu in Komisiji.“;

(e)    odstavek 5 se nadomesti z naslednjim:

„5. Odbor nadzornikov na predlog izvršnega odbora sprejme letno poročilo o dejavnostih Organa, vključno z izvedbo nalog predsednika, na podlagi osnutka poročila iz člena 53(7) ter to poročilo vsako leto do 15. junija posreduje Evropskemu parlamentu, Svetu, Komisiji, Računskemu sodišču in Evropskemu ekonomsko-socialnemu odboru. Poročilo se objavi.“;

(f)odstavek 8 se črta;

(28)člen 44 se spremeni:

(b)drugi pododstavek odstavka 1 se nadomesti z naslednjim:

„Z odstopanjem od prvega pododstavka tega odstavka odbor nadzornikov v zvezi z akti iz členov 10 do 16 ter ukrepi in odločitvami, sprejetimi na podlagi tretjega pododstavka člena 9(5) in poglavja VI, odločitve sprejema s kvalificirano večino svojih članov, kakor je opredeljeno v členu 16(4) Pogodbe o Evropski uniji, ki vključuje vsaj navadno večino njegovih članov, prisotnih na glasovanju, iz pristojnih organov držav članic, ki so sodelujoče države članice, kot so opredeljene v točki 1 člena 2 Uredbe (EU) št. 1024/2013 (sodelujoče države članice), in navadno večino njegovih članov, prisotnih na glasovanju, iz pristojnih organov držav članic, ki niso sodelujoče države članice, kot so opredeljene v točki 1 člena 2 Uredbe (EU) št. 1024/2013 (nesodelujoče države članice).

Člani izvršnega odbora s polnim delovnim časom in predsednik ne glasujejo o teh odločitvah.“;

(c)v odstavku 1 se tretji, četrti, peti in šesti pododstavek črtajo;

(d)    odstavek 4 se nadomesti z naslednjim:

„4. Člani brez glasovalne pravice in opazovalci se ne udeležujejo razprav v odboru nadzornikov, ki zadevajo posamezne finančne institucije, razen če je v členu 75(3) ali aktih iz člena 1(2) določeno drugače.

Prvi pododstavek ne velja za predsednika, člane, ki so tudi člani izvršnega odbora, in predstavnika Evropske centralne banke, ki ga imenuje njen nadzorni odbor.“;

(29)v poglavju III se naslov oddelka 2 nadomesti z naslednjim:

„Oddelek 2

Izvršni odbor“

(30)člen 45 se nadomesti z naslednjim:

„Člen 45

Sestava

1. Izvršni odbor sestavljajo predsednik in trije člani s polnim delovnim časom. Predsednik vsakemu članu s polnim delovnim časom dodeli jasno določene naloge na področju politike in upravljavske naloge. Enemu od članov s polnim delovnim časom se dodeli odgovornost za proračunske zadeve in zadeve v zvezi z delovnim programom Organa (v nadaljnjem besedilu: odgovorni član). Eden od članov s polnim delovnim časom deluje kot podpredsednik in opravlja naloge predsednika, kadar je ta odsoten ali utemeljeno zadržan.

2. Člani s polnim delovnim časom se izberejo na podlagi dosežkov, znanja in spretnosti, poznavanja finančnih institucij in trgov ter izkušenj, povezanih s finančnim nadzorom in pravno ureditvijo tega področja. Člani s polnim delovnim časom imajo bogate izkušnje na področju vodenja. Izbor se opravi na podlagi javnega razpisa za predložitev kandidatur, ki se objavi v Uradnem listu Evropske unije, nato pa Komisija sestavi ožji seznam kvalificiranih kandidatov.

Komisija ožji seznam predloži v odobritev Evropskemu parlamentu. Svet po odobritvi tega ožjega seznama sprejme odločitev o imenovanju članov izvršnega odbora s polnim delovnim časom, vključno z odgovornim članom. Izvršni odbor je sestavljen uravnoteženo in sorazmerno, tako da je Unija v njem zastopana kot celota.

3. Če član izvršnega odbora s polnim delovnim časom ne izpolnjuje več pogojev iz člena 46 ali je bil spoznan za krivega hude kršitve, lahko Svet na predlog Komisije, ki ga je odobril Evropski parlament, sprejme sklep, s katerim ga odstavi s položaja.

4. Mandat članov s polnim delovnim časom traja pet let in se lahko enkrat podaljša. V devetih mesecih pred koncem petletnega mandata člana s polnim delovnim časom odbor nadzornikov ovrednoti:

(a) rezultate, dosežene v prvem mandatu, in način, na katerega so bili doseženi;

(b) dolžnosti in zahteve Organa v naslednjih letih.

Komisija ob upoštevanju ovrednotenja Svetu predloži seznam članov s polnim delovnim časom, za katere predlaga podaljšanje mandata. Svet lahko na podlagi seznama in ob upoštevanju ovrednotenja podaljša mandat članov s polnim delovnim časom.“;

(31)vstavi se naslednji člen 45a:

„Člen 45a

Odločanje

1. Izvršni odbor sprejema odločitve z navadno večino svojih članov. Vsak član ima en glas. Če je izid glasovanja neodločen, je odločilen glas predsednika.

2. Predstavnik Komisije sodeluje na sejah izvršnega odbora, vendar nima pravice glasovanja, razen v zadevah iz člena 63.

3. Izvršni odbor sprejme in objavi svoj poslovnik.

4. Seje izvršnega odbora skliče predsednik na lastno pobudo ali zahtevo ene tretjine članov odbora ter jih tudi vodi.

Izvršni odbor se srečuje pred vsako sejo odbora nadzornikov in tako pogosto, kot se izvršnemu odboru zdi potrebno. Izvršni odbor se srečuje vsaj petkrat letno.

5. Članom izvršnega odbora lahko odvisno od določb iz poslovnika pomagajo svetovalci ali strokovnjaki. Člani brez glasovalne pravice se ne udeležujejo razprav v izvršnem odboru o posameznih finančnih institucijah.“;

(32)vstavi se naslednji člen 45b:

„Člen 45b

Notranji odbori

Izvršni odbor lahko ustanavlja notranje odbore za posebne naloge, ki so mu dodeljene.“;

(33)člen 46 se nadomesti z naslednjim:

„Člen 46

Neodvisnost

Člani izvršnega odbora delujejo neodvisno in objektivno v izključnem interesu Unije kot celote ter ne zahtevajo in ne sprejemajo navodil institucij ali organov Unije, katere koli vlade države članice ali katerega koli drugega javnega ali zasebnega organa.

Niti države članice, institucije ali organi Unije niti kateri koli drug javni ali zasebni organ ne sme vplivati na člane izvršnega odbora pri izvrševanju njihovih nalog.“;

(34)člen 47 se nadomesti z naslednjim:

„Člen 47

Naloge

1. Izvršni odbor zagotavlja, da Organ opravlja svoje poslanstvo in izvaja naloge, ki so mu dodeljene v skladu s to uredbo. Sprejme vse potrebne ukrepe, predvsem sprejme notranja upravna navodila in objavlja obvestila, da bi zagotovil delovanje Organa v skladu s to uredbo.

2. Izvršni odbor letni in večletni delovni program predloži v sprejetje odboru nadzornikov.

3. Izvršni odbor izvaja svoja proračunska pooblastila v skladu s členoma 63 in 64.

Izvršni odbor je pristojen za ukrepanje in sprejemanje odločitev za namene členov 17, 19, 22, 29a, 30, 31a, 32 in 35b do 35h. Izvršni odbor o sprejetih odločitvah obvešča odbor nadzornikov.

3a. Izvršni odbor preuči vsa vprašanja, o katerih odloča odbor nadzornikov, in o njih poda mnenja in predloge.

4. Izvršni odbor sprejme načrt kadrovske politike Organa in v skladu s členom 68(2) tudi potrebne izvedbene ukrepe za kadrovske predpise za uradnike Evropskih skupnosti (v nadaljnjem besedilu: kadrovski predpisi).

5. Izvršni odbor sprejme posebne določbe o pravici dostopa do dokumentov Organa v skladu s členom 72.

6. Izvršni odbor na podlagi osnutka poročila iz člena 53(7) odboru nadzornikov predlaga v odobritev letno poročilo o dejavnostih Organa, kot tudi o nalogah predsednika.

7. Izvršni odbor imenuje in razrešuje člane odbora za pritožbe v skladu s členom 58(3) in (5).

8. Izvršni odbor obvešča javnost o vseh izvedenih sestankih in sprejemih, na katerih so bili udeleženi člani Organa. Stroški se javno beležijo v skladu s Kadrovskimi predpisi.

9. Odgovorni član ima naslednje posebne naloge:

(a) izvaja letni delovni program Organa pod vodstvom odbora nadzornikov in pod nadzorom izvršnega odbora;

(b) sprejme vse potrebne ukrepe, predvsem sprejme notranja upravna navodila in objavlja obvestila, da bi zagotovil delovanje Organa v skladu s to uredbo;

(c) pripravi večletni delovni program iz člena 47(2);

(d) vsako leto do 30. junija pripravi delovni program za naslednje leto v skladu s členom 47(2);

(e) pripravi predhodni predlog proračuna Organa na podlagi člena 63 in izvršuje proračun Organa na podlagi člena 64;

(f) vsako leto pripravi osnutek poročila z oddelkom o regulativnih in nadzornih dejavnostih Organa ter oddelkom o finančnih in upravnih zadevah;

(g) v zvezi z osebjem Organa izvaja pooblastila iz člena 68 in upravlja kadrovske zadeve.“;

(35)člen 48 se spremeni:

(b)v odstavku 1 se drugi pododstavek nadomesti z naslednjim:

„Predsednik je odgovoren za pripravo dela odbora nadzornikov ter vodi seje odbora nadzornikov in izvršnega odbora.“;

(c)odstavek 2 se nadomesti z naslednjim:

„2. Predsednik se izbere na podlagi dosežkov, znanja in spretnosti, poznavanja finančnih institucij in trgov ter izkušenj, povezanih s finančnim nadzorom in pravno ureditvijo tega področja, in sicer na podlagi javnega razpisa za predložitev kandidatur, ki se objavi v Uradnem listu Evropske unije. Komisija ožji seznam kandidatov za položaj predsednika predloži v odobritev Evropskemu parlamentu. Svet po odobritvi ožjega seznama sprejme odločitev o imenovanju predsednika.

Kadar predsednik ne izpolnjuje več pogojev iz člena 49 ali je bil spoznan za krivega hude kršitve, lahko Svet na predlog Komisije, ki ga je odobril Evropski parlament, sprejme odločitev, s katero ga odstavi s položaja.“;

(d)v odstavku 4 se drugi pododstavek nadomesti z naslednjim:

„Svet lahko na podlagi predloga Komisije in ob upoštevanju ovrednotenja enkrat podaljša mandat predsednika.“;

(e)odstavek 5 se črta;

(36)člen 49a se nadomesti z naslednjim:

„Člen 49a

Odhodki

Predsednik obvešča javnost o vseh izvedenih sestankih in sprejemih, na katerih so bili udeleženi člani Odbora. Stroški se javno beležijo v skladu s Kadrovskimi predpisi.“;

(37)členi 51, 52, 52a in 53 se črtajo;

(38)v odstavku 2 člena 54 se doda naslednja točka:

„– vprašanjih v zvezi z varstvom imetnikov vlog, potrošnikov in vlagateljev“;

(39)v členu 55 se odstavek 2 nadomesti z naslednjim:

„2. En član izvršnega odbora, predstavnik Komisije in ESRB so povabljeni na seje Skupnega odbora in pododborov iz člena 57 kot opazovalci.“;

(40)člen 58 se spremeni:

(b)odstavek 3 se nadomesti z naslednjim:

„3. Izvršni odbor Organa z ožjega seznama, ki ga po javnem razpisu za prijavo interesa, objavljenem v Uradnem listu Evropske unije, predloži Komisija, po posvetovanju z odborom nadzornikov imenuje dva člana odbora za pritožbe in dva namestnika.“;

(c)odstavek 5 se nadomesti z naslednjim:

„5. Člana odbora za pritožbe, ki ga je imenoval izvršni odbor Organa, ni mogoče odstaviti s položaja med njegovim mandatom, razen če je bil spoznan za krivega resne kršitve in izvršni odbor po posvetovanju z odborom nadzornikov sprejme tako odločitev.“;

(41)v členu 59 se odstavek 1 nadomesti z naslednjim:

„1. Člani odbora za pritožbe so pri odločanju neodvisni. Ne zavezujejo jih nobena navodila. V Organu, njegovem izvršnem odboru ali odboru nadzornikov ne opravljajo nobenih drugih nalog.“;

(42)v členu 60 se odstavek 1 nadomesti z naslednjim:

„1. Vsaka fizična ali pravna oseba, vključno s pristojnimi organi, se lahko pritoži na odločitev Organa iz členov 17, 18, 19 in 35 ali katero koli drugo odločitev, ki jo Organ sprejme na podlagi aktov Unije iz člena 1(2) in je naslovljena na to osebo, ali na odločitev, ki jo neposredno ali osebno zadeva, čeprav je naslovljena na drugo osebo.“;

(43)člen 62 se spremeni:

(b)odstavek 1 se nadomesti z naslednjim:

„1. Prihodki organa so brez poseganja v druge vrste prihodkov katera koli kombinacija naslednjega:

(a) izravnalnega prispevka Unije, vključenega v splošni proračun Unije (oddelek o Komisiji), ki ne presega več kot 40 % ocenjenih prihodkov Organa;

(b) letnih prispevkov finančnih institucij na podlagi ocenjenih letnih izdatkov, povezanih z dejavnostmi, ki se zahtevajo s to Uredbo in akti Unije iz člena 1(2), za vsako kategorijo udeležencev, ki so v pristojnosti Organa;

(c) kakršnih koli pristojbin, ki se Organu plačajo v primerih, določenih v ustreznih instrumentih prava Unije;

(d) morebitnih prostovoljnih prispevkov držav članic ali opazovalcev;

(e) stroškov za objave, usposabljanja in vse druge storitve, ki jih zahtevajo pristojni organi.“;

(c)dodata se odstavka 5 in 6:

„5. Letni prispevek iz odstavka 1(b) od posameznih finančnih institucij vsako leto poberejo organi, ki jih imenuje posamezna država članica. Vsaka država članica Organu do 31. marca vsakega proračunskega leta plača znesek, ki ga mora pobrati v skladu z merili, določenimi v delegiranem aktu iz člena 62a.

6. Prostovoljni prispevki držav članic in opazovalcev iz točke (d) odstavka 1 se ne sprejmejo, če bi takšno sprejetje zbudilo pomisleke o neodvisnosti in nepristranskosti Organa.“;

(44)vstavi se naslednji člen 62a:

„Člen 62a

   Delegirani akti o izračunu letnih prispevkov finančnih institucij

Komisija se v skladu s členom 75a pooblasti za sprejetje delegiranih aktov, v katerih določi način izračuna letnih prispevkov posameznih finančnih institucij iz točke (e) člena 62, pri čemer določi:

(a) metodologijo za dodelitev ocenjenih izdatkov kategorijam finančnih institucij, ki so podlaga za določitev deleža prispevkov, ki ga morajo plačati finančne institucije iz vsake kategorije;

(b) primerna in objektivna merila za določitev letnih prispevkov, ki jih na podlagi svoje velikosti plačajo posamezne finančne institucije, ki spadajo na področje uporabe aktov Unije iz člena 1(2), tako da se odraža njihov pomen na trgu.

Z merili iz točke (b) prvega odstavka se lahko določijo najnižji pragovi, pod katerimi ni treba plačevati prispevkov, ali minimalni zneski, od katerih prispevki ne smejo biti nižji.“;

(45)člen 63 se nadomesti z naslednjim:

„Člen 63

Priprava proračuna

1. Odgovorni član vsako leto pripravi začasni osnutek enotnega programskega dokumenta Organa za naslednja tri proračunska leta, v katerem se določijo ocenjeni prihodki in odhodki ter informacije o zaposlenih, na podlagi letnega in večletnega načrta Organa ter ga skupaj s kadrovskim načrtom pošlje izvršnemu odboru in odboru nadzornikov.

1a. Izvršni odbor na podlagi osnutka, ki ga odobri odbor nadzornikov, sprejme osnutek enotnega programskega dokumenta za naslednja tri proračunska leta.

1b. Izvršni odbor osnutek enotnega programskega dokumenta do 31. januarja posreduje Komisiji, Evropskemu parlamentu in Svetu.

2.    Komisija na podlagi osnutka enotnega programskega dokumenta v predlog proračuna Unije vključi ocene, ki se ji zdijo potrebne v zvezi s kadrovskim načrtom, in znesek izravnalnega prispevka, za katerega se bo obremenil splošni proračun Unije v skladu s členoma 313 in 314 Pogodbe.

3.    Proračunski organ sprejme kadrovski načrt za Organ. Proračunski organ odobri proračunska sredstva za izravnalni prispevek Organu.

4. Proračun Organa sprejme odbor nadzornikov. Dokončen postane po dokončnem sprejetju splošnega proračuna Unije. Če je potrebno, se ustrezno prilagodi.

5. Izvršni odbor takoj obvesti proračunski organ, če namerava izvajati kakršen koli projekt, ki bi lahko imel bistvene finančne posledice za financiranje proračuna, zlasti kakršen koli projekt v zvezi z lastnino, kot je najem ali nakup poslopij.“;

(46)člen 64 se nadomesti z naslednjim:

„Člen 64

Izvrševanje in nadzor proračuna

„1. Odgovorni član deluje kot odredbodajalec in izvršuje proračun Organa.

2. Računovodja Organa pošlje začasne zaključne račune računovodji Komisije in Računskemu sodišču do 1. marca naslednjega leta.

3. Računovodja Organa pošlje zahtevane računovodske informacije za konsolidacijo računovodji Komisije do 1. marca naslednjega leta, in sicer na način in v obliki, ki ju določi računovodja Komisije.

4. Računovodja Organa pošlje poročilo o upravljanju proračuna in finančnem poslovodenju do 31. marca naslednjega leta tudi članom odbora nadzornikov, Evropskemu parlamentu, Svetu in Računskemu sodišču.

5. Po prejemu pripomb Računskega sodišča o začasnem zaključnem računu Organa v skladu s členom 148 finančne uredbe, računovodja Organa pripravi zaključni račun Organa. Odgovorni član jih pošlje odboru nadzornikov, ki poda svoje mnenje o njih.

6. Računovodja Organa končni zaključni račun skupaj z mnenjem odbora nadzornikov do 1. julija naslednjega leta pošlje računovodji Komisije, Evropskemu parlamentu, Svetu in Računskemu sodišču.

Računovodja Organa računovodji Komisije do 1. julija pošlje tudi sveženj poročil za namene konsolidacije, in sicer v standardizirani obliki, ki jo določi računovodja Komisije.

7. Končni zaključni račun se objavi v Uradnem listu Evropske unije do 15. novembra naslednjega leta.

8. Odgovorni član do 30. septembra pošlje Računskemu sodišču odgovor na njegove pripombe. Izvod tega odgovora pošlje tudi izvršnemu odboru in Komisiji.

9. Odgovorni član Evropskemu parlamentu na njegovo zahtevo in v skladu s členom 165(3) finančne uredbe predloži vse informacije, potrebne za nemoteno izvedbo postopka razrešnice za zadevno proračunsko leto.

10. Evropski parlament na priporočilo Sveta, ki odloča s kvalificirano večino, do 15. maja leta N + 2 Organu podeli razrešnico za izvrševanje proračuna za proračunsko leto N.“;

(47)člen 65 se nadomesti z naslednjim:

„Člen 65

Finančna pravila

Finančna pravila, ki se uporabljajo za Organ, sprejme izvršni odbor po posvetovanju s Komisijo. Ta pravila za organe iz člena 208 Uredbe Sveta (ES, Euratom) št. 966/2012 ne smejo odstopati od Delegirane uredbe Komisije (EU) št. 1271/2013*, razen če to zahtevajo posebne operativne potrebe za delovanje Organa in samo ob predhodnem soglasju Komisije.

*    Delegirana uredba Komisije (EU) št. 1271/2013 z dne 30. septembra 2013 o okvirni finančni uredbi za organe iz člena 208 Uredbe (EU, Euratom) št. 966/2012 Evropskega parlamenta in Sveta (UL L 328, 7.12.2013, str. 42).“;

(48)v členu 66 se odstavek 1 nadomesti z naslednjim:

„1. Za boj proti goljufijam, korupciji in drugim nezakonitim dejavnostim se za Organ brez omejitev uporablja Uredba (EU, Euratom) št. 883/2013 Evropskega parlamenta in Sveta**.

**Uredba (EU, Euratom) št. 883/2013 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 11. septembra 2013 o preiskavah, ki jih izvaja Evropski urad za boj proti goljufijam (OLAF), ter razveljavitvi Uredbe (ES) št. 1073/1999 Evropskega parlamenta in Sveta in Uredbe Sveta (Euratom) št. 1074/1999 (UL L 248, 18.9.2013, str. 1).“;

(49)člen 68 se spremeni:

(b)    odstavka 1 in 2 se nadomestita z naslednjim:

„1. Za osebje Organa, vključno s člani izvršnega odbora s polnim delovnim časom in predsednikom, se uporabljajo Kadrovski predpisi in Pogoji za zaposlitev drugih uslužbencev ter predpisi, ki so jih za njihovo izvajanje skupaj sprejele institucije Unije.

2. Izvršni odbor v dogovoru s Komisijo sprejme potrebne izvedbene ukrepe v skladu z določbami člena 110 kadrovskih predpisov.“;

(c)odstavek 4 se nadomesti z naslednjim:

„4. Izvršni odbor lahko sprejme določbe, na podlagi katerih so lahko v organ napoteni nacionalni strokovnjaki iz držav članic.“;

(50)člen 70 se spremeni:

(b)odstavek 1 se nadomesti z naslednjim:

„1. Za člane odbora nadzornikov in vse osebje Organa, vključno z uradniki, ki jih začasno napotijo države članice, in vse druge osebe, ki opravljajo naloge za Organ na pogodbeni osnovi, tudi po prenehanju opravljanja njihovih dolžnosti veljajo obveznosti varovanja poslovne skrivnosti v skladu s členom 339 PDEU in ustrezne določbe zadevne zakonodaje Unije.“;

(c)v odstavku 2 se drugi pododstavek nadomesti z naslednjim:

„Poleg tega obveznost iz odstavka 1 in prvega pododstavka tega odstavka Organu in pristojnim organom ne preprečuje, da te informacije uporabljajo za izvrševanje aktov iz člena 1(2) in zlasti pri sodnih postopkih za sprejemanje odločitev.“;

(d)vstavi se naslednji odstavek 2a:

„2a. Izvršni odbor in odbor nadzornikov zagotovita, da posamezniki, ki posredno ali neposredno, stalno ali občasno zagotavljajo storitve v zvezi z nalogami Organa, vključno z uradniki in drugimi osebami, ki jih za to pooblastita izvršni odbor in odbor nadzornikov ali imenujejo pristojni organi, veljajo obveznosti varovanja poslovne skrivnosti, enakovredne tistim iz prejšnjih odstavkov.

Enake obveznosti varovanja poslovne skrivnosti veljajo tudi za opazovalce, ki se udeležijo sej izvršnega odbora in odbora nadzornikov, ki sodelujejo v dejavnostih Organa.“;

(e)v odstavku 3 se prvi pododstavek nadomesti z naslednjim:

„Odstavka 1 in 2 Organu ne preprečujeta, da izmenjuje informacije s pristojnimi organi v skladu s to uredbo in ostalo zakonodajo Unije, ki se uporablja za finančne institucije.“;

(51)člen 71 se nadomesti z naslednjim:

„Ta uredba ne posega v obveznosti držav članic v zvezi z obdelavo osebnih podatkov na podlagi Uredbe (EU) 2016/679 ali obveznosti Organa v zvezi z obdelavo osebnih podatkov na podlagi Uredbe (ES) št. 2018/XXX (uredba o varovanju podatkov za institucije in organe EU) pri izpolnjevanju njegovih odgovornosti.“;

(52)v členu 72 se odstavek 2 nadomesti z naslednjim:

„2. Izvršni odbor sprejme praktične ukrepe za izvajanje Uredbe (ES) št. 1049/2001.“;

(53)v členu 73 se odstavek 2 nadomesti z naslednjim:

„2. Notranjo ureditev glede rabe jezika v organu določi izvršni odbor.“;

(54)v členu 74 se prvi odstavek nadomesti z naslednjim:

„Potrebne določbe glede nastanitve organa v državi članici, kjer se nahaja njegov sedež, ter opreme, ki jo da na voljo ta država, ter posebna pravila, ki se v tej državi članici uporabljajo za osebje organa in člane njihovih družin, so opredeljeni v sporazumu o sedežu med organom in to državo članico, ki se sklene po pridobitvi soglasja izvršnega odbora.“;

(55)vstavi se naslednji člen 75a:

„Člen 75a

Izvajanje pooblastila

1. Pooblastilo za sprejetje delegiranih aktov se prenese na Komisijo pod pogoji, določenimi v tem členu.

2. Pooblastilo za sprejetje delegiranih aktov iz člena 35c in člena 62a se prenese za nedoločen čas.

3. Pooblastilo iz člena 35c in člena 62a lahko kadar koli prekliče Evropski parlament ali Svet. S sklepom o preklicu preneha veljati prenos pooblastila iz navedene odločitve. Preklic začne veljati dan po objavi sklepa v Uradnem listu Evropske unije ali na poznejši datum, določen v njem. Sklep ne vpliva na veljavnost že veljavnih delegiranih aktov.

4. Komisija se pred sprejetjem delegiranega akta posvetuje s strokovnjaki, ki jih imenujejo države članice, v skladu z načeli, določenimi v Medinstitucionalnem sporazumu o boljši pripravi zakonodaje z dne 13. aprila 2016.

5. Komisija takoj po sprejetju delegiranega akta o njem sočasno uradno obvesti Evropski parlament in Svet.

6. Delegirani akt, sprejet v skladu s členom 35c ali členom 62a, začne veljati le, če niti Evropski parlament niti Svet ne nasprotuje delegiranemu aktu v roku treh mesecev od uradnega obvestila Evropskemu parlamentu in Svetu o tem aktu, ali če sta pred iztekom tega roka tako Evropski parlament kot Svet obvestila Komisijo, da mu ne bosta nasprotovala. Ta rok se na pobudo Evropskega parlamenta ali Sveta podaljša za tri mesece.“;

(56)člen 76 se nadomesti z naslednjim:

„Člen 76

Odnos z Odborom evropskih bančnih nadzornikov (CEBS)

Organ je pravni naslednik CEBS. Najpozneje na dan ustanovitve Organa se vsa sredstva in obveznosti ter vse že začete dejavnosti CEBS samodejno prenesejo na Organ. CEBS pripravi izjavo, v kateri prikaže stanje v zvezi s svojimi zaključnimi sredstvi in obveznostmi na dan prenosa. To izjavo revidirata in odobrita CEBS in Komisija.“;

(57)vstavi se nov člen 77a:

Člen 77a

Prehodne določbe

Naloge in položaj izvršnega direktorja, imenovanega v skladu z Uredbo št. 1093/2010, kakor je bila nazadnje spremenjena z Direktivo (EU) 2015/2366, ki je na položaju dne [Urad za publikacije: vstavite datum 3 mesece po začetku veljavnosti te uredbe], prenehajo na ta datum.

Naloge in položaj predsednika, imenovanega v skladu z Uredbo št. 1093/2010, kakor je bila nazadnje spremenjena z Direktivo (EU) 2015/2366, ki je na položaju dne [Urad za publikacije: vstavite datum 3 mesece po začetku veljavnosti te uredbe], se nadaljujejo do prenehanja mandata.

Naloge in položaj članov upravnega odbora, imenovanih v skladu z Uredbo št. 1093/2010, kakor je bila nazadnje spremenjena z Direktivo (EU) 2015/2366, ki so na položaju dne [Urad za publikacije: vstavite datum 3 mesece po začetku veljavnosti te uredbe], prenehajo na ta datum.“.

Člen 2

Spremembe Uredbe (EU) št. 1094/2010

Uredba (EU) 1094/2010 se spremeni:

(1)odstavek 2 člena 1 se nadomesti z naslednjim:

„2. Organ deluje v okviru pooblastil, podeljenih s to uredbo, ter v okviru področja uporabe Direktive 2009/138/ES z izjemo naslova IV navedene direktive, direktiv 2002/92/ES, 2003/41/ES, 2002/87/ES, Direktive 2009/103/ES* in, kadar se ti akti uporabljajo za zavarovalnice, pozavarovalnice, institucije za poklicno pokojninsko zavarovanje in zavarovalne posrednike, v okviru ustreznih delov direktiv (EU) 2015/849 in 2002/65/ES, vključno z vsemi direktivami, uredbami in sklepi, ki temeljijo na teh aktih, ter v okviru vsakega drugega pravno zavezujočega akta Unije, ki prenaša naloge na Organ.

*    Direktiva 2009/103/ES Evropskega parlamenta in Sveta z dne 16. septembra 2009 o zavarovanju civilne odgovornosti pri uporabi motornih vozil in o izvajanju obveznosti zavarovanja takšne odgovornosti (UL L 263, 7.10.2009, str. 11).“;

(2)v odstavku 5 člena 2 se doda naslednji pododstavek:

„Sklici na nadzor v tej uredbi vključujejo dejavnosti vseh pristojnih organov, ki jih izvajajo v skladu z zakonodajnimi akti iz člena 1(2).“;

(3)v točki 2 člena 4 se točka (ii) nadomesti z naslednjim:

„(ii) v primeru direktiv 2002/65/ES in (EU) 2015/849 organe, ki so pristojni zagotoviti, da finančne institucije, kakor so opredeljene v točki 1, izpolnjujejo zahteve iz navedenih direktiv.“;

(4)člen 6 se spremeni:

(b)    točka 2 se nadomesti z naslednjim:

„2. izvršni odbor, ki izvaja naloge iz člena 47;“;

(c)    točka 4 se črta;

(5)člen 8 se spremeni:

(b)    odstavek 1 se spremeni:

(i)vstavi se naslednja točka (aa):

„(aa) oblikuje in posodablja nadzorniški priročnik Unije o nadzoru finančnih institucij v Uniji;“;

(ii)točki (e) in (f) se nadomestita z naslednjim:

„(e) pripravlja in izvaja preglede pristojnih organov in v tem okviru izdaja smernice in priporočila ter opredeljuje najboljše prakse, da se izboljša usklajenost rezultatov nadzora;

(f) v okviru svojih pristojnosti spremlja in ocenjuje razvoj dogodkov na trgu, po potrebi vključno v zvezi s trendi na področju inovativnih finančnih storitev;“;

(iii)točka (h) se nadomesti z naslednjim:

„(h) spodbuja varstvo imetnikov zavarovalnih polic, članov sistemov pokojninskega zavarovanja in upravičencev, potrošnikov in vlagateljev;“;

(iv)točka (l) se črta;

(v)vstavi se točka (m):

„(m) izdaja mnenja glede uporabe notranjih modelov, da bi olajšal odločanje in zagotovil pomoč, kot določa člen 21a.“;

(c)vstavi se nov odstavek 1a:

„1a. Pri opravljanju svojih nalog v skladu s to uredbo Organ upošteva tehnološke inovacije, inovativne in trajnostne poslovne modele ter vključevanje dejavnikov, povezanih z okoljem, družbo in upravljanjem.“;

(d)odstavek 2 se spremeni:

(i) vstavi se točka (ca):

„(ca) izdajanje priporočil, kakor je določeno v členih 29a in 31a;“;

(ii) točka (h) se nadomesti z naslednjim:

„(h) zbiranje potrebnih informacij o finančnih institucijah, kakor je določeno v členih 35 in 35b;“;

(e)    doda se naslednji odstavek 3:

„3. Organ pri opravljanju nalog iz odstavka 1 in izvajanju pooblastil iz odstavka 2 ustrezno upošteva načela boljše priprave zakonodaje, vključno z rezultati analize stroškov in koristi, pripravljene v skladu s to uredbo.“;

(6)člen 9 se spremeni:

(b)v odstavku 1 se vstavita naslednji točki (aa) in (ab):

„(aa) z opravljanjem poglobljenih tematskih pregledov ravnanja na trgu ter oblikovanjem skupnega razumevanja tržnih praks za prepoznavanje potencialnih problemov in analizo njihovega učinka;

(ab) z oblikovanjem kazalnikov tveganja pri malih vlagateljih za pravočasno prepoznavanje možnih vzrokov škode za potrošnike;“;

(c)v odstavku 1 se točka (d) nadomesti z naslednjim:

„(d) z oblikovanjem skupnih pravil o razkritju.“;

(d)odstavek 2 se nadomesti z naslednjim:    

„2. Organ nadzoruje nove in obstoječe finančne dejavnosti ter lahko sprejme smernice in priporočila za spodbujanje varnosti in trdnosti trgov ter za zbliževanje regulativnih in nadzornih praks.“;

(e)odstavek 4 se nadomesti z naslednjim:

„4. Organ kot svoj sestavni del ustanovi odbor za finančne inovacije, ki združuje vse ustrezne pristojne nacionalne nadzorne organe in organe, odgovorne za varstvo potrošnikov, da bi vzpostavil usklajen pristop za regulativno in nadzorniško obravnavo novih ali inovativnih finančnih dejavnosti ter da bi za Organ pripravljal mnenja, namenjena za predložitev Evropskemu parlamentu, Svetu in Komisiji. Organ lahko v odbor vključi tudi nacionalne organe za varstvo podatkov.“;

(7)člen 16 se spremeni:

(b)v odstavku 1 se doda naslednji pododstavek:

„Organ lahko smernice in priporočila naslovi na organe držav članic, ki niso opredeljeni kot pristojni organi na podlagi te uredbe, vendar so pooblaščeni za zagotavljanje uporabe aktov iz člena 1(2).“;

(c)odstavek 2 se nadomesti z naslednjim:

„2. Razen v izjemnih primerih Organ izvede odprta javna posvetovanja o smernicah in priporočilih, ki jih izda, ter analizira morebitne stroške in koristi, povezane z izdajo takšnih smernic in priporočil. Navedena posvetovanja in analize so sorazmerni glede na obseg, naravo in učinek smernic ali priporočil. Razen v izjemnih primerih Organ zaprosi za mnenje ali nasvet tudi interesno skupino za zavarovanja in pozavarovanja ter interesno skupino za poklicne pokojninske sklade.“;

(d)v odstavku 4 se na koncu doda naslednji stavek:

„V poročilu je pojasnjeno tudi, kako je Organ upravičil izdajo priporočil in smernic, in povzete povratne informacije o teh smernicah in poročilih, pridobljene v javnih posvetovanjih.“;

(e)doda se naslednji odstavek 5:

„5. Kadar dve tretjini članov interesne skupine za zavarovanja in pozavarovanja ali interesne skupine za poklicne pokojninske sklade menita, da je z izdajo določenih smernic ali priporočil Organ prekoračil svoje pristojnosti, lahko Komisiji pošljeta obrazloženo mnenje.

Komisija od Organa zahteva pojasnilo, ki upravičuje izdajo zadevnih smernic ali priporočil. Komisija po prejemu pojasnila od Organa oceni področje uporabe smernic ali priporočil glede na pristojnosti Organa. Kadar Komisija meni, da je Organ prekoračil svoje pristojnosti, in po tem, ko je Organu omogočila, da pojasni svoja stališča, lahko sprejme izvedbeni sklep, s katerim od Organa zahteva, da umakne zadevne smernice ali priporočila. Sklep Komisije se objavi.“;

(8)v odstavku 2 člena 17 se dodajo naslednji pododstavki:

Brez poseganja v pooblastila iz člena 35 lahko Organ na druge pristojne organe ali zadevne finančne institucije neposredno naslovi ustrezno utemeljeno zahtevo po informacijah, kadar meni, da je to potrebno za preiskovanje domnevne kršitve ali neuporabe prava Unije. Kadar je utemeljena zahteva naslovljena na finančne institucije, je v njej pojasnjeno, zakaj so informacije potrebne za preiskovanje domnevne kršitve ali neuporabe prava Unije.

Naslovnik takšne zahteve Organu brez nepotrebnega odlašanja predloži jasne, točne in popolne informacije.

Kadar je zahteva po informacijah naslovljena na finančno institucijo, Organ o taki zahtevi obvesti ustrezne pristojne organe. Pristojni organi Organu pomagajo pri zbiranju informacij, če ta to od njih zahteva.“;

(9)člen 19 se spremeni:

(b)odstavek 1 se nadomesti z naslednjim:

„1. V primerih, opredeljenih v aktih Unije iz člena 1(2), in brez poseganja v pooblastila iz člena 17 lahko Organ pristojnim organom pomaga pri doseganju sporazuma v skladu s postopkom iz 2 do 4 v naslednjih primerih:

(a)    na zahtevo enega ali več zadevnih pristojnih organov, kadar se pristojni organ ne strinja s postopkom ali vsebino ukrepa, predlaganega ukrepa ali neukrepanjem drugega pristojnega organa;

(b)    na lastno pobudo, kadar se lahko na podlagi objektivnih meril ugotovi, da obstaja nesoglasje med pristojnimi organi.

V primerih, ko se v aktih iz člena 1(2) zahteva, da pristojni organi sprejmejo skupno odločitev, se sklepa, da obstaja nesoglasje, kadar navedeni organi v rokih iz navedenih aktov ne sprejmejo skupne odločitve.“;

(c)vstavita se naslednja odstavka 1a in 1b:

„1a. Zadevni pristojni organi takoj obvestijo Organ, da sporazum ni bil dosežen, v naslednjih primerih:

(a)    kadar je v aktih Unije iz člena 1(2) določen rok za dosego sporazuma med pristojnimi organi in pride do zgodnejšega od naslednjih dogodkov:

(i) rok je potekel;

(ii) en ali več zadevnih pristojnih organov na podlagi objektivnih dejavnikov sklene, da obstaja nesoglasje;

(b)    kadar v aktih Unije iz člena 1(2) ni določenega roka za dosego sporazuma med pristojnimi organi in pride do zgodnejšega od naslednjih dogodkov:

i.    en in več zadevnih pristojnih organov na podlagi objektivnih dejavnikov sklenejo, da obstaja nesoglasje ali

ii.    pristojni organ je pred dvema mesecema prejel zahtevo drugega pristojnega organa po uvedbi določenih ukrepov za zagotovitev skladnosti s pravom Unije in v tem času še ni sprejel odločitve, ki izpolnjuje zahtevo.“;

(d)v odstavku 1 se črta pododstavek 2;

1b. Predsednik oceni, ali bi moral Organ ukrepati v skladu z odstavkom 1. Kadar Organ ukrepa na lastno pobudo, o svoji odločitvi glede ukrepanja obvesti zadevne pristojne organe.

Kadar se z akti iz člena 1(2) zahteva sprejetje skupne odločitve, vsi pristojni organi, vključeni v skupno odločitev, pred odločitvijo Organa v skladu s postopkom iz člena 47(3a) odložijo svoje posamezne odločitve. Kadar se Organ odloči za ukrepanje, vsi pristojni organi, vključeni v skupno odločitev, odložijo svoje odločitve, dokler se ne zaključi postopek iz odstavkov 2 in 3.“;

(e)odstavek 3 se nadomesti z naslednjim:

„Kadar zadevni pristojni organi v fazi spravnega postopka iz odstavka 2 ne dosežejo sporazuma, lahko Organ sprejme odločitev, s katero od navedenih organov zahteva, da za dosego sporazuma o zadevi in zagotovitev skladnosti s pravom Unije sprejmejo poseben ukrep ali se vzdržijo določenih ukrepov. Odločitev Organa je za zadevne pristojne organe zavezujoča. Organ lahko z odločitvijo od pristojnih organov zahteva, da prekličejo ali spremenijo odločitev, ki so jo sprejeli, ali uporabijo pooblastila, ki jih imajo v skladu z zadevnim pravom Unije.“;

(f)vstavi se naslednji odstavek 3a:

„3a. Organ obvesti zadevne pristojne organe o dokončanju postopkov iz odstavkov 2 in 3, kadar je ustrezno, skupaj z odločitvijo, sprejeto na podlagi odstavka 3.“;

(g)odstavek 4 se nadomesti z naslednjim:

„4. Brez poseganja v pooblastila Komisije na podlagi člena 258 Pogodbe lahko Organ, kadar pristojni organ ne ravna v skladu z odločitvijo Organa in zato ne zagotavlja, da finančna institucija izpolnjuje zahteve, ki se na podlagi aktov iz člena 1(2) neposredno uporabljajo zanjo, sprejme individualno odločitev, naslovljeno na finančno institucijo, s katero zahteva ukrepe, potrebne za izpolnitev njenih obveznosti na podlagi prava Unije, vključno s prenehanjem posamezne dejavnosti.“;

(10)člen 21 se spremeni:

(b)odstavek 1 se nadomesti z naslednjim:

Organ spodbuja in spremlja učinkovito, uspešno in usklajeno delovanje kolegijev nadzornikov iz Direktive 2009/138/ES ter spodbuja skladnost uporabe prava Unije med kolegiji nadzornikov. Da bi zbližali najboljše nadzorne prakse, osebje Organa lahko sodeluje pri dejavnostih kolegijev nadzornikov ali jih vodi, kadar je primerno, vključno s pregledi na kraju samem, ki jih skupaj izvajata dva ali več pristojnih organov.“;

(c)v odstavku 2 se pododstavek 2 nadomesti z naslednjim:

„Za namene tega odstavka in odstavka 1 tega člena se Organ šteje kot „pristojni organ“ ali „nadzorni organ“ v smislu ustrezne zakonodaje.“;

(11)vstavi se naslednji člen 21a:

„Člen 21a

Notranji modeli

1. Da bi prispeval k vzpostavitvi visokokakovostnih skupnih nadzornih standardov in praks, Organ na lastno pobudo ali na zahtevo enega ali več pristojnih organov:

(a) izda mnenja zadevnim nadzornim organom glede prošnje za uporabo ali spremembo notranjega modela. EIOPA lahko v ta namen od zadevnih nadzornih organov zahteva vse potrebne informacije; in

(b) v primeru nesoglasja glede odobritve notranjih modelov zadevnim nadzornim organom pomaga pri doseganju sporazuma v skladu s postopkom iz člena 19.

2. V okoliščinah iz člena 231(6a) Direktive 2009/138/ES lahko podjetja od EIOPA zahtevajo, da pristojnim organom pomaga pri doseganju sporazuma v skladu s postopkom iz člena 19.“;

(12)v členu 22(4) se drugi pododstavek nadomesti z naslednjim:

„V ta namen lahko Organ uporabi pooblastila, ki jih ima v skladu s to uredbo, vključno s členoma 35 in 35b.“;

(13)člen 29 se spremeni:

(b)odstavek 1 se spremeni:

(i)vstavi se naslednja točka (aa):

„(aa) izdaja strateški nadzorni načrt v skladu s členom 29a;“;

(ii)točka (b) se nadomesti z naslednjim:

„(b) spodbuja učinkovito dvostransko in večstransko izmenjavo informacij med pristojnimi organi v zvezi z vsemi pomembnimi vprašanji, vključno s kibernetsko varnostjo in kibernetskimi napadi, kot je ustrezno, ob popolnem upoštevanju veljavnih določb o zaupnosti in varstvu podatkov iz ustrezne zakonodaje Unije;“;

(iii) točka (e) se nadomesti z naslednjim:

„(e) vzpostavlja sektorske in medsektorske programe usposabljanja, vključno s programi glede tehnoloških inovacij, omogoča izmenjave osebja in pristojne organe spodbuja, naj povečajo uporabo shem začasne napotitve in drugih orodij.“;

(c)v odstavku 2 se doda naslednji pododstavek 2:

„Organ zaradi vzpostavitve skupne nadzorne kulture oblikuje in posodablja nadzorniški priročnik Unije o nadzoru finančnih institucij v Uniji ob upoštevanju spreminjajočih se poslovnih praks in poslovnih modelov finančnih institucij. Nadzorniški priročnik Unije določa najboljše nadzorniške prakse ter navaja visokokakovostne metodologije in postopke.“;

(14)vstavi se naslednji člen 29a:

„Člen 29a

Strateški nadzorni načrt

1. Organ ob začetku veljavnosti Uredbe [XXX vstaviti sklic na uredbo o spremembi] in nato vsaka tri leta do 31. marca izda priporočilo, naslovljeno na pristojne organe, v katerem določi nadzorniške strateške cilje in prednostne naloge (v nadaljnjem besedilu: strateški nadzorni načrt) in sicer ob upoštevanju prispevkov pristojnih organov. Organ posreduje strateški nadzorni načrt v vednost Evropskemu parlamentu, Svetu in Komisiji ter ga objavi na svojem spletnem mestu.

V strateškem nadzornem načrtu so določene posebne prednostne naloge za nadzorne dejavnosti za spodbujanje doslednih, uspešnih in učinkovitih nadzornih praks ter skupne, enotne in usklajene uporabe prava Unije ter obravnavo relevantnih mikrobonitetnih trendov ter možnih tveganj in ranljivosti, ugotovljeni v skladu s členom 32.

2. Vsak pristojni organ vsako leto do 30. septembra Organu v obravnavo predloži osnutek letnega delovnega programa za naslednje leto in zlasti navede, kako je ta osnutek programa usklajen s strateškim nadzornim načrtom.

Osnutek letnega delovnega programa vsebuje konkretne cilje in prednostne naloge za nadzorne dejavnosti ter kvantitativna in kvalitativna merila za izbor finančnih institucij, tržnih praks in vedenja ter finančnih trgov, ki jih bo pristojni organ, ki predloži osnutek letnega delovnega programa, pregledal v letu, ki ga navedeni program zajema.

3. Organ oceni osnutek letnega delovnega programa in kadar obstaja veliko tveganje, da prednostne naloge iz strateškega nadzornega načrta ne bodo dosežene, izda priporočilo ustreznemu pristojnemu organu z namenom uskladitve letnega delovnega programa ustreznega pristojnega organa s strateškim nadzornim načrtom.

Pristojni organi vsako leto do 31. decembra sprejmejo svoje letne delovne programe, pri čemer upoštevajo taka priporočila.

4. Vsak pristojni organ vsako leto do 31. marca Organu posreduje poročilo o izvajanju letnega delovnega programa.

Poročilo vsebuje vsaj naslednje podatke:

(a)    opis nadzornih dejavnosti in pregledov finančnih institucij, tržnih praks in vedenja ter finančnih trgov, pa tudi upravnih ukrepov in sankcij, uvedenih proti finančnim institucijam, odgovornim za kršitve prava Unije in nacionalnega prava;

(b)    opis dejavnosti, ki so bile izvedene in niso bile predvidene v letnem delovnem programu;

(c)    seznam dejavnosti, ki so bile navedene v letnem delovnem programu, vendar niso bile izvedene, ter ciljev navedenega programa, ki niso bili doseženi, skupaj z razlogi za neizvedbo navedenih dejavnosti in nedoseganje navedenih ciljev.

5. Organ oceni poročila pristojnih organov o izvajanju. Kadar obstaja veliko tveganje, da prednostne naloge iz strateškega nadzornega načrta ne bodo dosežene, Organ vsakemu zadevnemu pristojnemu organu izda priporočilo, kako lahko odpravi zadevne pomanjkljivosti pri svojih dejavnostih.

Organ na podlagi poročil in lastne ocene tveganj določi dejavnosti pristojnih organov, ki so ključne za izpolnitev strateškega nadzornega načrta in, kot je primerno, opravi preglede navedenih dejavnosti v skladu s členom 30.

6. Organ objavi najboljše prakse, ugotovljene med oceno letnih delovnih programov.“;

(15)člen 30 se spremeni:

(b)naslov člena se nadomesti z naslednjim:

„Pregledi pristojnih organov“;

(c)odstavek 1 se nadomesti z naslednjim:

„1. Organ redno opravlja preglede nekaterih ali vseh dejavnosti pristojnih organov, da bi se dodatno izboljšala skladnost rezultatov nadzora. V ta namen Organ razvija metode za zagotovitev objektivnega ocenjevanja in primerjave med pregledanimi pristojnimi organi. Pri izvajanju pregledov se upoštevajo obstoječe informacije in že izvedene ocene glede zadevnega pristojnega organa, vključno z vsemi informacijami, ki se Organu zagotovijo v skladu s členom 35, in vse informacije deležnikov.“;

(d)vstavi se naslednji odstavek 1a:

„1a. Organ za namen tega člena ustanovi odbor za preglede, ki ga sestavlja izključno osebje Organa. Organ lahko določene naloge ali odločitve prenese na odbor za preglede.“;

(e)odstavek 2 se spremeni:

(i) uvodni stavek se nadomesti z naslednjim:

„Pregled med drugim vključuje oceno:“;

(ii)točka (a) se nadomesti z naslednjim:

„(a) ustreznosti virov, stopnje neodvisnosti in ureditev upravljanja pristojnega organa, zlasti ob upoštevanju učinkovite uporabe aktov Unije iz člena 1(2) in zmogljivosti za odzivanje na razvoj dogodkov na trgu;“;

(f)odstavek 3 se nadomesti z naslednjim:

„3. Organ pripravi poročilo, v katerem so navedeni rezultati pregleda. V njem so pojasnjeni in navedeni nadaljnji ukrepi, ki so predvideni na podlagi pregleda. Navedeni nadaljnji ukrepi se lahko sprejmejo v obliki smernic in priporočil v skladu s členom 16 in mnenj v skladu s členom 29(1)(a).

Pristojni organi si v skladu s členom 16(3) po najboljših močeh prizadevajo upoštevati te izdane smernice in priporočila. Kadar pristojni organi ne sprejmejo nadaljnjih ukrepov, navedenih v poročilu, Organ izda poročilo o nadaljnjih ukrepih.

Organ pri pripravi osnutkov regulativnih ali izvedbenih tehničnih standardov v skladu s členi 10 do 15 ali smernic ali priporočil v skladu s členom 16 upošteva izid pregleda, skupaj z vsemi drugimi informacijami, ki jih je pridobil med izvajanjem svojih nalog, da zagotovi zbliževanje najbolj kakovostnih nadzornih praks.“;

(g)vstavi se naslednji odstavek 3a:

„3a. Kadar Organ ob upoštevanju izida pregleda ali drugih informacij, ki jih je pridobil med izvajanjem svojih nalog, meni, da bi bila potrebna nadaljnja uskladitev pravil, ki se uporabljajo za finančne institucije ali pristojne organe, o tem predloži mnenje Komisiji.“;

(h)odstavek 4 se nadomesti z naslednjim:

„4. Organ objavi poročilo iz odstavka 3 in morebitno poročilo o nadaljnjih ukrepih, razen če bi objava pomenila tveganje za stabilnost finančnega sistema. Pristojni organ, ki se ga pregleduje, se pred objavo poročila pozove, naj poda pripombe. Te pripombe so javno dostopne, razen če bi njihova objava pomenila tveganje za stabilnost finančnega sistema.“;

(16)v členu 31 se vstavi nov odstavek 2:

„2. Organ glede dejavnosti pristojnih organov, s katerimi se upravljavce ali produkte, ki se opirajo na tehnološke inovacije, spodbuja k vstopu na trg, spodbuja konvergenco nadzora, zlasti z izmenjavo informacij in najboljših praks. Kjer je ustrezno, lahko Organ sprejme smernice ali priporočila v skladu s členom 16.“;

(17)vstavi se nov člen 31a:

„Člen 31a

Usklajevanje prenosa dejavnosti in oddajanja dejavnosti v zunanje izvajanje ter prenosa tveganja

1. Organ stalno usklajuje nadzorne ukrepe pristojnih organov z namenom spodbujanja konvergence nadzora na področjih prenosa dejavnosti in oddajanja dejavnosti v zunanje izvajanje s strani finančnih institucij ter v zvezi s tveganji, ki jih prenesejo, v skladu z odstavki 2, 3 in 4.

2. Pristojni organi obvestijo Organ, kadar nameravajo izdati dovoljenje ali registrirati finančno institucijo, ki je pod nadzorom zadevnega pristojnega organa v skladu z akti iz člena 1(2), in kadar poslovni načrt finančne institucije določa, da se pomemben del njenih dejavnosti ali katera koli ključna funkcija odda v zunanje izvajanje ali prenese ali da se tveganje za pomemben del njenih dejavnosti prenese v tretje države, da bi izkoristila dovoljenje EU za čezmejno opravljanje storitev, vendar bi se dejansko pomemben del njenih dejavnosti ali funkcij opravljal zunaj Unije. Obvestilo za Organ je dovolj podrobno, da mu omogoča ustrezno presojo.

Kadar Organ meni, da je treba pristojnemu organu izdati mnenje glede neskladnosti dovoljenja ali registracije, prijavljene v skladu s prvim pododstavkom, z zakonodajo Unije ali smernicami, priporočili ali mnenji, ki jih je izdal Organ, o tem obvesti navedeni pristojni organ v 20 delovnih dneh po prejemu obvestila od tega pristojnega organa. V takem primeru zadevni pristojni organ počaka na mnenje Organa, preden opravi registracijo ali izda dovoljenje.

Pristojni organ na zahtevo Organa v 15 delovnih dneh po prejemu take zahteve zagotovi informacije v zvezi s svojo odločitvijo o dovoljenju ali registraciji finančne institucije, ki je pod njegovim nadzorom v skladu z akti iz člena 1(2).

Organ izda mnenje brez poseganja v roke iz prava Unije najpozneje 2 meseca po prejemu obvestila v skladu s prvim pododstavkom.

3. Finančna institucija pristojni organ obvesti o oddaji pomembnega dela svojih dejavnosti ali ključnih funkcij v zunanje izvajanje ali o njihovem prenosu ter o prenosu tveganja za pomemben del svojih dejavnosti na drug subjekt ali lastno podružnico s sedežem v tretji državi. Zadevni pristojni organ dvakrat letno obvešča Organ o takih obvestilih.

Ne glede na člen 35 pristojni organ na zahtevo Organa predloži informacije glede ureditev za oddajo v zunanje izvajanje, prenos dejavnosti ali prenose tveganja s strani finančnih institucij.

Organ nadzoruje, ali zadevni pristojni organi preverjajo, da so ureditve za oddajo v zunanje izvajanje, prenos dejavnosti ali prenose tveganja iz prvega pododstavka sklenjene v skladu s pravom Unije, skladne s smernicami, priporočili ali mnenji Organa in pristojnim organom ne preprečujejo učinkovitega nadzora [in izvrševanja] v tretji državi.

4. Organ lahko zadevnemu pristojnemu organu izda priporočila, vključno s priporočili za pregled odločitve ali umik dovoljenja. Kadar zadevni pristojni organ v 15 delovnih dneh ne izpolni priporočil Organa, pristojni organ navede razloge in Organ svoje priporočilo objavi skupaj s temi razlogi.“;

(18)člen 32 se spremeni:

(19)vstavi se nov odstavek 2a:

„2a. Organ vsaj enkrat letno odloči, ali bi bilo ustrezno opraviti ocenjevanje na ravni celotne Unije iz odstavka 2 ter o svoji odločitvi obvesti Evropski parlament, Svet in Komisijo. Kadar se opravi takšno ocenjevanje na ravni celotne Unije in Organ oceni, da je ustrezno razkriti rezultate posameznih udeleženih finančnih institucij, to tudi stori.

Obveznosti varovanja poslovnih skrivnosti pristojnim organom ne preprečujejo objave rezultatov ocenjevanja na ravni celotne Unije iz odstavka 2 ali posredovanja rezultatov takega ocenjevanja Organu z namenom, da Organ objavi rezultate ocenjevanja na ravni celotne Unije v zvezi s prilagodljivostjo finančnih institucij.“;

(20)člen 33 se spremeni:

(b)odstavek 2 se nadomesti z naslednjim:

„2. Organ Komisiji pomaga pri pripravi sklepov o enakovrednosti glede regulativnih in nadzornih okvirov tretjih držav na posebno prošnjo Komisije za nasvet ali kadar to od njega zahtevajo akti iz člena 1(2).“;

(c)vstavijo se naslednji odstavki 2a, 2b in 2c:

„2a. Organ spremlja razvoj regulativnih in nadzornih ureditev ter praks izvrševanja in relevanten razvoj dogodkov na trgu v tretjih državah, za katere je Komisija sprejela sklepe o enakovrednosti v skladu z akti iz člena 1(2), da bi preveril, ali so merila, na podlagi katerih so bili ti sklepi sprejeti, in pogoji v njih še vedno izpolnjeni. Organ upošteva pomen zadevnih tretjih držav za trg. Organ Komisiji enkrat na leto predloži zaupno poročilo o svojih ugotovitvah.

Brez poseganja v posebne zahteve v aktih iz člena 1(2) in pod pogoji iz drugega stavka odstavka 1 Organ sodeluje z zadevnimi pristojnimi organi, kadar je to možno, in, kadar je primerno, tudi z organi za reševanje v tretjih državah, katerih pravne in nadzorne ureditve so bile priznane kot enakovredne. Sodelovanje poteka na podlagi upravnih dogovorov, sklenjenih z ustreznimi organi v teh tretjih državah. Pri pogajanjih o takih upravnih dogovorih Organ vključi določbe o:

(a)    mehanizmih, ki Organu omogočajo, da pridobi zadevne informacije, vključno z informacijami o regulativni ureditvi, nadzornem pristopu, relevantnem razvoju dogodkov na trgu in vsemi spremembami, ki lahko vplivajo na sklep o enakovrednosti;

(b)    postopkih glede usklajevanja nadzornih dejavnosti, vključno z inšpekcijskimi pregledi na kraju samem, in sicer v obsegu, ki je potreben za nadaljnje spremljanje takih sklepov o enakovrednosti.

Organ Komisijo obvesti, kadar pristojni organ tretje države zavrne sklenitev takega upravnega dogovora ali kadar zavrača učinkovito sodelovanje. Komisija te informacije upošteva pri pregledu zadevnih sklepov o enakovrednosti.

2b. Kadar Organ v tretjih državah iz odstavka 2a ugotovi razvoj regulativnih ali nadzornih praks ali praks izvrševanja, ki bi lahko vplival na finančno stabilnost Unije ali ene ali več njenih držav članic, na celovitost trga ali zaščito vlagateljev ali delovanje notranjega trga, o tem zaupno in takoj obvesti Komisijo.

Organ enkrat na leto Komisiji predloži zaupno poročilo o razvoju regulativnih in nadzornih ureditev, razvoju na področju izvrševanja ter razvoju dogodkov na trgu v tretjih državah iz odstavka 2a s posebnim poudarkom na njihovem pomenu za finančno stabilnost, celovitost trga, zaščito vlagateljev ali delovanje notranjega trga.

2c. Pristojni organi vnaprej obvestijo Organ o svoji nameri glede sklenitve upravnih dogovorov z nadzornimi organi tretjih držav na katerem koli od področij, ki jih urejajo akti iz člena 1(2), vključno v zvezi s podružnicami subjektov v tretjih državah. Hkrati Organu predložijo osnutek takšnih načrtovanih dogovorov.

Organ lahko pripravi model za upravne dogovore z namenom vzpostavitve doslednih, učinkovitih in uspešnih nadzornih praks v Uniji in krepitve mednarodnega usklajevanja nadzora. Pristojni organi si v skladu s členom 16(3) po najboljših močeh prizadevajo upoštevati take modele za upravne dogovore.

V poročilo iz člena 43(5) Organ vključi podatke o upravnih dogovorih, sklenjenih z nadzornimi organi, mednarodnimi organizacijami ali vladami tretjih držav, pomoči, ki jo je Organ Komisiji nudil pri pripravi sklepov o enakovrednosti, in dejavnostih spremljanja, ki jih je Organ opravil v skladu z odstavkom 2a.“;

(21)v členu 34 se odstavek 2 nadomesti z naslednjim:

„2. V zvezi z ocenjevanjem varnega in skrbnega poslovanja pri združitvah in pridobitvah, ki spada na področje uporabe Direktive 2009/138/ES in v zvezi s katerim je v skladu z navedeno direktivo potrebno posvetovanje med pristojnimi organi dveh ali več držav članic, lahko Organ na zahtevo enega izmed zadevnih pristojnih organov izda in objavi mnenje o oceni varnega in skrbnega poslovanja, razen v zvezi z merili iz člena 59(1)(e) Direktive 2009/138/ES. Mnenje izda nemudoma in v vsakem primeru pred iztekom ocenjevalnega obdobja v skladu z Direktivo 2009/138/ES. Člena 35 in 35b se uporabljata za področja, v zvezi s katerimi lahko Organ izda mnenje.“;

(22)člen 35 se spremeni:

(b)odstavki 1, 2 in 3 se nadomestijo z naslednjim:

„1. Pristojni organi Organu na njegovo zahtevo predložijo vse informacije, ki jih ta potrebuje za opravljanje nalog, ki se nanj prenesejo s to uredbo, če imajo do zadevnih informacij zakonit dostop.

Predložene informacije so točne in popolne ter se predložijo v roku, ki ga predpiše Organ.

2. Organ lahko tudi zahteva, da se mu informacije zagotavljajo v rednih časovnih presledkih in v določeni obliki oziroma z uporabo primerljivih predlog, ki jih odobri Organ. Za take zahteve se, kadar je mogoče, uporabljajo enotne oblike poročanja.

3. Organ na ustrezno utemeljeno zahtevo pristojnega organa predloži vse informacije, ki jih pristojni organ potrebuje za opravljanje svojih nalog, pri čemer upošteva obveznost varovanja poslovnih skrivnosti, določeno v sektorski zakonodaji in členu 70.“;

(c)odstavek 5 se nadomesti z naslednjim:

„5. Kadar informacije, ki se zahtevajo v skladu z odstavkom 1, niso na voljo ali jih pristojni organi ne zagotovijo v roku, ki ga določi Organ, lahko Organ naslovi ustrezno utemeljeno zahtevo na:

(a) druge organe z nadzornimi nalogami;

(b) ministrstvo, ki je pristojno za finance v zadevni državi članici in ki ima na voljo bonitetne informacije;

(c) nacionalno centralno banko zadevne države članice;

(d) statistični urad zadevne države članice.

Pristojni organi Organu na njegovo zahtevo pomagajo pri zbiranju informacij.“;

(d) odstavka 6 in 7 se črtata;

(23)vstavijo se naslednji členi 35a do 35h:

„Člen 35a

Izvajanje pooblastil iz člena 35b

Pooblastila, ki so v skladu s členom 35(b) prenesena na Organ ali na njegove uradnike ali druge osebe, ki jih pooblasti Organ, se ne uporabljajo za zahteve po razkritju informacij ali dokumentov, za katere velja varovanje zaupnosti.

Člen 35b

Zahteva po informacijah od finančnih institucij

1. Kadar informacije, zahtevane v odstavku 1 ali odstavku 5 člena 35, niso na voljo ali se ne zagotovijo v roku, ki ga določi Organ, lahko ta z enostavno zahtevo ali odločitvijo od zadevnih finančnih institucij zahteva, da predložijo vse potrebne informacije, ki jih Organ potrebuje za izpolnjevanje svojih obveznosti v skladu s to uredbo:

2. V vsaki enostavni zahtevi po informacijah iz odstavka 1 se:

(a)    navede ta člen kot pravno podlago za zahtevo;

(b)    navede namen zahteve;

(c)    navede zahtevane informacije;

(d)    navede rok, do katerega je treba predložiti informacije;

(e)    vključi izjava, da oseba, od katere se zahtevajo informacije, teh sicer ni dolžna zagotoviti, vendar pa v primeru prostovoljnega odgovora na zahtevo ne smejo biti napačne ali zavajajoče;

(f)    navede višina globe, ki se izda v skladu s členom 35c, če so predložene informacije napačne ali zavajajoče.

3. Kadar Organ informacije zahteva z odločitvijo:

(a)    navede ta člen kot pravno podlago za zahtevo;

(b)    navede namen zahteve;

(c)    navede zahtevane informacije;

(d)    določi rok, v katerem je treba informacije predložiti;

(e)    navede periodične denarne kazni, določene v členu 35d, če so zahtevane informacije nepopolne;

(f)    navede globo, določeno v členu 35c, če so odgovori na vprašanja napačni ali zavajajoči;

(g)    navede pravico do pritožbe proti odločitvi pri odboru za pritožbe ter pravico, da se odločitev predloži v presojo Sodišču Evropske unije v skladu s členoma 60 in 61.

4. Zahtevane informacije zagotovijo finančne institucije ali njihovi zastopniki in, v primeru pravnih oseb ali združenj, ki nimajo pravne osebnosti, osebe, ki so po zakonu ali statutu pooblaščene za njihovo zastopanje. Pooblaščeni odvetniki lahko predložijo informacije v imenu svojih strank. Slednje so kljub temu v celoti odgovorne, če so predložene informacije nepopolne, napačne ali zavajajoče.

5. Organ pristojnemu organu države članice, kjer ima zadevni subjekt iz odstavka 1, na katerega se nanaša zahteva po informacijah, prebivališče ali sedež, takoj pošlje kopijo enostavne zahteve ali svoje odločitve.

6. Organ lahko uporablja zaupne informacije, prejete v skladu s tem členom, samo za izvajanje nalog, ki so mu dodeljene s to uredbo.“;

Člen 35c

Postopkovna pravila za nalaganje glob

1. Kadar Organ pri opravljanju svojih nalog v skladu s to uredbo ugotovi, da obstajajo resni znaki o možnih dejanjih, ki bi lahko veljala za kršitev iz člena 35d(1), v okviru Organa imenuje neodvisnega preiskovalnega uradnika, da razišče zadevo. Imenovani uradnik ne sodeluje neposredno ali posredno ali ni neposredno ali posredno sodeloval pri neposrednem ali posrednem nadzoru zadevnih finančnih institucij in svoje naloge opravlja neodvisno od odbora nadzornikov.

2. Preiskovalni uradnik iz odstavka 1 razišče domnevne kršitve ob upoštevanju pripomb preiskovanih oseb in popoln spis s svojimi ugotovitvami predloži odboru nadzornikov.

3. Preiskovalni uradnik lahko v okviru opravljanja svojih nalog zahteva informacije v skladu s členom 35b.

4. Preiskovalni uradnik ima pri opravljanju svojih nalog dostop do vseh dokumentov in informacij, ki jih je Organ zbral pri nadzornih dejavnostih.

5. Potem ko preiskovalni uradnik zaključi preiskavo in preden spis z ugotovitvami predloži odboru nadzornikov, preiskovanim osebam omogoči, da podajo izjavo v zvezi s preiskovanimi zadevami. Svoje ugotovitve utemelji le z dejstvi, glede katerih so zadevne osebe imele priložnost podati pripombe.

6. Pravica preiskovanih oseb do obrambe se med preiskavami v skladu s tem členom v celoti spoštuje.

7. Potem ko preiskovalni uradnik spis z ugotovitvami predloži odboru nadzornikov, o tem obvesti preiskovane osebe. Tem je zagotovljena pravica do vpogleda v spis, pri čemer se upošteva pravni interes drugih oseb glede varstva njihovih poslovnih skrivnosti. Pravica do vpogleda v spis ne zajema zaupnih informacij, ki se nanašajo na tretje osebe.

8. Na podlagi spisa z ugotovitvami preiskovalnega uradnika in potem ko so v skladu s členom 35f preiskovane osebe podale izjavo, če so to zahtevale, se Organ odloči, ali so preiskovane osebe storile eno ali več kršitev iz člena 35d(1) in v tem primeru sprejme ukrep v skladu z navedenim členom.

9. Preiskovalni uradnik ne sodeluje pri posvetovanjih odbora nadzornikov niti na noben drug način ne posega v postopek odločanja tega odbora.

10. Komisija v skladu s členom 75a sprejme delegirane akte, s katerimi določi poslovnik v zvezi z izvajanjem pooblastila glede nalaganja glob ali periodičnih denarnih kazni, vključno s pravili o:

(a) pravici do obrambe,

(b) časovnih določbah,

(c) določbah o pobiranju glob ali periodičnih denarnih kazni,

(d) določbah o rokih zastaranja za naložitev in izvrševanje glob ter periodičnih denarnih kazni.

11. Kadar Organ pri opravljanju svojih nalog v skladu s to uredbo ugotovi, da obstajajo resni znaki o možnih dejanjih, ki bi lahko veljala za kazniva dejanja, zadeve za kazenski pregon predloži pristojnim nacionalnim organom. Organ poleg tega ne izreče glob ali periodičnih denarnih kazni, kadar je predhodna oprostilna sodba ali obsodba, izhajajoča iz istega dejanja ali dejanj, ki so v osnovi ista, že postala pravnomočna kot rezultat kazenskega postopka po nacionalnem pravu.

Člen 35d

Globe

1. Organ sprejme odločitev o naložitvi globe, kadar meni, da finančna institucija iz člena 35b namerno ali iz malomarnosti ni zagotovila informacij v odziv na odločitev, s katero se zahtevajo informacije, v skladu s členom 35b(3) ali da je predložila nepopolne, napačne ali zavajajoče informacije v odziv na enostavno zahtevo po informacijah ali odločitev v skladu s členom 35b(2).

2. Osnovni znesek globe iz odstavka 1 znaša najmanj 50 000 EUR in največ 200 000 EUR.

3. Organ pri določanju osnovnega zneska globe iz odstavka 2 upošteva letni promet zadevne finančne institucije v preteklem poslovnem letu, in sicer velja:

(a) vrednost blizu spodnje meje osnovnega zneska za subjekte z letnim prometom pod 10 milijoni EUR;

(b) srednja vrednost osnovnega zneska za subjekte z letnim prometom med 10 in 50 milijoni EUR;

(c) vrednost blizu zgornje meje osnovnega zneska za subjekte z letnim prometom nad 50 milijoni EUR.

Osnovni zneski, določeni v mejnih vrednostih iz odstavka 2, se po potrebi prilagodijo ob upoštevanju oteževalnih ali olajševalnih dejavnikov v skladu z zadevnimi koeficienti iz odstavka 5.

Zadevni oteževalni koeficient se uporabi za vsak posamezen osnovni znesek. Kadar se uporabi več kot en oteževalni koeficient, se razlika med osnovnim zneskom in zneskom po uporabi vsakega posameznega oteževalnega koeficienta doda osnovnemu znesku.

Zadevni olajševalni koeficient se uporabi za vsak posamezen osnovni znesek. Kadar velja več kot en olajševalni koeficient, se razlika med osnovnim zneskom in zneskom po uporabi vsakega posameznega olajševalnega koeficienta odšteje od osnovnega zneska.

4. Naslednji koeficienti prilagoditve se uporabijo kumulativno za osnovne zneske iz odstavka 2:

(a)    koeficienti prilagoditve, povezani z oteževalnimi dejavniki:

(i) kadar se je kršitev večkrat pojavljala, se za vsako ponovitev kršitve uporabi dodatni koeficient 1,1;

(ii) kadar je kršitev trajala več kot šest mesecev, se uporabi koeficient 1,5;

(iii) kadar je bila kršitev storjena namerno, se uporabi koeficient 2;

(iv) kadar po ugotovitvi kršitve ni bil sprejet noben ukrep za njeno odpravo, se uporabi koeficient 1,7;

(v) če višje vodstvo finančne institucije ni sodelovalo z Organom, se uporabi koeficient 1,5;

(b)    koeficienti prilagoditve, povezani z olajševalnimi dejavniki:

(i) kadar je kršitev trajala manj kot 10 delovnih dni, se uporabi koeficient 0,9;

(ii) kadar lahko višje vodstvo finančne institucije dokaže, da je sprejelo vse potrebne ukrepe za preprečitev neizpolnjevanja zahteve v skladu s členom 35(6a), se uporabi koeficient 0,7;

(iii) kadar je finančna institucija hitro, učinkovito in v celoti obvestila Organ o kršitvi, se uporabi koeficient 0,4;

(iv) kadar je finančna institucija prostovoljno sprejela ukrepe za zagotovitev, da v prihodnje ne bo prišlo do podobnih kršitev, se uporabi koeficient 0,6.

5. Ne glede na odstavka 2 in 3 skupna globa ne presega 20 % letnega prometa zadevne finančne institucije v predhodnem poslovnem letu, razen če je imela zaradi kršitve neposredne ali posredne finančne koristi. V tem primeru je skupna globa vsaj enaka tem finančnim koristim.

Člen 35e

Periodične denarne kazni

1. Organ sprejme odločitev o naložitvi periodične denarne kazni, da bi institucije ali subjekte iz člena 35b(1) prisilil, da zagotovijo informacije, zahtevane z odločitvijo v skladu s členom 35b(3).

2. Periodične denarne kazni so učinkovite in sorazmerne. Periodične denarne kazni se naložijo na dnevni osnovi, dokler zadevna finančna institucija ne izpolni zahtev zadevne odločitve iz odstavka 1.

3. Ne glede na odstavek 2 znesek periodične denarne kazni ustreza 3 % povprečnega dnevnega prometa zadevne finančne institucije v predhodnem poslovnem letu. Zneski se izračunajo od datuma, določenega v odločitvi, s katero se naloži periodična denarna kazen.

4. Periodična denarna kazen se lahko naloži za obdobje največ šestih mesecev po uradnem obvestilu o odločitvi Organa.

Člen 35f

Pravica do izjave

1. Organ finančni instituciji, za katero je izdal zahtevo po informacijah, pred sprejetjem odločitve o naložitvi globe in periodične denarne kazni na podlagi členov 35d in 35e omogoči, da poda izjavo.

Organ svoje ugotovitve utemelji le z dejstvi, glede katerih so zadevne finančne institucije imele priložnost podati pripombe.

2. Pravica finančne institucije iz odstavka 1 do obrambe se v postopkih v celoti spoštuje. Zagotovljena ji je pravica do vpogleda v spis Organa ob upoštevanju pravnega interesa drugih oseb glede varstva njihovih poslovnih skrivnosti. Pravica vpogleda v spis ne velja za zaupne informacije ali notranje pripravljalne dokumente Organa.

Člen 35g

Razkritje, narava, izvršitev in dodelitev glob ter periodičnih denarnih kazni

1. Globe in periodične denarne kazni, naložene v skladu s členoma 35d in 35e, so upravne narave in izvršljive.

2. Izvršitev glob in periodičnih denarnih kazni ureja poslovnik, ki velja v državi članici, na ozemlju katere se opravi izvršitev. Organ, ki ga v ta namen določi vsaka država članica ter o tem obvesti Organ in Sodišče Evropske unije, odločitvi o naložitvi globe ali periodične denarne kazni priloži nalog za izvršitev, pri čemer ni potrebna nobena druga formalnost razen overitev verodostojnosti odločitve.

3. Kadar so te formalnosti iz odstavka 2 na zahtevo zadevne stranke izpolnjene, lahko ta zadevo preda neposredno pristojnemu organu in predlaga začetek postopka izvršitve v skladu z nacionalno zakonodajo.

4. Izvršitev globe ali periodične denarne kazni se lahko odloži le z odločbo Sodišča Evropske unije. Vendar pa o pritožbah glede nepravilnosti izvršitve glob ali periodičnih denarnih kazni odločajo sodišča zadevne države članice.

5. Organ javnosti razkrije vse globe in periodične denarne kazni, ki jih je naložil v skladu s členoma 35d in 35e, razen če bi takšno razkritje javnosti resno ogrozilo finančne trge ali povzročilo nesorazmerno škodo vpletenim stranem.

6. Zneski glob in periodičnih denarnih kazni se dodelijo v splošni proračun Evropske unije.

Člen 35h

Presoja Sodišča Evropske unije

Sodišče Evropske unije ima neomejeno pristojnost za presojanje odločitev, s katerimi je Organ naložil globo ali periodično denarno kazen. Globo ali periodično denarno kazen, ki jo je naložil Organ, lahko razveljavi, zniža ali zviša.“;

(24)v odstavku 5 člena 36 se prvi pododstavek nadomesti z naslednjim:

„Organ ob prejemu opozorila ali priporočila odbora ESRB, naslovljenega na pristojni organ, po potrebi uporabi pooblastila, ki so mu dodeljena s to uredbo, da zagotovi pravočasno nadaljnje ukrepanje.“;

(25)člen 37 se spremeni:

(b)v odstavku 5 se zadnji stavek prvega pododstavka nadomesti z naslednjim:

„Člani interesne skupine za zavarovanje in pozavarovanje ter interesne skupine za poklicne pokojninske sklade so imenovani za obdobje štirih let, po izteku katerega se opravi nov izbirni postopek.“;

(c)v členu 6 se dodata naslednja pododstavka:

„Kadar člani interesne skupine za bančništvo ne morejo doseči skupnega mnenja ali nasveta, se članom, ki predstavljajo eno skupino zainteresiranih strani, dovoli, da izdajo ločeno mnenje ali ločen nasvet.

Interesna skupina za zavarovanje in pozavarovanje ter interesna skupina za poklicne pokojninske sklade, interesna skupina za bančništvo ter interesna skupina za vrednostne papirje in trge lahko izdajo skupna mnenja in nasvete o vprašanjih, povezanih z delom evropskih nadzornih organov, v skladu s členom 56 te uredbe o skupnih stališčih in skupnih aktih.“;

(26)člen 39 se nadomesti z naslednjim:

„Člen 39

Postopki odločanja

1. Organ pri sprejemanju odločitev iz te uredbe ravna v skladu z odstavki 2 do 6, razen pri odločitvah, sprejetih v skladu s členi 35b, 35d in 35e.

2. Organ vse naslovnike odločitve obvesti o njenem nameravanem sprejetju in določi rok, do katerega lahko naslovnik predloži svoje mnenje o zadevi, pri čemer se v celoti upoštevajo nujnost, zapletenost in možne posledice zadeve. Določba iz prvega stavka se smiselno uporablja za priporočila iz člena 17(3).

3. V odločitvah Organa so navedeni razlogi, na katerih temeljijo.

4. Naslovniki odločitev Organa se obvestijo o pravnih sredstvih, ki so jim na voljo na podlagi te uredbe.

5. Kadar Organ sprejme odločitev na podlagi člena 18(3) ali 18(4), to odločitev pregleduje v ustreznih časovnih presledkih.

6. Sprejetje odločitev, ki jih Organ sprejme na podlagi členov 17, 18 ali 19, se objavi. Pri objavi se razkrijeta identiteta zadevnega pristojnega organa ali zadevne finančne institucije in glavna vsebina odločitve, razen če je taka objava v navzkrižju z upravičenimi interesi finančnih institucij ali varovanjem poslovnih skrivnosti ali če bi lahko resno ogrozila pravilno delovanje in celovitost finančnih trgov ali stabilnost celotnega finančnega sistema Unije ali dela tega sistema.“;

(27)člen 40 se spremeni:

(b)odstavek 1 se spremeni:

(i)vstavi se naslednja točka (aa):

„(aa) člani izvršnega odbora s polnim delovnim časom iz člena 45(1), ki nimajo glasovalne pravice;“;

(c)    v odstavku 7 se drugi pododstavek črta;

(d)    doda se naslednji odstavek 8:

„8. Kadar nacionalni javni organ iz odstavka 1(b) ni pristojen za izvrševanje predpisov o varstvu potrošnikov, se lahko član odbora nadzornikov iz navedene točke odloči, da ga spremlja predstavnik organa za varstvo potrošnikov iz države članice, ki nima glasovalne pravice. Če si pristojnost za varstvo potrošnikov v državi članici deli več organov, se navedeni organi dogovorijo o skupnem predstavniku.“;

(28)člen 41 se nadomesti z naslednjim:

„Člen 41

Notranji odbori

Odbor nadzornikov lahko ustanavlja notranje odbore za posebne naloge, ki so mu dodeljene. Določi lahko prenos nekaterih jasno opredeljenih nalog in odločitev na notranje odbore, izvršni odbor ali predsednika.“;

;

(29)v členu 42 se prvi odstavek nadomesti z naslednjim:

„Člani odbora nadzornikov z glasovalno pravico pri opravljanju nalog, ki so jim dodeljene s to uredbo, delujejo neodvisno in objektivno, izključno v interesu Unije kot celote ter ne zahtevajo in ne sprejemajo navodil institucij ali organov Unije, katere koli vlade države članice ali katerih koli drugih javnih ali zasebnih organov.“;

(30)člen 43 se spremeni:

(b)odstavek 1 se nadomesti z naslednjim:

„1. Odbor nadzornikov usmerja delo Organa. Če ni drugače določeno v tej uredbi, odbor nadzornikov sprejema mnenja, priporočila, smernice in odločitve Organa ter izdaja nasvete iz poglavja II, in sicer na priporočilo izvršnega odbora.“;

(c)odstavka 2 in 3 se črtata;

(d)v odstavku 4 se prvi pododstavek nadomesti z naslednjim:

„Odbor nadzornikov vsako leto do 30. septembra na podlagi predloga izvršnega odbora sprejme delovni program Organa za naslednje leto ter ga posreduje v vednost Evropskemu parlamentu, Svetu in Komisiji.“;

(e)odstavek 5 se nadomesti z naslednjim:

„5. Odbor nadzornikov na predlog izvršnega odbora sprejme letno poročilo o dejavnostih Organa, vključno z izvedbo nalog predsednika, na podlagi osnutka poročila iz člena 53(7) ter to poročilo vsako leto do 15. junija posreduje Evropskemu parlamentu, Svetu, Komisiji, Računskemu sodišču in Evropskemu ekonomsko-socialnemu odboru. Poročilo se objavi.“;

(f)(e)    odstavek 8 se črta;

(31)člen 44 se spremeni:

(b)v drugem pododstavku odstavka 1 se doda naslednji stavek:

„Člani izvršnega odbora s polnim delovnim časom in predsednik ne glasujejo o teh odločitvah.“;

(c)v odstavku 1 se črtata tretji in četrti pododstavek;

(d)odstavek 4 se nadomesti z naslednjim:

„4. Člani brez glasovalne pravice in opazovalci se ne udeležujejo razprav v odboru nadzornikov, ki zadevajo posamezne finančne institucije, razen če je v členu 75(3) ali aktih iz člena 1(2) določeno drugače.

Prvi pododstavek ne velja za predsednika, člane, ki so tudi člani izvršnega odbora, in predstavnika Evropske centralne banke, ki ga imenuje njen nadzorni odbor.“;

(32)v poglavju III se naslov oddelka 2 nadomesti z naslednjim:

„Izvršni odbor“;

(33)člen 45 se nadomesti z naslednjim:

„Člen 45

Sestava

„1. Izvršni odbor sestavljajo predsednik in trije člani s polnim delovnim časom. Predsednik vsakemu članu s polnim delovnim časom dodeli jasno določene naloge na področju politike in upravljavske naloge. Enemu od članov s polnim delovnim časom se dodeli odgovornost za proračunske zadeve in zadeve v zvezi z delovnim programom Organa (v nadaljnjem besedilu: odgovorni član). Eden od članov s polnim delovnim časom deluje kot podpredsednik in opravlja naloge predsednika, kadar je ta odsoten ali utemeljeno zadržan. .

2. Člani s polnim delovnim časom se izberejo na podlagi dosežkov, znanja in spretnosti, poznavanja finančnih institucij in trgov ter izkušenj, povezanih s finančnim nadzorom in pravno ureditvijo tega področja. Člani s polnim delovnim časom imajo bogate izkušnje na področju vodenja. Izbor se opravi na podlagi javnega razpisa za predložitev kandidatur, ki se objavi v Uradnem listu Evropske unije, nato pa Komisija sestavi ožji seznam kvalificiranih kandidatov.

Komisija ožji seznam predloži v odobritev Evropskemu parlamentu. Svet po odobritvi tega ožjega seznama sprejme odločitev o imenovanju članov izvršnega odbora s polnim delovnim časom, vključno z odgovornim članom.

3. Če član izvršnega odbora s polnim delovnim časom ne izpolnjuje več pogojev iz člena 46 ali je bil spoznan za krivega hude kršitve, lahko Svet na predlog Komisije, ki ga je odobril Evropski parlament, sprejme sklep, s katerim ga odstavi s položaja.

4. Mandat članov s polnim delovnim časom traja pet let in se lahko enkrat podaljša. V devetih mesecih pred koncem petletnega mandata člana s polnim delovnim časom odbor nadzornikov ovrednoti:

(a) rezultate, dosežene v prvem mandatu, in način, na katerega so bili doseženi;

(b) dolžnosti in zahteve Organa v naslednjih letih.

Komisija ob upoštevanju ovrednotenja Svetu predloži seznam članov s polnim delovnim časom, za katere predlaga podaljšanje mandata. Svet lahko na podlagi seznama in ob upoštevanju ovrednotenja podaljša mandat članov s polnim delovnim časom.“;

(34)vstavi se naslednji člen 45a:

„Člen 45a

Odločanje

1. Izvršni odbor sprejema odločitve z navadno večino svojih članov. Vsak član ima en glas. Če je izid glasovanja neodločen, je odločilen glas predsednika.

2. Predstavnik Komisije sodeluje na sejah izvršnega odbora, vendar nima pravice glasovanja, razen v zadevah iz člena 63.

3. Izvršni odbor sprejme in objavi svoj poslovnik.

4. Seje izvršnega odbora skliče predsednik na lastno pobudo ali zahtevo ene tretjine članov odbora ter jih tudi vodi.

Izvršni odbor se srečuje pred vsako sejo odbora nadzornikov in tako pogosto, kot se izvršnemu odboru zdi potrebno. Izvršni odbor se srečuje vsaj petkrat letno.

5. Članom izvršnega odbora lahko odvisno od določb iz poslovnika pomagajo svetovalci ali strokovnjaki. Člani brez glasovalne pravice se ne udeležujejo razprav v izvršnem odboru o posameznih finančnih institucijah.“;

(35)vstavi se naslednji člen 45b:

„Člen 45b

Notranji odbori

Izvršni odbor lahko ustanavlja notranje odbore za posebne naloge, ki so mu dodeljene.“;

(36)člen 46 se nadomesti z naslednjim:

„Člen 46

Neodvisnost

Člani izvršnega odbora delujejo neodvisno in objektivno v izključnem interesu Unije kot celote ter ne zahtevajo in ne sprejemajo navodil institucij ali organov Unije, katere koli vlade države članice ali katerega koli drugega javnega ali zasebnega organa.

Niti države članice, institucije ali organi Unije niti kateri koli drug javni ali zasebni organ ne sme vplivati na člane izvršnega odbora pri izvrševanju njihovih nalog.“;

(37)člen 47 se nadomesti z naslednjim:

„Člen 47

Naloge

1. Izvršni odbor zagotavlja, da Organ opravlja svoje poslanstvo in izvaja naloge, ki so mu dodeljene v skladu s to uredbo. Sprejme vse potrebne ukrepe, predvsem sprejme notranja upravna navodila in objavlja obvestila, da bi zagotovil delovanje Organa v skladu s to uredbo.

2. Izvršni odbor letni in večletni delovni program predloži v sprejetje odboru nadzornikov.

3. Izvršni odbor izvaja svoja proračunska pooblastila v skladu s členoma 63 in 64.

Izvršni odbor je pristojen za ukrepanje in sprejemanje odločitev za namene členov 17, 19, 22, 29a, 30, 31a, 32 in 35b do 35h. Izvršni odbor o sprejetih odločitvah obvešča odbor nadzornikov.

3a. Izvršni odbor preuči vsa vprašanja, o katerih odloča odbor nadzornikov, in o njih poda mnenja in predloge.

4. Izvršni odbor sprejme načrt kadrovske politike Organa in v skladu s členom 68(2) tudi potrebne izvedbene ukrepe za kadrovske predpise za uradnike Evropskih skupnosti (v nadaljnjem besedilu: Kadrovski predpisi).

5. Izvršni odbor sprejme posebne določbe o pravici dostopa do dokumentov Organa v skladu s členom 72.

6. Izvršni odbor na podlagi osnutka poročila iz člena 53(7) odboru nadzornikov predlaga v odobritev letno poročilo o dejavnostih Organa, kot tudi o nalogah predsednika.

7. Izvršni odbor imenuje in razrešuje člane odbora za pritožbe v skladu s členom 58(3) in (5).

8. Člani izvršnega odbora javno razkrijejo vse sestanke, ki se jih udeležijo, in vsa prejeta darila. Stroški se javno beležijo v skladu s Kadrovskimi predpisi.

9. Odgovorni član ima naslednje posebne naloge:

(a) izvaja letni delovni program Organa pod vodstvom odbora nadzornikov in pod nadzorom izvršnega odbora;

(b) sprejme vse potrebne ukrepe, predvsem sprejme notranja upravna navodila in objavlja obvestila, da bi zagotovil delovanje Organa v skladu s to uredbo;

(c) pripravi večletni delovni program iz člena 47(2);

(d) vsako leto do 30. junija pripravi delovni program za naslednje leto v skladu s členom 47(2);

(e) pripravi predhodni predlog proračuna Organa na podlagi člena 63 in izvršuje proračun Organa na podlagi člena 64;

(f) vsako leto pripravi osnutek poročila z oddelkom o regulativnih in nadzornih dejavnostih Organa ter oddelkom o finančnih in upravnih zadevah;

(g) v zvezi z osebjem Organa izvaja pooblastila iz člena 68 in upravlja kadrovske zadeve.“;

(38)člen 48 se spremeni:

(b)    v odstavku 1 se drugi pododstavek nadomesti z naslednjim:

„Predsednik je odgovoren za pripravo dela odbora nadzornikov ter vodi seje odbora nadzornikov in izvršnega odbora.“;

(c)    odstavek 2 se nadomesti z naslednjim:

„2. Predsednik se izbere na podlagi dosežkov, znanja in spretnosti, poznavanja finančnih institucij in trgov ter izkušenj, povezanih s finančnim nadzorom in pravno ureditvijo tega področja, in sicer na podlagi javnega razpisa za predložitev kandidatur, ki se objavi v Uradnem listu Evropske unije. Komisija ožji seznam kandidatov za položaj predsednika predloži v odobritev Evropskemu parlamentu. Svet po odobritvi ožjega seznama sprejme odločitev o imenovanju predsednika.

Kadar predsednik ne izpolnjuje več pogojev iz člena 49 ali je bil spoznan za krivega hude kršitve, lahko Svet na predlog Komisije, ki ga je odobril Evropski parlament, sprejme odločitev, s katero ga odstavi s položaja.“;

(d)    v odstavku 4 se drugi pododstavek nadomesti z naslednjim:

„Svet lahko na podlagi predloga Komisije in ob upoštevanju ovrednotenja enkrat podaljša mandat predsednika.“;

(e)    odstavek 5 se črta;

(39)vstavi se naslednji člen 49a:

„Člen 49a

Odhodki

Predsednik javno razkrije vse sestanke, ki se jih udeleži, in vsa prejeta darila. Stroški se javno beležijo v skladu s Kadrovskimi predpisi.“;

(40)členi 51, 52 in 53 se črtajo;

(41)v odstavku 2 člena 54    se doda naslednja alinea:

„– vprašanjih v zvezi z varstvom potrošnikov in vlagateljev“;

(42)v členu 55 se odstavek 2 nadomesti z naslednjim:

„2. En član izvršnega odbora, odgovorni član v skladu s členom 47(8a), predstavnik Komisije in predstavnik ESRB so povabljeni na seje Skupnega odbora in pododborov iz člena 57 kot opazovalci.“;

(43)člen 58 se spremeni:

(b)odstavek 3 se nadomesti z naslednjim:

„3. Izvršni odbor Organa z ožjega seznama, ki ga po javnem razpisu za prijavo interesa, objavljenem v Uradnem listu Evropske unije, predloži Komisija, po posvetovanju z odborom nadzornikov imenuje dva člana odbora za pritožbe in dva namestnika.“;

(c)odstavek 5 se nadomesti z naslednjim:

„5. Člana odbora za pritožbe, ki ga je imenoval izvršni odbor Organa, ni mogoče odstaviti s položaja med njegovim mandatom, razen če je bil spoznan za krivega resne kršitve in izvršni odbor po posvetovanju z odborom nadzornikov sprejme tako odločitev.“;

(44)v členu 59 se odstavek 1 nadomesti z naslednjim:

„1. Člani odbora za pritožbe so pri odločanju neodvisni. Ne zavezujejo jih nobena navodila. V Organu, njegovem izvršnem odboru ali odboru nadzornikov ne opravljajo nobenih drugih nalog.“;

(45)v členu 60 se odstavek 1 nadomesti z naslednjim:

„1. Vsaka fizična ali pravna oseba, vključno s pristojnimi organi, se lahko pritoži na odločitev Organa iz členov 17, 18, 19 in 35 ali katero koli drugo odločitev, ki jo Organ sprejme na podlagi aktov Unije iz člena 1(2) in je naslovljena na to osebo, ali na odločitev, ki jo neposredno ali osebno zadeva, čeprav je naslovljena na drugo osebo.“;

(46)člen 62 se spremeni:

(b)odstavek 1 se nadomesti z naslednjim:

„1. Prihodki organa so brez poseganja v druge vrste prihodkov katera koli kombinacija naslednjega:

(a) izravnalnega prispevka Unije, vključenega v splošni proračun Unije (oddelek o Komisiji), ki ne presega več kot 40 % ocenjenih prihodkov Organa;

(b) letnih prispevkov finančnih institucij na podlagi ocenjenih letnih izdatkov, povezanih z dejavnostmi, ki se zahtevajo s to Uredbo in akti Unije iz člena 1(2), za vsako kategorijo udeležencev, ki so v pristojnosti Organa;

(c) kakršnih koli pristojbin, ki se Organu plačajo v primerih, določenih v ustreznih instrumentih prava Unije;

(d) morebitnih prostovoljnih prispevkov držav članic ali opazovalcev;

(e) stroškov za objave, usposabljanja in vse druge storitve, ki jih zahtevajo pristojni organi.“;

(c)dodata se odstavka 5 in 6:

„5. Letni prispevek iz odstavka 1(b) od posameznih finančnih institucij vsako leto poberejo organi, ki jih imenuje posamezna država članica. Vsaka država članica Organu do 31. marca vsakega proračunskega leta plača znesek, ki ga mora pobrati v skladu z merili, določenimi v delegiranem aktu iz člena 62a.

6. Prostovoljni prispevki držav članic in opazovalcev iz točke (d) odstavka 1 se ne sprejmejo, če bi takšno sprejetje lahko zbudilo pomisleke o neodvisnosti in nepristranskosti Organa.“;

(47)vstavi se naslednji člen 62a:

„Člen 62a

Delegirani akti o izračunu letnih prispevkov finančnih institucij

Komisija se v skladu s členom 75a pooblasti za sprejetje delegiranih aktov, v katerih določi način izračuna letnih prispevkov posameznih finančnih institucij iz točke (e) člena 62, pri čemer določi:

(a) metodologijo za dodelitev ocenjenih izdatkov kategorijam finančnih institucij, ki so podlaga za določitev deleža prispevkov, ki ga morajo plačati finančne institucije iz vsake kategorije;

(b) primerna in objektivna merila za določitev letnih prispevkov, ki jih na podlagi svoje velikosti plačajo posamezne finančne institucije, ki spadajo na področje uporabe aktov Unije iz člena 1(2), tako da se odraža njihov pomen na trgu.

Z merili iz točke (b) prvega odstavka se lahko določijo najnižji pragovi, pod katerimi ni treba plačevati prispevkov, ali minimalni zneski, od katerih prispevki ne smejo biti nižji.“;

(48)člen 63 se nadomesti z naslednjim:

„Člen 63

Priprava proračuna

1. Odgovorni član vsako leto pripravi začasni osnutek enotnega programskega dokumenta Organa za naslednja tri proračunska leta, v katerem se določijo ocenjeni prihodki in odhodki ter informacije o zaposlenih, na podlagi letnega in večletnega načrta Organa ter ga skupaj s kadrovskim načrtom pošlje izvršnemu odboru in odboru nadzornikov.

1a. Izvršni odbor na podlagi osnutka, ki ga odobri odbor nadzornikov, sprejme osnutek enotnega programskega dokumenta za naslednja tri proračunska leta.

1b. Izvršni odbor osnutek enotnega programskega dokumenta do 31. januarja posreduje Komisiji, Evropskemu parlamentu in Svetu.

2.    Komisija na podlagi osnutka enotnega programskega dokumenta v predlog proračuna Unije vključi ocene, ki se ji zdijo potrebne v zvezi s kadrovskim načrtom, in znesek izravnalnega prispevka, za katerega se bo obremenil splošni proračun Unije v skladu s členoma 313 in 314 Pogodbe.

3.    Proračunski organ sprejme kadrovski načrt za Organ. Proračunski organ odobri proračunska sredstva za izravnalni prispevek Organu.

4. Proračun Organa sprejme odbor nadzornikov. Dokončen postane po dokončnem sprejetju splošnega proračuna Unije. Če je potrebno, se ustrezno prilagodi.

5. Izvršni odbor takoj obvesti proračunski organ, če namerava izvajati kakršen koli projekt, ki bi lahko imel bistvene finančne posledice za financiranje proračuna, zlasti kakršen koli projekt v zvezi z lastnino, kot je najem ali nakup poslopij.“;

(49)člen 64 se nadomesti z naslednjim:

„Člen 64

Izvrševanje in nadzor proračuna

1. Odgovorni član deluje kot odredbodajalec in izvršuje proračun Organa.

2. Računovodja Organa pošlje začasne zaključne račune računovodji Komisije in Računskemu sodišču do 1. marca naslednjega leta.

3. Računovodja Organa pošlje zahtevane računovodske informacije za konsolidacijo računovodji Komisije do 1. marca naslednjega leta, in sicer na način in v obliki, ki ju določi računovodja Komisije.

4. Računovodja Organa pošlje poročilo o upravljanju proračuna in finančnem poslovodenju do 31. marca naslednjega leta članom odbora nadzornikov, Evropskemu parlamentu, Svetu in Računskemu sodišču.

5. Po prejemu pripomb Računskega sodišča o začasnem zaključnem računu Organa v skladu s členom 148 finančne uredbe, računovodja Organa pripravi zaključni račun Organa. Odgovorni član jih pošlje odboru nadzornikov, ki poda svoje mnenje o njih.

6. Računovodja Organa končni zaključni račun skupaj z mnenjem odbora nadzornikov do 1. julija naslednjega leta pošlje računovodji Komisije, Evropskemu parlamentu, Svetu in Računskemu sodišču.

Računovodja Organa računovodji Komisije do 1. julija pošlje tudi sveženj poročil za namene konsolidacije, in sicer v standardizirani obliki, ki jo določi računovodja Komisije.

7. Končni zaključni račun se objavi v Uradnem listu Evropske unije do 15. novembra naslednjega leta.

8. Odgovorni član do 30. septembra pošlje Računskemu sodišču odgovor na njegove pripombe. Izvod tega odgovora pošlje tudi izvršnemu odboru in Komisiji.

9. Odgovorni član Evropskemu parlamentu na njegovo zahtevo in v skladu s členom 165(3) finančne uredbe predloži vse informacije, potrebne za nemoteno izvedbo postopka razrešnice za zadevno proračunsko leto.

10. Evropski parlament na priporočilo Sveta, ki odloča s kvalificirano večino, do 15. maja leta N + 2 Organu podeli razrešnico za izvrševanje proračuna za proračunsko leto N.“;

(50)člen 65 se nadomesti z naslednjim:

„Člen 65

Finančna pravila

Finančna pravila, ki se uporabljajo za Organ, sprejme izvršni odbor po posvetovanju s Komisijo. Ta pravila za organe iz člena 208 Uredbe Sveta (ES, Euratom) št. 966/2012 ne smejo odstopati od Delegirane uredbe Komisije (EU) št. 1271/2013*, razen če to zahtevajo posebne operativne potrebe za delovanje Organa in samo ob predhodnem soglasju Komisije.

*Delegirana uredba Komisije (EU) št. 1271/2013 z dne 30. septembra 2013 o okvirni finančni uredbi za organe iz člena 208 Uredbe (EU, Euratom) št. 966/2012 Evropskega parlamenta in Sveta (UL L 328, 7.12.2013, str. 42).“;

(51)v členu 66 se odstavek 1 nadomesti z naslednjim:

„1. Za boj proti goljufijam, korupciji in drugim nezakonitim dejavnostim se za Organ brez omejitev uporablja Uredba (EU, Euratom) št. 883/2013 Evropskega parlamenta in Sveta*.

*Uredba (EU, Euratom) št. 883/2013 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 11. septembra 2013 o preiskavah, ki jih izvaja Evropski urad za boj proti goljufijam (OLAF), ter razveljavitvi Uredbe (ES) št. 1073/1999 Evropskega parlamenta in Sveta in Uredbe Sveta (Euratom) št. 1074/1999 (UL L 248, 18.9.2013, str. 1).“;

(52)člen 68 se spremeni:

(b)odstavka 1 in 2 se nadomestita z naslednjim:

„1. Za osebje Organa, vključno s člani izvršnega odbora s polnim delovnim časom in predsednikom, se uporabljajo Kadrovski predpisi in Pogoji za zaposlitev drugih uslužbencev ter predpisi, ki so jih za njihovo izvajanje skupaj sprejele institucije Unije.    

2. Izvršni odbor v dogovoru s Komisijo sprejme potrebne izvedbene ukrepe v skladu z določbami člena 110 Kadrovskih predpisov.“;

(c)odstavek 4 se nadomesti z naslednjim:

„4. Izvršni odbor lahko sprejme določbe, na podlagi katerih so lahko v organ napoteni nacionalni strokovnjaki iz držav članic.“;

(53)člen 70 se spremeni:

(b)prvi pododstavek odstavka 1 se nadomesti z naslednjim:

„1. Za člane odbora nadzornikov in vse osebje Organa, vključno z uradniki, ki jih začasno napotijo države članice, in vse druge osebe, ki opravljajo naloge za Organ na pogodbeni osnovi, tudi po prenehanju opravljanja njihovih dolžnosti veljajo obveznosti varovanja poslovne skrivnosti v skladu s členom 339 PDEU in ustrezne določbe zadevne zakonodaje Unije.“;

(c)v odstavku 2 se drugi pododstavek nadomesti z naslednjim:

„Poleg tega obveznost iz odstavka 1 in prvega pododstavka tega odstavka Organu in pristojnim organom ne preprečuje, da te informacije uporabljajo za izvrševanje aktov iz člena 1(2) in zlasti pri sodnih postopkih za sprejemanje odločitev.“;

(d)vstavi se naslednji odstavek 2a:

„2a. Izvršni odbor in odbor nadzornikov zagotovita, da posamezniki, ki posredno ali neposredno, stalno ali občasno zagotavljajo storitve v zvezi z nalogami Organa, vključno z uradniki in drugimi osebami, ki jih za to pooblastita izvršni odbor in odbor nadzornikov ali imenujejo pristojni organi, veljajo obveznosti varovanja poslovne skrivnosti, enakovredne tistim iz prejšnjih odstavkov.

Enake obveznosti varovanja poslovne skrivnosti veljajo tudi za opazovalce, ki se udeležijo sej izvršnega odbora in odbora nadzornikov, ki sodelujejo v dejavnostih Organa.“;

(e)v odstavku 3 se prvi pododstavek nadomesti z naslednjim:

„Odstavka 1 in 2 Organu ne preprečujeta, da izmenjuje informacije s pristojnimi organi v skladu s to uredbo in ostalo zakonodajo Unije, ki se uporablja za finančne institucije.“;

(54)člen 71 se nadomesti z naslednjim:

„Ta uredba ne posega v obveznosti držav članic v zvezi z obdelavo osebnih podatkov na podlagi Uredbe (EU) 2016/679 ali obveznosti Organa v zvezi z obdelavo osebnih podatkov na podlagi Uredbe (ES) št. 2018/XXX (uredba o varovanju podatkov za institucije in organe EU) pri izpolnjevanju njegovih odgovornosti.“;

(55)v členu 72 se odstavek 2 nadomesti z naslednjim:

„2. Izvršni odbor sprejme praktične ukrepe za izvajanje Uredbe (ES) št. 1049/2001.“;

(56)v členu 73 se odstavek 2 nadomesti z naslednjim:

„2. Notranjo ureditev glede rabe jezika v organu določi izvršni odbor.“;

(57)v členu 74 se prvi odstavek nadomesti z naslednjim:

„Potrebne določbe glede nastanitve organa v državi članici, kjer se nahaja njegov sedež, ter opreme, ki jo da na voljo ta država, ter posebna pravila, ki se v tej državi članici uporabljajo za osebje organa in člane njihovih družin, so opredeljeni v sporazumu o sedežu med organom in to državo članico, ki se sklene po pridobitvi soglasja izvršnega odbora.“;

(58)vstavi se naslednji člen 75a:

„Člen 75a

Izvajanje pooblastila

1. Pooblastilo za sprejetje delegiranih aktov se prenese na Komisijo pod pogoji, določenimi v tem členu.

2. Pooblastilo za sprejetje delegiranih aktov iz člena 35c in člena 62a se prenese za nedoločen čas.

3. Pooblastilo iz člena 35c in člena 62a lahko kadar koli prekliče Evropski parlament ali Svet. S sklepom o preklicu preneha veljati prenos pooblastila iz navedene odločitve. Preklic začne veljati dan po objavi sklepa v Uradnem listu Evropske unije ali na poznejši datum, določen v njem. Sklep ne vpliva na veljavnost že veljavnih delegiranih aktov.

4.    Komisija se pred sprejetjem delegiranega akta posvetuje s strokovnjaki, ki jih imenujejo države članice, v skladu z načeli, določenimi v Medinstitucionalnem sporazumu o boljši pripravi zakonodaje z dne 13. aprila 2016.

5. Komisija takoj po sprejetju delegiranega akta o njem sočasno uradno obvesti Evropski parlament in Svet.

6. Delegirani akt, sprejet v skladu s členom 35c ali členom 62a, začne veljati le, če niti Evropski parlament niti Svet ne nasprotuje delegiranemu aktu v roku treh mesecev od uradnega obvestila Evropskemu parlamentu in Svetu o tem aktu, ali če sta pred iztekom tega roka tako Evropski parlament kot Svet obvestila Komisijo, da mu ne bosta nasprotovala. Ta rok se na pobudo Evropskega parlamenta ali Sveta podaljša za tri mesece.“;

(59)člen 76 se nadomesti z naslednjim:

„Člen 76

Odnos z Odborom evropskih nadzornikov za zavarovanja in poklicne pokojnine (CEIOPS)

Organ je pravni naslednik CEIOPS. Najpozneje na dan ustanovitve Organa se vsa sredstva in obveznosti ter vse že začete dejavnosti CEIOPS samodejno prenesejo na Organ. CEIOPS pripravi izjavo, v kateri prikaže končno stanje sredstev in obveznosti na dan prenosa. To izjavo revidirata in odobrita CEIOPS in Komisija.“;

(60)vstavi se nov člen 77a:

Člen 77a

Prehodne določbe

Naloge in položaj izvršnega direktorja, imenovanega v skladu z Uredbo št. 1094/2010, kakor je bila nazadnje spremenjena z Direktivo 2014/51/EU, ki je na položaju dne [Urad za publikacije: vstavite datum 3 mesece po začetku veljavnosti te uredbe], prenehajo na ta datum.

Naloge in položaj predsednika, imenovanega v skladu z Uredbo št. 1094/2010, kakor je bila nazadnje spremenjena z Direktivo 2014/51/EU, ki je na položaju dne [Urad za publikacije: vstavite datum 3 mesece po začetku veljavnosti te uredbe], se nadaljujejo do prenehanja mandata.

Naloge in položaj članov upravnega odbora, imenovanih v skladu z Uredbo št. 1094/2010, kakor je bila nazadnje spremenjena z Direktivo 2014/51/EU, ki so na položaju dne [Urad za publikacije: vstavite datum 3 mesece po začetku veljavnosti te uredbe], prenehajo na ta datum.“.

Člen 3

Spremembe Uredbe (EU) št. 1095/2010

Uredba (EU) 1095/2010 se spremeni:

(1)člen 1 se spremeni:

(b)    odstavek 2 se nadomesti z naslednjim:

„2. Organ deluje v okviru pooblastil, podeljenih s to uredbo, ter v okviru področja uporabe Direktive 97/9/ES, Direktive 98/26/ES, Direktive 2001/34/ES, Direktive 2002/47/ES, Direktive 2003/71/ES, Direktive 2004/39/ES, Direktive 2004/109/ES, Direktive 2009/65/ES, Direktive 2011/61/EU Evropskega parlamenta in Sveta*, Uredbe 1606/2002 Evropskega parlamenta in Sveta**, Direktive 2013/34/EU Evropskega parlamenta in Sveta*** in Uredbe (ES) št. 1060/2009 in, kolikor se uporabljajo za podjetja, ki izvajajo investicijske storitve, ali za kolektivne naložbene podjeme, ki tržijo svoje enote ali delnice, in za pristojne organe, ki jih nadzirajo, v skladu z zadevnimi deli Direktive 2002/87/ES, Direktive (EU) 2015/849, Direktive 2002/65/ES, vključno z vsemi direktivami, uredbami in sklepi, ki temeljijo na teh aktih, ter vsemi drugimi pravno zavezujočimi akti Unije, ki na Organ prenašajo naloge.

* Direktiva 2011/61/EU Evropskega parlamenta in Sveta z dne 8. junija 2011 o upraviteljih alternativnih investicijskih skladov in spremembah direktiv 2003/41/ES in 2009/65/ES ter uredb (ES) št. 1060/2009 in (EU) št. 1095/2010 (UL L 174, 1.7.2011, str. 1).

**Uredba (ES) št. 1606/2002 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 19. julija 2002 o uporabi mednarodnih računovodskih standardov (UL L 243, 11.9.2002, str. 1).

***Direktiva 2013/34/EU Evropskega parlamenta in Sveta z dne 26. junija 2013 o letnih računovodskih izkazih, konsolidiranih računovodskih izkazih in povezanih poročilih nekaterih vrst podjetij, spremembi Direktive 2006/43/ES Evropskega parlamenta in Sveta ter razveljavitvi direktiv Sveta 78/660/EGS in 83/349/EGS (UL L 182, 29.6.2013, str. 19).“;

(c)    vstavi se naslednji odstavek 3a:

„3a. Ta uredba se uporablja ne glede na druge akte Unije, ki na Organ prenašajo naloge izdaje dovoljenj ali nadzora ter ustrezna pooblastila.“;

(2)v odstavku 5 člena 2 se vstavi naslednji pododstavek:    

„Sklici na nadzor v tej uredbi vključujejo dejavnosti vseh pristojnih organov, ki jih izvajajo v skladu z zakonodajnimi akti iz člena 1(2).“;

(3)v točki 3 člena 4 se točka (ii) nadomesti z naslednjim:

„(ii) v primeru direktiv 2002/65/ES in (EU) 2015/849 organe, pristojne za zagotavljanje izpolnjevanja zahtev iz teh direktiv s strani podjetij, ki izvajajo investicijske storitve, in kolektivnih naložbenih podjemov, ki tržijo svoje enote ali delnice;“;

(4)člen 6 se spremeni:

(b)    točka 2 se nadomesti z naslednjim:

„2. izvršni odbor, ki izvaja naloge iz člena 47;“;

(c)    točka 4 se črta;

(5)člen 8 se spremeni:

(b)    odstavek 1 se spremeni:

(i) vstavi se naslednja točka (aa):

„(aa) oblikuje in posodablja nadzorniški priročnik Unije o nadzoru udeležencev na finančnem trgu v Uniji;“;

(ii)točki (e) in (f) se nadomestita z naslednjim:

„(e) pripravlja in izvaja preglede pristojnih organov in v tem okviru izdaja smernice in priporočila ter opredeljuje najboljše prakse, da se izboljša usklajenost rezultatov nadzora;

(f) v okviru svojih pristojnosti spremlja in ocenjuje razvoj dogodkov na trgu, po potrebi vključno v zvezi s trendi na področju inovativnih finančnih storitev;“;

(iii)točka (h) se nadomesti z naslednjim:

„(h) spodbuja varstvo potrošnikov in vlagateljev;“;

(iv)točka (l) se črta;

(c)vstavi se nov odstavek 1a:

„1a. Pri opravljanju svojih nalog v skladu s to uredbo Organ upošteva tehnološke inovacije, inovativne in trajnostne poslovne modele ter vključevanje dejavnikov, povezanih z okoljem, družbo in upravljanjem.“;

(d)odstavek 2 se spremeni:

(i) vstavi se točka (ca):

„(c) izdajanje priporočil, kakor je določeno v členih 29a in 31a;“;

(ii) točka (h) se nadomesti z naslednjim:

„(h) zbiranje potrebnih informacij o finančnih institucijah, kakor je določeno v členih 35 in 35b;“;

(e)doda se naslednji odstavek 3:

„3. Organ pri opravljanju nalog iz odstavka 1 in izvajanju pooblastil iz odstavka 2 ustrezno upošteva načela boljše priprave zakonodaje, vključno z rezultati analize stroškov in koristi, pripravljene v skladu s to uredbo.“;

(6)člen 9 se spremeni:

(b)v odstavku 1 se vstavita naslednji točki (aa) in (ab):

„(aa) z opravljanjem poglobljenih tematskih pregledov ravnanja na trgu ter oblikovanjem skupnega razumevanja tržnih praks za prepoznavanje potencialnih problemov in analizo njihovega učinka;

(ab) z oblikovanjem kazalnikov tveganja pri malih vlagateljih za pravočasno prepoznavanje možnih vzrokov škode za potrošnike in vlagatelje;“;

(c)    odstavek 2 se nadomesti z naslednjim:

„2. Organ nadzoruje nove in obstoječe finančne dejavnosti ter lahko sprejme smernice in priporočila za spodbujanje varnosti in trdnosti trgov ter za zbliževanje regulativnih in nadzornih praks.“;

(d)    odstavek 4 se nadomesti z naslednjim:

„4. Organ kot svoj sestavni del ustanovi odbor za finančne inovacije, ki združuje vse ustrezne pristojne nacionalne nadzorne organe in organe, odgovorne za varstvo potrošnikov, da bi vzpostavil usklajen pristop za regulativno in nadzorniško obravnavo novih ali inovativnih finančnih dejavnosti ter da bi za Organ pripravljal mnenja, namenjena za predložitev Evropskemu parlamentu, Svetu in Komisiji. Organ lahko v odbor vključi tudi nacionalne organe za varstvo podatkov.“;

(7)člen 16 se spremeni:

(b)v odstavku 1 se doda naslednji pododstavek:

„Organ lahko smernice in priporočila naslovi na organe držav članic, ki niso opredeljeni kot pristojni organi na podlagi te uredbe, vendar so pooblaščeni za zagotavljanje uporabe aktov iz člena 1(2).“;

(c)    odstavek 2 se nadomesti z naslednjim:

„2. Razen v izjemnih primerih Organ izvede odprta javna posvetovanja o smernicah in priporočilih, ki jih izda, ter analizira morebitne stroške in koristi, povezane z izdajo takšnih smernic in priporočil. Navedena posvetovanja in analize so sorazmerni glede na obseg, naravo in učinek smernic ali priporočil. Razen v izjemnih primerih Organ zaprosi za mnenje ali nasvet tudi interesno skupino za vrednostne papirje in trge iz člena 37.“;

(d)v odstavku 4 se doda naslednji stavek:

„V poročilu je pojasnjeno tudi, kako je Organ upravičil izdajo priporočil in smernic, in povzete povratne informacije o izdanih smernicah in poročilih, pridobljene v javnih posvetovanjih.“;

(e)doda se naslednji odstavek 5:

„5. Kadar dve tretjini članov interesne skupine za vrednostne papirje in trge menita, da je z izdajo določenih smernic ali priporočil Organ prekoračil svoje pristojnosti, lahko Komisiji pošljeta obrazloženo mnenje.

Komisija od Organa zahteva pojasnilo, ki upravičuje izdajo zadevnih smernic ali priporočil. Komisija po prejemu pojasnila od Organa oceni področje uporabe smernic ali priporočil glede na pristojnosti Organa. Kadar Komisija meni, da je Organ prekoračil svoje pristojnosti, in po tem, ko je Organu omogočila, da pojasni svoja stališča, lahko sprejme izvedbeni sklep, s katerim od Organa zahteva, da umakne zadevne smernice ali priporočila. Sklep Komisije se objavi.“;

(8)v odstavku 2 člena 17 se dodajo naslednji pododstavki:

„Brez poseganja v pooblastila iz člena 35 lahko Organ na druge pristojne organe ali zadevne udeležence na finančnem trgu neposredno naslovi ustrezno utemeljeno zahtevo po informacijah, kadar meni, da je to potrebno za preiskovanje domnevne kršitve ali neuporabe prava Unije. Kadar je utemeljena zahteva po informacijah naslovljena na udeležence na finančnem trgu, je v njej pojasnjeno, zakaj so informacije potrebne za preiskovanje domnevne kršitve ali neuporabe prava Unije.

Naslovnik takšne zahteve Organu brez nepotrebnega odlašanja predloži jasne, točne in popolne informacije.

Kadar je zahteva po informacijah naslovljena na udeleženca na finančnem trgu, Organ o taki zahtevi obvesti ustrezne pristojne organe. Pristojni organi Organu pomagajo pri zbiranju informacij, če ta to od njih zahteva.“;

(9)člen 19 se spremeni:

(b)odstavek 1 se nadomesti z naslednjim:

„1. V primerih, opredeljenih v aktih Unije iz člena 1(2), in brez poseganja v pooblastila iz člena 17 lahko Organ pristojnim organom pomaga pri doseganju sporazuma v skladu s postopkom iz 2 do 4 v naslednjih primerih:

(a)    na zahtevo enega ali več zadevnih pristojnih organov, kadar se pristojni organ ne strinja s postopkom ali vsebino ukrepa, predlaganega ukrepa ali neukrepanjem drugega pristojnega organa;

(b)    na lastno pobudo, kadar se lahko na podlagi objektivnih meril ugotovi, da obstaja nesoglasje med pristojnimi organi.

V primerih, ko se v aktih iz člena 1(2) zahteva, da pristojni organi sprejmejo skupno odločitev, se sklepa, da obstaja nesoglasje, kadar navedeni organi v rokih iz navedenih aktov ne sprejmejo skupne odločitve.“;

(c)vstavita se naslednja odstavka 1a in 1b:

„1a. Zadevni pristojni organi takoj obvestijo Organ, da sporazum ni bil dosežen, v naslednjih primerih:

(a)    kadar je v aktih Unije iz člena 1(2) določen rok za dosego sporazuma med pristojnimi organi in pride do zgodnejšega od naslednjih dogodkov:

(i) rok je potekel;

(ii) en ali več pristojnih organov na podlagi objektivnih dejavnikov sklene, da obstaja nesoglasje;

(b)    kadar v aktih Unije iz člena 1(2) ni določenega roka za dosego sporazuma med pristojnimi organi in pride do zgodnejšega od naslednjih dogodkov:

(i)    en ali več zadevnih pristojnih organov na podlagi objektivnih dejavnikov sklene, da obstaja nesoglasje, ali 

(ii)    pristojni organ je pred dvema mesecema prejel zahtevo drugega pristojnega organa po uvedbi določenih ukrepov za zagotovitev skladnosti s pravom Unije in v tem času še ni sprejel odločitve, ki izpolnjuje zahtevo.

1b. Predsednik oceni, ali bi moral Organ ukrepati v skladu z odstavkom 1. Kadar Organ ukrepa na lastno pobudo, o svoji odločitvi glede ukrepanja obvesti zadevne pristojne organe.

Kadar se z akti iz člena 1(2) zahteva sprejetje skupne odločitve, vsi pristojni organi, vključeni v skupno odločitev, pred odločitvijo Organa v skladu s postopkom iz člena 47(3a) odložijo svoje posamezne odločitve. Kadar se Organ odloči za ukrepanje, vsi pristojni organi, vključeni v skupno odločitev, odložijo svoje odločitve, dokler se ne zaključi postopek iz odstavkov 2 in 3.“;

(d)odstavek 3 se nadomesti z naslednjim:

„Kadar zadevni pristojni organi v fazi spravnega postopka iz odstavka 2 ne dosežejo sporazuma, lahko Organ sprejme odločitev, s katero od navedenih organov zahteva, da za dosego sporazuma o zadevi in zagotovitev skladnosti s pravom Unije sprejmejo poseben ukrep ali se vzdržijo določenih ukrepov. Odločitev Organa je za zadevne pristojne organe zavezujoča. Organ lahko z odločitvijo od pristojnih organov zahteva, da prekličejo ali spremenijo odločitev, ki so jo sprejeli, ali uporabijo pooblastila, ki jih imajo v skladu z zadevnim pravom Unije.“;

(e)vstavi se naslednji odstavek 3a:

„3a. Organ obvesti zadevne pristojne organe o dokončanju postopkov iz odstavkov 2 in 3, kadar je ustrezno, skupaj z odločitvijo, sprejeto na podlagi odstavka 3.“;

(f)odstavek 4 se nadomesti z naslednjim:

„4. Brez poseganja v pooblastila Komisije na podlagi člena 258 Pogodbe lahko Organ, kadar pristojni organ ne ravna v skladu z odločitvijo Organa in zato ne zagotavlja, da udeleženec na finančnem trgu izpolnjuje zahteve, ki se na podlagi aktov iz člena 1(2) neposredno uporabljajo zanj, sprejme individualno odločitev, naslovljeno na udeleženca na finančnem trgu, s katero zahteva ukrepe, potrebne za izpolnitev njegovih obveznosti na podlagi prava Unije, vključno s prenehanjem posamezne dejavnosti.“;

(10)v členu 22(4) se drugi pododstavek nadomesti z naslednjim:

„V ta namen lahko Organ uporabi pooblastila, ki jih ima v skladu s to uredbo, vključno s členoma 35 in 35b.“;

(11)člen 29 se spremeni:

(b)odstavek 1 se spremeni:

(i) vstavi se naslednja točka (aa):

„(aa) izdaja strateški nadzorni načrt v skladu s členom 29a;“;

(ii) točka (b) se nadomesti z naslednjim:

„(b) spodbuja učinkovito dvostransko in večstransko izmenjavo informacij med pristojnimi organi v zvezi z vsemi pomembnimi vprašanji, vključno s kibernetsko varnostjo in kibernetskimi napadi, kot je ustrezno, ob popolnem upoštevanju veljavnih določb o zaupnosti in varstvu podatkov iz ustrezne zakonodaje Unije;“;

(iii) točka (e) se nadomesti z naslednjim:

„(e) vzpostavlja sektorske in medsektorske programe usposabljanja, vključno s programi glede tehnoloških inovacij, omogoča izmenjave osebja in pristojne organe spodbuja, naj povečajo uporabo shem začasne napotitve in drugih orodij.“;

(c)v odstavku 2 se doda naslednji pododstavek:

„Organ zaradi vzpostavitve skupne kulture na področju nadzora oblikuje in posodablja nadzorniški priročnik Unije o nadzoru udeležencev na finančnem trgu v Uniji in pri tem med drugim upošteva spreminjajoče se poslovne prakse in poslovne modele udeležencev na finančnem trgu, vključno tiste, ki so posledica tehnoloških inovacij. Nadzorniški priročnik Unije določa najboljše nadzorniške prakse ter visokokakovostne metodologije in postopke.“;

(12)vstavi se naslednji člen 29a:

„Člen 29a

Strateški nadzorni načrt

1. Organ ob začetku veljavnosti Uredbe [XXX vstaviti sklic na uredbo o spremembi] in nato vsaka tri leta do 31. marca izda priporočilo, naslovljeno na pristojne organe, v katerem določi nadzorniške strateške cilje in prednostne naloge (v nadaljnjem besedilu: strateški nadzorni načrt) in sicer ob upoštevanju prispevkov pristojnih organov. Organ posreduje strateški nadzorni načrt v vednost Evropskemu parlamentu, Svetu in Komisiji ter ga objavi na svojem spletnem mestu.

V strateškem nadzornem načrtu so določene posebne prednostne naloge za nadzorne dejavnosti za spodbujanje doslednih, uspešnih in učinkovitih nadzornih praks ter skupne, enotne in usklajene uporabe prava Unije ter obravnavo relevantnih mikrobonitetnih trendov ter možnih tveganj in ranljivosti, ugotovljeni v skladu s členom 32.

2. Vsak pristojni organ vsako leto do 30. septembra Organu v obravnavo predloži osnutek letnega delovnega programa za naslednje leto in zlasti navede, kako je ta osnutek programa usklajen s strateškim nadzornim načrtom.

Osnutek letnega delovnega programa vsebuje konkretne cilje in prednostne naloge za nadzorne dejavnosti ter kvantitativna in kvalitativna merila za izbor udeležencev na finančnem trgu, tržnih praks in ravnanja ter udeležencev na finančnem trgu, ki jih bo pristojni organ, ki predloži osnutek letnega delovnega programa, pregledal v letu, ki ga navedeni program zajema.

3. Organ oceni osnutek letnega delovnega programa in kadar obstaja veliko tveganje, da prednostne naloge iz strateškega nadzornega načrta ne bodo dosežene, izda priporočilo ustreznemu pristojnemu organu z namenom uskladitve letnega delovnega programa ustreznega pristojnega organa s strateškim nadzornim načrtom.

Pristojni organi vsako leto do 31. decembra sprejmejo svoje letne delovne programe, pri čemer upoštevajo taka priporočila.

4. Vsak pristojni organ vsako leto do 31. marca Organu posreduje poročilo o izvajanju letnega delovnega programa.

Poročilo vsebuje vsaj naslednje podatke:

(a)    opis nadzornih dejavnosti in pregledov finančnih institucij, tržnih praks in vedenja ter finančnih trgov, pa tudi upravnih ukrepov in sankcij, uvedenih proti finančnim institucijam, odgovornim za kršitve prava Unije in nacionalnega prava;

(b)    opis dejavnosti, ki so bile izvedene in niso bile predvidene v letnem delovnem programu;

(c)    seznam dejavnosti, ki so bile navedene v letnem delovnem programu, vendar niso bile izvedene, ter ciljev navedenega programa, ki niso bili doseženi, skupaj z razlogi za neizvedbo navedenih dejavnosti in nedoseganje navedenih ciljev.

5. Organ oceni poročila pristojnih organov o izvajanju. Kadar obstaja veliko tveganje, da prednostne naloge iz strateškega nadzornega načrta ne bodo dosežene, Organ vsakemu zadevnemu pristojnemu organu izda priporočilo, kako lahko odpravi zadevne pomanjkljivosti pri svojih dejavnostih.

Organ na podlagi poročil in lastne ocene tveganj določi dejavnosti pristojnih organov, ki so ključne za izpolnitev strateškega nadzornega načrta in, kot je primerno, opravi preglede navedenih dejavnosti v skladu s členom 30.

6. Organ objavi najboljše prakse, ugotovljene med oceno letnih delovnih programov.“;

(13)člen 30 se spremeni:

(b)naslov člena se nadomesti z naslednjim:

„Pregledi pristojnih organov“;

(c)odstavek 1 se nadomesti z naslednjim:

„1. Organ redno opravlja preglede nekaterih ali vseh dejavnosti pristojnih organov, da bi se dodatno izboljšala skladnost rezultatov nadzora. V ta namen Organ razvija metode za zagotovitev objektivnega ocenjevanja in primerjave med pregledanimi pristojnimi organi. Pri izvajanju pregledov se upoštevajo obstoječe informacije in že izvedene ocene glede zadevnega pristojnega organa, vključno z vsemi informacijami, ki se Organu zagotovijo v skladu s členom 35, in vse informacije deležnikov.“;

(d)vstavi se naslednji odstavek 1a:

„1a. Organ za namene tega člena ustanovi odbor za preglede, ki ga sestavlja izključno osebje Organa. Organ lahko določene naloge ali odločitve v zvezi s pregledi pristojnih organov prenese na odbor za preglede.“;

(e)odstavek 2 se spremeni:

(i) uvodni stavek se nadomesti z naslednjim:

„Pregled med drugim vključuje oceno:“;

(ii) točka (a) se nadomesti z naslednjim:

„(a) ustreznosti virov, stopnje neodvisnosti in ureditev upravljanja pristojnega organa, zlasti ob upoštevanju učinkovite uporabe aktov Unije iz člena 1(2) in zmogljivosti za odzivanje na razvoj dogodkov na trgu;“;

(f)odstavek 3 se nadomesti z naslednjim:

„3. Organ pripravi poročilo, v katerem so navedeni rezultati pregleda. V poročilu so pojasnjeni in navedeni nadaljnji ukrepi, ki so predvideni kot posledica pregleda. Navedeni nadaljnji ukrepi se lahko sprejmejo v obliki smernic in priporočil v skladu s členom 16 in mnenj v skladu s členom 29(1)(a).

Pristojni organi si v skladu s členom 16(3) po najboljših močeh prizadevajo upoštevati te izdane smernice in priporočila. Kadar pristojni organi ne sprejmejo nadaljnjih ukrepov, navedenih v poročilu, Organ izda poročilo o nadaljnjih ukrepih.

Organ pri pripravi osnutkov regulativnih tehničnih standardov ali izvedbenih standardov v skladu s členi 10 do 15 ali smernic ali priporočil v skladu s členom 16 upošteva izid pregledov, opravljenih v skladu s tem členom, skupaj z vsemi drugimi informacijami, ki jih je pridobil med izvajanjem svojih nalog, da zagotovi zbliževanje najbolj kakovostnih nadzornih praks.“;

(g)vstavi se naslednji odstavek 3a:

„3a. Kadar Organ ob upoštevanju izida pregleda ali drugih informacij, ki jih je pridobil med izvajanjem svojih nalog, meni, da bi bila potrebna nadaljnja uskladitev pravil, ki se uporabljajo za udeležence na finančnem trgu ali pristojne organe, o tem predloži mnenje Komisiji.“;

(h)odstavek 4 se nadomesti z naslednjim:

„4. Organ objavi poročilo iz odstavka 3, vključno s poročilom o nadaljnjih ukrepih, razen če bi objava pomenila tveganje za stabilnost finančnega sistema. Pristojni organ, ki se ga pregleduje, se pred objavo poročila pozove, naj poda pripombe. Te pripombe so javno dostopne, razen če bi njihova objava pomenila tveganje za stabilnost finančnega sistema.“;

(14)v členu 31a se doda nov odstavek:

„Organ glede dejavnosti pristojnih organov, s katerimi se upravljavce ali produkte, ki se opirajo na tehnološke ali druge inovacije, spodbuja k vstopu na trg, spodbuja konvergenco nadzora, zlasti z izmenjavo informacij in najboljših praks. Kjer je ustrezno, lahko Organ sprejme smernice ali priporočila v skladu s členom 16.“;

(15)vstavi se nov člen 31a:

„Člen 31a

Usklajevanje prenosa dejavnosti in oddajanja dejavnosti v zunanje izvajanje ter prenosov tveganja

„1. Organ stalno usklajuje nadzorne ukrepe pristojnih organov z namenom spodbujanja konvergence nadzora na področjih prenosa dejavnosti in oddajanja dejavnosti v zunanje izvajanje s strani udeležencev na finančnem trgu ter v zvezi s tveganji, ki jih prenesejo, v skladu z odstavki 2, 3 in 4.

2. Pristojni organi obvestijo Organ, kadar nameravajo izdati dovoljenje ali registrirati udeleženca na finančnem trgu, ki je pod nadzorom zadevnega pristojnega organa v skladu z akti iz člena 1(2), in kadar poslovni načrt udeleženca na finančnem trgu določa, da se pomemben del njegovih dejavnosti ali katera koli ključna funkcija odda v zunanje izvajanje ali prenese ali da se tveganje za pomemben del njegovih dejavnosti prenese v tretje države, da bi izkoristil dovoljenje EU za čezmejno opravljanje storitev, vendar bi se dejansko pomemben del njegovih dejavnosti ali funkcij opravljal zunaj Unije. Obvestilo za Organ je dovolj podrobno, da mu omogoča ustrezno presojo.

Kadar Organ meni, da je treba pristojnemu organu izdati mnenje glede neskladnosti dovoljenja ali registracije, prijavljene v skladu s prvim pododstavkom, z zakonodajo Unije ali smernicami, priporočili ali mnenji, ki jih je izdal Organ, o tem obvesti navedeni pristojni organ v 20 delovnih dneh po prejemu obvestila od tega pristojnega organa. V takem primeru zadevni pristojni organ počaka na mnenje Organa, preden opravi registracijo ali izda dovoljenje.

Pristojni organ na zahtevo Organa v 15 delovnih dneh po prejemu take zahteve zagotovi informacije v zvezi s svojo odločitvijo o dovoljenju ali registraciji udeleženca na finančnem trgu, ki je pod njegovim nadzorom v skladu z akti iz člena 1(2).

Organ izda mnenje brez poseganja v roke iz prava Unije najpozneje 2 meseca po prejemu obvestila v skladu s prvim pododstavkom.

3. Udeleženec na finančnem trgu pristojni organ obvesti o oddaji pomembnega dela svojih dejavnosti ali ključnih funkcij v zunanje izvajanje ali o njihovem prenosu ter o prenosu tveganja za pomemben del svojih dejavnosti na drug subjekt ali lastno podružnico s sedežem v tretji državi. Zadevni pristojni organ dvakrat letno obvešča Organ o takih obvestilih.

Ne glede na člen 35 pristojni organ na zahtevo Organa predloži informacije glede ureditev za oddajo v zunanje izvajanje, prenos dejavnosti ali prenose tveganja s strani udeležencev na finančnem trgu.

Organ nadzoruje, ali zadevni pristojni organi preverjajo, da so ureditve za oddajo v zunanje izvajanje, prenos dejavnosti ali prenose tveganja iz prvega pododstavka sklenjene v skladu s pravom Unije, skladne s smernicami, priporočili ali mnenji Organa in pristojnim organom ne preprečujejo učinkovitega nadzora in izvrševanja v tretji državi.

4. Organ lahko zadevnemu pristojnemu organu izda priporočila, vključno s priporočili za pregled odločitve ali umik dovoljenja. Kadar zadevni pristojni organ v 15 delovnih dneh ne izpolni priporočil Organa, pristojni organ navede razloge in Organ svoje priporočilo objavi skupaj s temi razlogi.“;

(16)vstavi se nov člen 31b:

„Člen 31b

Usklajevalna vloga pri naročilih, transakcijah in dejavnostih s pomembnimi čezmejnimi učinki

1. Kadar ima Organ utemeljene razloge za sum, da naročila, transakcije ali druge dejavnosti s pomembnimi čezmejnimi učinki ogrožajo pravilno delovanje in celovitost finančnih trgov ali finančno stabilnost v Uniji, pristojnim organom zadevne države članice priporoči, naj začnejo preiskavo, in jim zagotovi relevantne informacije.

2. Kadar ima pristojni organ utemeljene razloge za sum, da naročila, transakcije ali druge dejavnosti s pomembnimi čezmejnimi učinki ogrožajo pravilno delovanje in celovitost finančnih trgov ali finančno stabilnost v Uniji, o tem takoj obvesti Organ in zagotovi relevantne informacije. Organ lahko pristojnim organom države članice, v kateri je prišlo do sumljive dejavnosti, priporoči ukrepanje potem, ko navedenim pristojnim organom posreduje relevantne informacije.

3. Da bi pospešil izmenjavo informacij med Organom in pristojnimi organi, Organ vzpostavi in vzdržuje pomnilnik, zasnovan za ta namen.“;

(17)v členu 32 se vstavi nov odstavek 2a:

„2a. Organ vsaj enkrat letno odloči, ali bi bilo ustrezno opraviti ocenjevanje na ravni celotne Unije iz odstavka 2 ter o svoji odločitvi obvesti Evropski parlament, Svet in Komisijo. Kadar se opravi takšno ocenjevanje na ravni celotne Unije in Organ oceni, da je ustrezno razkriti rezultate posameznih udeleženih finančnih institucij, to tudi stori.

Obveznosti varovanja poslovnih skrivnosti pristojnim organom ne preprečujejo objave rezultatov ocenjevanja na ravni celotne Unije iz odstavka 2 ali posredovanja rezultatov takega ocenjevanja Organu z namenom, da Organ objavi rezultate ocenjevanja na ravni celotne Unije v zvezi s prilagodljivostjo finančnih institucij.“;

(18)člen 33 se spremeni:

(b)    odstavek 2 se nadomesti z naslednjim:

„2. Organ Komisiji pomaga pri pripravi sklepov o enakovrednosti glede regulativnih in nadzornih okvirov tretjih držav na posebno prošnjo Komisije za nasvet ali kadar to od njega zahtevajo akti iz člena 1(2).“;

(c)vstavijo se naslednji odstavki 2a, 2b in 2c:

„2a. Organ spremlja razvoj regulativnih in nadzornih ureditev ter praks izvrševanja in relevanten razvoj dogodkov na trgu v tretjih državah, za katere je Komisija sprejela sklepe o enakovrednosti v skladu z akti iz člena 1(2), da bi preveril, ali so merila, na podlagi katerih so bili ti sklepi sprejeti, in pogoji v njih še vedno izpolnjeni. Organ upošteva pomen zadevnih tretjih držav za trg. Organ Komisiji enkrat na leto predloži zaupno poročilo o svojih ugotovitvah.

Brez poseganja v posebne zahteve v aktih iz člena 1(2) in pod pogoji iz drugega stavka odstavka 1 Organ sodeluje z zadevnimi pristojnimi organi, kadar je to možno, in, kadar je primerno, tudi z organi za reševanje v tretjih državah, katerih regulativne in nadzorne ureditve so bile priznane kot enakovredne. Sodelovanje poteka na podlagi upravnih dogovorov, sklenjenih z ustreznimi organi v teh tretjih državah. Pri pogajanjih o takih upravnih dogovorih si Organ prizadeva vključiti določbe o:

(a)    mehanizmih, ki bi Organu omogočile, da pridobi relevantne informacije, vključno z informacijami o regulativni ureditvi, nadzornem pristopu, relevantnem razvoju dogodkov na trgu in vsemi spremembami, ki lahko vplivajo na sklep o enakovrednosti;

(b)    postopkih glede usklajevanja nadzornih dejavnosti, po potrebi vključno z inšpekcijskimi pregledi na kraju samem, in sicer v obsegu, ki je potreben za nadaljnje spremljanje takih sklepov.

Organ Komisijo obvesti, kadar pristojni organ tretje države zavrne sklenitev takega upravnega dogovora ali kadar zavrača učinkovito sodelovanje. Komisija te informacije upošteva pri pregledu zadevnih sklepov o enakovrednosti.

2b. Kadar Organ v tretjih državah iz odstavka 2a ugotovi razvoj regulativnih ali nadzornih praks ali praks izvrševanja, ki bi lahko vplival na finančno stabilnost Unije ali ene ali več njenih držav članic, na celovitost trga ali zaščito vlagateljev ali delovanje notranjega trga, o tem zaupno in takoj obvesti Komisijo.

Organ enkrat na leto Komisiji predloži zaupno poročilo o razvoju regulativnih in nadzornih ureditev, razvoju na področju izvrševanja ter razvoju dogodkov na trgu v tretjih državah iz odstavka 2a s posebnim poudarkom na njihovem pomenu za finančno stabilnost, celovitost trga, zaščito vlagateljev ali delovanje notranjega trga.

2c. Pristojni organi vnaprej obvestijo Organ o svoji nameri glede sklenitve upravnih dogovorov z nadzornimi organi tretjih držav na katerem koli od področij, ki jih urejajo akti iz člena 1(2), vključno v zvezi s podružnicami subjektov iz tretjih držav. Hkrati Organu predložijo osnutek takšnih načrtovanih dogovorov.

Organ lahko pripravi model za upravne dogovore z namenom vzpostavitve doslednih, učinkovitih in uspešnih nadzornih praks v Uniji in krepitve mednarodnega usklajevanja nadzora. Pristojni organi si v skladu s členom 16(3) po najboljših močeh prizadevajo upoštevati take modele za upravne dogovore.

V poročilo iz člena 43(5) Organ vključi podatke o upravnih dogovorih, sklenjenih z nadzornimi organi, mednarodnimi organizacijami ali vladami tretjih držav, pomoči, ki jo je Organ Komisiji nudil pri pripravi sklepov o enakovrednosti, in dejavnostih spremljanja, ki jih je Organ opravil v skladu z odstavkom 2a.“;

(19)v odstavku 2 člena 34 se zadnji stavek nadomesti z naslednjim:

„Člena 35 in 35b se uporabljata za področja, v zvezi s katerimi lahko Organ izda mnenje.“;

(20)člen 35 se spremeni:

(b)odstavki 1, 2 in 3 se nadomestijo z naslednjim:

„1. Pristojni organi Organu na njegovo zahtevo predložijo vse informacije, ki jih ta potrebuje za opravljanje nalog, ki se nanj prenesejo s to uredbo, če imajo do zadevnih informacij zakonit dostop.

Predložene informacije so točne in popolne ter se predložijo v roku, ki ga predpiše Organ.

2. Organ lahko zahteva tudi, da se mu informacije zagotavljajo v rednih časovnih presledkih in v določeni obliki oziroma z uporabo primerljivih predlog, ki jih odobri Organ. Za take zahteve se, kadar je mogoče, uporabljajo enotne oblike poročanja.

3. Organ lahko na ustrezno utemeljeno zahtevo pristojnega organa predloži vse informacije, ki jih pristojni organ potrebuje za opravljanje svojih nalog, pri čemer upošteva obveznost varovanja poslovnih skrivnosti, določeno v sektorski zakonodaji in členu 70.“;

(c)odstavek 5 se nadomesti z naslednjim:

„5. Kadar informacije, ki se zahtevajo v skladu z odstavkom 1, niso na voljo ali jih pristojni organi ne zagotovijo v roku, ki ga določi Organ, lahko Organ naslovi ustrezno utemeljeno zahtevo na:

(a) druge nadzorne organe z nadzornimi nalogami;

(b) ministrstvo, ki je pristojno za finance v zadevni državi članici in ki ima na voljo bonitetne informacije;

(c) nacionalno centralno banko ali statistični urad zadevne države članice;

(d) statistični urad zadevne države članice.

Pristojni organi Organu na njegovo zahtevo pomagajo pri zbiranju informacij.“;

(d)odstavka 6 in 7 se črtata;

(21)vstavijo se naslednji členi 35a do 35h:

„Člen 35a

Izvajanje pooblastil iz člena 35b

Pooblastila, ki so v skladu s členom 35b prenesena na Organ ali na njegove uradnike ali druge osebe, ki jih pooblasti Organ, se ne uporabljajo za zahteve po razkritju informacij ali dokumentov, za katere velja varovanje zaupnosti.

Člen 35b

Zahteva po informacijah od udeležencev na finančnem trgu

1. Kadar informacije, zahtevane v odstavku 1 ali odstavku 5 člena 35, niso na voljo ali se ne zagotovijo v roku, ki ga določi Organ, lahko ta z enostavno zahtevo ali odločitvijo od zadevnih udeležencev na finančnem trgu zahteva, da predložijo vse potrebne informacije, ki jih Organ potrebuje za izpolnjevanje svojih obveznosti v skladu s to uredbo.

2. V vsaki enostavni zahtevi po informacijah iz odstavka 1 se:

(a)    navede ta člen kot pravna podlaga za zahtevo;

(b)    navede namen zahteve;

(c)    navede zahtevane informacije;

(d)    navede rok, do katerega je treba predložiti informacije;

(e)    vključi izjava, da oseba, od katere se zahtevajo informacije, teh sicer ni dolžna zagotoviti, vendar pa v primeru prostovoljnega odgovora na zahtevo ne smejo biti napačne ali zavajajoče;

(f)    navede višina globe, ki se izda v skladu s členom 35c, če so predložene informacije napačne ali zavajajoče.

3. Kadar Organ informacije zahteva z odločitvijo:

(a)    navede ta člen kot pravno podlago za zahtevo;

(b)    navede namen zahteve;

(c)    navede zahtevane informacije;

(d)    določi rok, v katerem je treba informacije predložiti;

(e)    navede periodične denarne kazni, določene v členu 35d, če so zahtevane informacije nepopolne;

(f)    navede globo, določeno v členu 35c, če so odgovori na vprašanja napačni ali zavajajoči;

(g)    navede pravico do pritožbe proti odločitvi pri odboru za pritožbe ter pravico, da se odločitev predloži v presojo Sodišču Evropske unije v skladu s členoma 60 in 61.

4. Zahtevane informacije zagotovijo zadevni udeleženci na finančnem trgu ali njihovi zastopniki in, v primeru pravnih oseb ali združenj, ki nimajo pravne osebnosti, osebe, ki so po zakonu ali statutu pooblaščene za njihovo zastopanje. Pooblaščeni odvetniki lahko predložijo informacije v imenu svojih strank. Slednje so kljub temu v celoti odgovorne, če so predložene informacije nepopolne, napačne ali zavajajoče.

5. Organ pristojnemu organu države članice, kjer ima zadevni udeleženec na finančnem trgu, na katerega se nanaša zahteva po informacijah, prebivališče ali sedež, takoj pošlje kopijo enostavne zahteve ali svoje odločitve.

6. Organ lahko uporablja zaupne informacije, prejete v skladu s tem členom, samo za izvajanje nalog, ki so mu dodeljene s to uredbo.“;

Člen 35c

Postopkovna pravila za nalaganje glob

1. Kadar Organ pri opravljanju svojih nalog v skladu s to uredbo ugotovi, da obstajajo resni znaki o možnih dejanjih, ki bi lahko veljala za kršitev iz člena 35d(1), v okviru Organa imenuje neodvisnega preiskovalnega uradnika, da razišče zadevo. Imenovani uradnik ne sodeluje neposredno ali posredno ali ni neposredno ali posredno sodeloval pri neposrednem ali posrednem nadzoru zadevnih udeležencev na finančnem trgu in svoje naloge opravlja neodvisno od odbora nadzornikov.

2. Preiskovalni uradnik iz odstavka 1 razišče domnevne kršitve ob upoštevanju pripomb preiskovanih oseb in popoln spis s svojimi ugotovitvami predloži odboru nadzornikov.

3. Preiskovalni uradnik lahko v okviru opravljanja svojih nalog zahteva informacije v skladu s členom 35b.

4. Preiskovalni uradnik ima pri opravljanju svojih nalog dostop do vseh dokumentov in informacij, ki jih je Organ zbral pri nadzornih dejavnostih.

5. Potem ko preiskovalni uradnik zaključi preiskavo in preden spis z ugotovitvami predloži odboru nadzornikov, preiskovanim osebam omogoči, da podajo izjavo v zvezi s preiskovanimi zadevami. Svoje ugotovitve utemelji le z dejstvi, glede katerih so zadevne osebe imele priložnost podati pripombe.

6. Pravica preiskovanih oseb do obrambe se med preiskavami v skladu s tem členom v celoti spoštuje.

7. Potem ko preiskovalni uradnik spis z ugotovitvami predloži odboru nadzornikov, o tem obvesti preiskovane osebe. Tem je zagotovljena pravica do vpogleda v spis, pri čemer se upošteva pravni interes drugih oseb glede varstva njihovih poslovnih skrivnosti. Pravica do vpogleda v spis ne zajema zaupnih informacij, ki se nanašajo na tretje osebe.

8. Na podlagi spisa z ugotovitvami preiskovalnega uradnika in potem ko so v skladu s členom 35f preiskovane osebe podale izjavo, če so to zahtevale, se Organ odloči, ali so preiskovane osebe storile eno ali več kršitev iz člena 35d(1) in v tem primeru sprejme ukrep v skladu z navedenim členom.

9. Preiskovalni uradnik ne sodeluje pri posvetovanjih odbora nadzornikov niti na noben drug način ne posega v postopek odločanja tega odbora.

10. Komisija v skladu s členom 75a sprejme delegirane akte, s katerimi določi poslovnik v zvezi z izvajanjem pooblastila glede nalaganja glob ali periodičnih denarnih kazni, vključno s pravili o:

(a) pravici do obrambe,

(b) časovnih določbah,

(c) določbah o pobiranju glob ali periodičnih denarnih kazni,

(d) določbah o rokih zastaranja za naložitev in izvrševanje glob ter periodičnih denarnih kazni.

11. Kadar Organ pri opravljanju svojih nalog v skladu s to uredbo ugotovi, da obstajajo resni znaki o možnih dejanjih, ki bi lahko veljala za kazniva dejanja, zadeve za kazenski pregon predloži pristojnim nacionalnim organom. Organ poleg tega ne izreče glob ali periodičnih denarnih kazni, kadar je predhodna oprostilna sodba ali obsodba, izhajajoča iz istega dejanja ali dejanj, ki so v osnovi ista, že postala pravnomočna kot rezultat kazenskega postopka po nacionalnem pravu.

Člen 35d

Globe

1. Organ sprejme odločitev o naložitvi globe, kadar ugotovi, da udeleženec na finančnem trgu namerno ali iz malomarnosti ni zagotovil informacij v odziv na odločitev, s katero se zahtevajo informacije, v skladu s členom 35b(3) ali da je predložil nepopolne, napačne ali zavajajoče informacije v odziv na enostavno zahtevo po informacijah ali odločitev v skladu s členom 35b(2).

2. Osnovni znesek globe iz odstavka 1 znaša najmanj 50 000 EUR in največ 200 000 EUR.

3. Organ pri določanju osnovnega zneska globe iz odstavka 2 upošteva letni promet zadevnega udeleženca na finančnem trgu v preteklem poslovnem letu, in sicer velja:

(a) vrednost blizu spodnje meje osnovnega zneska za subjekte z letnim prometom pod 10 milijoni EUR;

(b) srednja vrednost osnovnega zneska za subjekte z letnim prometom med 10 in 50 milijoni EUR;

(c) vrednost blizu zgornje meje osnovnega zneska za subjekte z letnim prometom nad 50 milijoni EUR.

Osnovni zneski, določeni v mejnih vrednostih iz odstavka 2, se po potrebi prilagodijo ob upoštevanju oteževalnih ali olajševalnih dejavnikov v skladu z zadevnimi koeficienti iz odstavka 5.

Zadevni oteževalni koeficient se uporabi za vsak posamezen osnovni znesek. Kadar se uporabi več kot en oteževalni koeficient, se razlika med osnovnim zneskom in zneskom po uporabi vsakega posameznega oteževalnega koeficienta doda osnovnemu znesku.

Zadevni olajševalni koeficient se uporabi za vsak posamezen osnovni znesek. Kadar velja več kot en olajševalni koeficient, se razlika med osnovnim zneskom in zneskom po uporabi vsakega posameznega olajševalnega koeficienta odšteje od osnovnega zneska.

4. Naslednji koeficienti prilagoditve se uporabijo kumulativno za osnovne zneske iz odstavka 2:

(a)    koeficienti prilagoditve, povezani z oteževalnimi dejavniki:

(i) kadar se je kršitev večkrat pojavljala, se za vsako ponovitev kršitve uporabi dodatni koeficient 1,1;

(ii) kadar je kršitev trajala več kot šest mesecev, se uporabi koeficient 1,5;

(iii) kadar je bila kršitev storjena namerno, se uporabi koeficient 2;

(iv) kadar po ugotovitvi kršitve ni bil sprejet noben ukrep za njeno odpravo, se uporabi koeficient 1,7;

(v) če višje vodstvo udeleženca na finančnem trgu ni sodelovalo z Organom, se uporabi koeficient 1,5;

(b)    koeficienti prilagoditve, povezani z olajševalnimi dejavniki:

(i) kadar je kršitev trajala manj kot 10 delovnih dni, se uporabi koeficient 0,9;

(ii) kadar lahko višje vodstvo udeleženca na finančnem trgu dokaže, da je sprejelo vse potrebne ukrepe za preprečitev neizpolnjevanja zahteve v skladu s členom 35(6a), se uporabi koeficient 0,7;

(iii) kadar je udeleženec na finančnem trgu hitro, učinkovito in v celoti obvestil Organ o kršitvi, se uporabi koeficient 0,4;

(iv) kadar je udeleženec na finančnem trgu prostovoljno sprejel ukrepe za zagotovitev, da v prihodnje ne bo prišlo do podobnih kršitev, se uporabi koeficient 0,6.

5. Ne glede na odstavka 2 in 3 skupna globa ne presega 20 % letnega prometa zadevnega udeleženca na finančnem trgu v predhodnem poslovnem letu, razen če je imel zaradi kršitve neposredne ali posredne finančne koristi. V tem primeru je skupna globa vsaj enaka tem finančnim koristim.

Člen 35e

Periodične denarne kazni

1. Organ sprejme odločitev o naložitvi periodične denarne kazni, da bi udeležence na finančnem trgu iz člena 35b(1) prisilil, da zagotovijo informacije, zahtevane z odločitvijo v skladu s členom 35b(3).

2. Periodične denarne kazni so učinkovite in sorazmerne. Periodične denarne kazni se naložijo na dnevni osnovi, dokler zadevni udeleženec na finančnem trgu ne izpolni zahtev zadevne odločitve iz odstavka 1.

3. Ne glede na odstavek 2 znesek periodične denarne kazni ustreza 3 % povprečnega dnevnega prometa zadevnega udeleženca na finančnem trgu v predhodnem poslovnem letu. Zneski se izračunajo od datuma, določenega v odločitvi, s katero se naloži periodična denarna kazen.

4. Periodična denarna kazen se lahko naloži za obdobje največ šestih mesecev po uradnem obvestilu o odločitvi Organa.

Člen 35f

Pravica do izjave

1. Organ udeležencu na finančnem trgu, za katerega je izdal zahtevo po informacijah, pred sprejetjem odločitve o naložitvi globe in periodične denarne kazni na podlagi členov 35d in 35e omogoči, da poda izjavo.

Organ svoje ugotovitve utemelji le z dejstvi, glede katerih so zadevni udeleženci na finančnem trgu imeli možnost poda pripombe.

2. Pravica udeleženca na finančnem trgu iz odstavka 1 do obrambe se v postopkih v celoti spoštuje. Udeležencu na finančnem trgu se zagotovi pravica do vpogleda v spis Organa ob upoštevanju pravnega interesa drugih oseb glede varstva njihovih poslovnih skrivnosti. Pravica vpogleda v spis ne velja za zaupne informacije ali notranje pripravljalne dokumente Organa.

Člen 35g

Razkritje, narava, izvršitev in dodelitev glob ter periodičnih denarnih kazni

1. Globe in periodične denarne kazni, naložene v skladu s členoma 35d in 35e, so upravne narave in izvršljive.

2. Izvršitev glob in periodičnih denarnih kazni ureja poslovnik, ki velja v državi članici, na ozemlju katere se opravi izvršitev. Organ, ki ga v ta namen določi vsaka država članica ter o tem obvesti Organ in Sodišče Evropske unije, odločitvi o naložitvi globe ali periodične denarne kazni priloži nalog za izvršitev, pri čemer ni potrebna nobena druga formalnost razen overitev verodostojnosti odločitve.

3. Kadar so te formalnosti iz odstavka 2 na zahtevo zadevne stranke izpolnjene, lahko ta zadevo preda neposredno pristojnemu organu in predlaga začetek postopka izvršitve v skladu z nacionalno zakonodajo.

4. Izvršitev globe ali periodične denarne kazni se lahko odloži le z odločbo Sodišča Evropske unije. Vendar pa o pritožbah glede nepravilnosti izvršitve glob ali periodičnih denarnih kazni odločajo sodišča zadevne države članice.

5. Organ javnosti razkrije vse globe in periodične denarne kazni, ki jih je naložil v skladu s členoma 35d in 35e, razen če bi takšno razkritje javnosti resno ogrozilo finančne trge ali povzročilo nesorazmerno škodo vpletenim stranem.

6. Zneski glob in periodičnih denarnih kazni se dodelijo v splošni proračun Evropske unije.

Člen 35h

Presoja Sodišča Evropske unije

Sodišče Evropske unije ima neomejeno pristojnost za presojanje odločitev, s katerimi je Organ naložil globo ali periodično denarno kazen. Globo ali periodično denarno kazen, ki jo je naložil Organ, lahko razveljavi, zniža ali zviša.“;

(22)v odstavku 5 člena 36 se prvi pododstavek nadomesti z naslednjim:

„Organ ob prejemu opozorila ali priporočila odbora ESRB, naslovljenega na pristojni organ, po potrebi uporabi pooblastila, ki so mu dodeljena s to uredbo, da zagotovi pravočasno nadaljnje ukrepanje.“;

(23)člen 37 se spremeni:

(a)v odstavku 4 se zadnji stavek prvega pododstavka nadomesti z naslednjim:

„Člani interesne skupine za vrednostne papirje in trge so imenovani za obdobje štirih let, po izteku katerega se opravi nov izbirni postopek.“;

(b)v odstavku 5 se dodata naslednja pododstavka:

„Kadar člani interesne skupine za vrednostne papirje in trge ne morejo doseči skupnega mnenja ali nasveta, se članom, ki predstavljajo eno skupino zainteresiranih strani, dovoli, da izdajo ločeno mnenje ali ločen nasvet.

Interesna skupina za vrednostne papirje in trge, interesna skupina za bančništvo, interesna skupina za zavarovanje in pozavarovanje ter interesna skupina za poklicne pokojninske sklade lahko izdajo skupna mnenja in nasvete o vprašanjih, povezanih z delom evropskih nadzornih organov, v skladu s členom 56 te uredbe o skupnih stališčih in skupnih aktih.“;

(24)člen 39 se nadomesti z naslednjim:

„Člen 39

Postopek odločanja

1. Organ pri sprejemanju odločitev iz te uredbe ravna v skladu z odstavki 2 do 6, razen pri odločitvah, sprejetih v skladu s členi 35b, 35d in 35e.

2. Organ vse naslovnike odločitve obvesti o njenem nameravanem sprejetju in določi rok, do katerega lahko naslovnik predloži svoje mnenje o zadevi, pri čemer se v celoti upoštevajo nujnost, zapletenost in možne posledice zadeve. Določba iz prvega stavka se smiselno uporablja za priporočila iz člena 17(3).

3. V odločitvah Organa so navedeni razlogi, na katerih temeljijo.

4. Naslovniki odločitev Organa se obvestijo o pravnih sredstvih, ki so jim na voljo na podlagi te uredbe.

5. Kadar Organ sprejme odločitev na podlagi člena 18(3) ali 18(4), to odločitev pregleduje v ustreznih časovnih presledkih.

6. Sprejetje odločitev, ki jih Organ sprejme na podlagi členov 17, 18 ali 19, se objavi. Pri objavi se razkrijeta identiteta zadevnega pristojnega organa ali zadevnega udeleženca na finančnem trgu in glavna vsebina odločitve, razen če je taka objava v navzkrižju z upravičenimi interesi udeležencev na finančnem trgu ali varovanjem njihovih poslovnih skrivnosti ali če bi lahko resno ogrozila pravilno delovanje in celovitost finančnih trgov ali stabilnost celotnega finančnega sistema Unije ali dela tega sistema.“;

(25)člen 40 se spremeni:

(b)odstavek 1 se spremeni:

(i)vstavi se naslednja točka (aa):

„(aa) člani izvršnega odbora s polnim delovnim časom iz člena 45(1), ki nimajo glasovalne pravice;“;

(c)    v odstavku 6 se drugi pododstavek črta;

(d)doda se naslednji odstavek 7:

„7. Kadar nacionalni javni organ iz odstavka 1(b) ni pristojen za izvrševanje predpisov o varstvu potrošnikov, se lahko član odbora nadzornikov iz navedene točke odloči, da ga spremlja predstavnik organa za varstvo potrošnikov iz države članice, ki nima glasovalne pravice. Če si pristojnost za varstvo potrošnikov v državi članici deli več organov, se navedeni organi dogovorijo o skupnem predstavniku.“;

(26)člen 41 se nadomesti z naslednjim:

„Člen 41

Notranji odbori

(27)Odbor nadzornikov lahko ustanavlja notranje odbore za posebne naloge, ki so mu dodeljene. Določi lahko prenos nekaterih jasno opredeljenih nalog in odločitev na notranje odbore, izvršni odbor ali predsednika.“;

(28)v členu 42 se prvi odstavek nadomesti z naslednjim:

„Člani odbora nadzornikov z glasovalno pravico, člani, specifični za CNS, z glasovalno pravico in stalni člani izvršnega odbora za CNS z glasovalno pravico pri opravljanju nalog, ki so jim dodeljene s to uredbo, delujejo neodvisno in objektivno, izključno v interesu Unije kot celote ter ne zahtevajo in ne sprejemajo navodil institucij ali organov Unije, katere koli vlade države članice ali katerih koli drugih javnih ali zasebnih organov.“;

(29)člen 43 se spremeni:

(b)odstavek 1 se nadomesti z naslednjim:

„Odbor nadzornikov usmerja delo Organa.

Sprejema mnenja, priporočila, smernice in odločitve Organa ter izdaja nasvete iz poglavja II, razen tistih nalog in pooblastil, za katera sta pristojna izvršni odbor za CNS v skladu s členom 44b in izvršni odbor v skladu s členom 47. Ukrepa na predlog izvršnega odbora.“;

(c)odstavka 2 in 3 se črtata;

(d)v odstavku 4 se prvi pododstavek nadomesti z naslednjim:

„Odbor nadzornikov vsako leto do 30. septembra na podlagi predloga izvršnega odbora sprejme delovni program Organa za naslednje leto ter ga posreduje v vednost Evropskemu parlamentu, Svetu in Komisiji.“;

(e)odstavek 5 se nadomesti z naslednjim:

„5. Odbor nadzornikov na predlog izvršnega odbora sprejme letno poročilo o dejavnostih Organa, vključno z izvedbo nalog predsednika, na podlagi osnutka poročila iz člena 53(7) ter to poročilo vsako leto do 15. junija posreduje Evropskemu parlamentu, Svetu, Komisiji, Računskemu sodišču in Evropskemu ekonomsko-socialnemu odboru. Poročilo se objavi.“;

(f)odstavek 8 se črta;

(30)člen 44 se spremeni:

(b)v drugem pododstavku odstavka 1 se doda naslednji stavek:

„Člani izvršnega odbora s polnim delovnim časom in predsednik ne glasujejo o navedenih odločitvah.“;    

(c)v odstavku 1 se črtata tretji in četrti pododstavek;

(d)odstavek 4 se nadomesti z naslednjim:

„4. Člani brez glasovalne pravice in opazovalci se ne udeležujejo razprav v odboru nadzornikov, ki zadevajo posamezne finančne institucije, razen če je v členu 75(3) ali aktih iz člena 1(2) določeno drugače.

Prvi pododstavek ne velja za predsednika, člane, ki so tudi člani izvršnega odbora, in predstavnika Evropske centralne banke, ki ga imenuje njen nadzorni odbor.“;

(31)v poglavju III se naslov oddelka 2 nadomesti z naslednjim:

„Izvršni odbor“;

(32)člen 45 se nadomesti z naslednjim:

„Člen 45

Sestava

1. Izvršni odbor sestavljajo predsednik in pet članov s polnim delovnim časom. Predsednik vsakemu članu s polnim delovnim časom dodeli jasno določene naloge na področju politike in upravljavske naloge. Enemu od članov s polnim delovnim časom se dodeli odgovornost za proračunske zadeve in zadeve v zvezi z delovnim programom Organa (v nadaljnjem besedilu: odgovorni član). Eden od članov s polnim delovnim časom deluje kot podpredsednik in opravlja naloge predsednika, kadar je ta odsoten ali utemeljeno zadržan. Vodja izvršnega odbora za CNS sodeluje na vseh sejah izvršnega odbora kot opazovalec.

2. Člani s polnim delovnim časom se izberejo na podlagi dosežkov, znanja in spretnosti, poznavanja udeležencev na finančnem trgu in trgov ter izkušenj, povezanih s finančnim nadzorom in pravno ureditvijo tega področja. Člani s polnim delovnim časom imajo bogate izkušnje na področju vodenja. Izbor se opravi na podlagi javnega razpisa za predložitev kandidatur, ki se objavi v Uradnem listu Evropske unije, nato pa Komisija sestavi ožji seznam kvalificiranih kandidatov.

Komisija ožji seznam predloži v odobritev Evropskemu parlamentu. Svet po odobritvi tega ožjega seznama sprejme odločitev o imenovanju članov izvršnega odbora s polnim delovnim časom, vključno z odgovornim članom. Izvršni odbor je sestavljen uravnoteženo in sorazmerno, tako da je Unija v njem zastopana kot celota.

3. Če član izvršnega odbora s polnim delovnim časom ne izpolnjuje več pogojev iz člena 46 ali je bil spoznan za krivega hude kršitve, lahko Svet na predlog Komisije, ki ga je odobril Evropski parlament, sprejme sklep, s katerim ga odstavi s položaja.

4. Mandat članov s polnim delovnim časom traja pet let in se lahko enkrat podaljša. V devetih mesecih pred koncem petletnega mandata člana s polnim delovnim časom odbor nadzornikov ovrednoti:

(a) rezultate, dosežene v prvem mandatu, in način, na katerega so bili doseženi;

(b) dolžnosti in zahteve Organa v naslednjih letih.

Komisija ob upoštevanju ovrednotenja Svetu predloži seznam članov s polnim delovnim časom, za katere predlaga podaljšanje mandata. Svet lahko na podlagi seznama in ob upoštevanju ovrednotenja podaljša mandat članov s polnim delovnim časom.“;

(33)vstavi se naslednji člen 45a:

„Člen 45a

Odločanje

1. Izvršni odbor sprejema odločitve z navadno večino svojih članov. Vsak član ima en glas. Če je izid glasovanja neodločen, je odločilen glas predsednika.

2. Predstavnik Komisije sodeluje na sejah izvršnega odbora, vendar nima pravice glasovanja, razen v zadevah iz člena 63.

3. Izvršni odbor sprejme in objavi svoj poslovnik.

4. Seje izvršnega odbora skliče predsednik na lastno pobudo ali zahtevo ene tretjine članov odbora ter jih tudi vodi.

Izvršni odbor se srečuje pred vsako sejo odbora nadzornikov in tako pogosto, kot se izvršnemu odboru zdi potrebno. Izvršni odbor se srečuje vsaj petkrat letno.

5. Članom izvršnega odbora lahko odvisno od določb iz poslovnika pomagajo svetovalci ali strokovnjaki. Člani brez glasovalne pravice se ne udeležujejo razprav v izvršnem odboru o posameznih udeležencih na finančnem trgu.“;

(34)vstavi se naslednji člen 45b:

„Člen 45b

Notranji odbori

Izvršni odbor lahko ustanavlja notranje odbore za posebne naloge, ki so mu dodeljene.“;

(35)člen 46 se nadomesti z naslednjim:

„Člen 46

Neodvisnost

Člani izvršnega odbora delujejo neodvisno in objektivno v izključnem interesu Unije kot celote ter ne zahtevajo in ne sprejemajo navodil institucij ali organov Unije, katere koli vlade države članice ali katerega koli drugega javnega ali zasebnega organa.

Niti države članice, institucije ali organi Unije niti kateri koli drug javni ali zasebni organ ne sme vplivati na člane izvršnega odbora pri izvrševanju njihovih nalog.“;

(36)člen 47 se nadomesti z naslednjim:

„Člen 47

Naloge

1. Izvršni odbor zagotavlja, da Organ opravlja svoje poslanstvo in izvaja naloge, ki so mu dodeljene v skladu s to uredbo. Sprejme vse potrebne ukrepe, predvsem sprejme notranja upravna navodila in objavlja obvestila, da bi zagotovil delovanje Organa v skladu s to uredbo.

2. Izvršni odbor letni in večletni delovni program, ki vsebuje del o vprašanjih glede CNS, predloži v sprejetje odboru nadzornikov.

3. Izvršni odbor izvaja svoja proračunska pooblastila v skladu s členoma 63 in 64.

Izvršni odbor je pristojen za ukrepanje in sprejemanje odločitev za namene členov 17, 19, 22, 29a, 30, 31a, 32 in 35b do 35h, razen v zvezi z vprašanji glede CNS, za katera je pristojen izvršni odbor za CNS. Izvršni odbor o sprejetih odločitvah obvešča odbor nadzornikov.

3a. Izvršni odbor preuči vsa vprašanja, o katerih odloča odbor nadzornikov, in o njih poda mnenja in predloge.

4. Izvršni odbor pregleda in pripravi odločitve, ki jih sprejme odbor nadzornikov, glede vseh vprašanj, za katere so se z akti iz člena 1(2) na organ prenesle naloge izdaje dovoljenj ali nadzora ter ustrezna pooblastila. 4. Izvršni odbor sprejme načrt kadrovske politike Organa in v skladu s členom 68(2) tudi potrebne izvedbene ukrepe za kadrovske predpise za uradnike Evropskih skupnosti (v nadaljnjem besedilu: kadrovski predpisi).

5. Izvršni odbor sprejme posebne določbe o pravici dostopa do dokumentov Organa v skladu s členom 72.

6. Izvršni odbor na podlagi osnutka poročila iz člena 53(7) odboru nadzornikov predlaga v odobritev letno poročilo o dejavnostih Organa, kot tudi o nalogah predsednika.

7. Izvršni odbor imenuje in razrešuje člane odbora za pritožbe v skladu s členom 58(3) in (5).

8. Člani izvršnega odbora javno razkrijejo vse sestanke, ki se jih udeležijo, in vsa prejeta darila. Stroški se javno beležijo v skladu s Kadrovskimi predpisi. .

9. Odgovorni član ima naslednje naloge:

(a) izvaja letni delovni program Organa pod vodstvom odbora nadzornikov in izvršnega odbora za CNS glede nalog in pooblastil iz člena 44b(1) ter pod nadzorom izvršnega odbora;

(b) sprejme vse potrebne ukrepe, predvsem sprejme notranja upravna navodila in objavlja obvestila, da bi zagotovil delovanje Organa v skladu s to uredbo;

(c) pripravi večletni delovni program iz odstavka 2;

(d) vsako leto do 30. junija pripravi delovni program za naslednje leto v skladu s členom 47(2);

(e) pripravi predhodni predlog proračuna Organa na podlagi člena 63 in izvršuje proračun Organa na podlagi člena 64;

(f) vsako leto pripravi osnutek poročila z oddelkom o regulativnih in nadzornih dejavnostih Organa ter oddelkom o finančnih in upravnih zadevah;

(g) v zvezi z osebjem Organa izvaja pooblastila iz člena 68 in upravlja kadrovske zadeve.

Vendar za tisti del, ki je povezan z vprašanji glede CNS, kot je navedeno v odstavku 2, naloge iz točk (c) in (d) prvega pododstavka izvaja izvršni odbor za CNS.

V zvezi z osnutkom letnega poročila iz točke (f) prvega pododstavka izvršni odbor za CNS izvaja tam navedene naloge, ki so povezane z vprašanji glede CNS.

“;

(37)naslov oddelka 3 v poglavju III se nadomesti z naslednjim:

„Predsednik, vodja izvršnega odbora za CNS in direktorji izvršnega odbora za CNS“;

(38)člen 48 se spremeni:

(b)v odstavku 1 se drugi pododstavek nadomesti z naslednjim:

„Predsednik je odgovoren za pripravo dela odbora nadzornikov ter vodi seje odbora nadzornikov in izvršnega odbora.“;

(c)    odstavek 2 se nadomesti z naslednjim:

„2. Predsednik se izbere na podlagi dosežkov, znanja in spretnosti, poznavanja udeležencev na finančnem trgu in trgov ter izkušenj, povezanih s finančnim nadzorom in pravno ureditvijo tega področja, in sicer na podlagi javnega razpisa za predložitev kandidatur, ki se objavi v Uradnem listu Evropske unije. Komisija ožji seznam kandidatov za položaj predsednika predloži v odobritev Evropskemu parlamentu. Svet po odobritvi ožjega seznama sprejme odločitev o imenovanju predsednika.

Kadar predsednik ne izpolnjuje več pogojev iz člena 49 ali je bil spoznan za krivega hude kršitve, lahko Svet na predlog Komisije, ki ga je odobril Evropski parlament, sprejme odločitev, s katero ga odstavi s položaja.“;

(d)v odstavku 4 se drugi pododstavek nadomesti z naslednjim:

„Svet lahko na podlagi predloga Komisije in ob upoštevanju ovrednotenja enkrat podaljša mandat predsednika.“;

(e)odstavek 5 se črta;

(39)vstavi se naslednji člen 49a:

„Člen 49a

Odhodki

Predsednik javno razkrije vse sestanke, ki se jih udeleži, in vsa prejeta darila. Stroški se javno beležijo v skladu s Kadrovskimi predpisi.“;

(40)členi 51, 52 in 53 se črtajo;

(41)v odstavku 2 člena 54 se doda naslednja točka:

„– vprašanjih v zvezi z varstvom potrošnikov in vlagateljev“;

(42)v členu 55 se odstavek 2 nadomesti z naslednjim:

„2. En član izvršnega odbora, predstavnik Komisije in ESRB so povabljeni na seje Skupnega odbora in pododborov iz člena 57 kot opazovalci.“;

(43)člen 58 se spremeni:

(b)odstavek 3 se nadomesti z naslednjim:

„3. Izvršni odbor Organa z ožjega seznama, ki ga po javnem razpisu za prijavo interesa, objavljenem v Uradnem listu Evropske unije, predloži Komisija, po posvetovanju z odborom nadzornikov imenuje dva člana odbora za pritožbe in dva namestnika.“;

(c)odstavek 5 se nadomesti z naslednjim:

„5. Člana odbora za pritožbe, ki ga je imenoval izvršni odbor Organa, ni mogoče odstaviti s položaja med njegovim mandatom, razen če je bil spoznan za krivega resne kršitve in izvršni odbor po posvetovanju z odborom nadzornikov sprejme tako odločitev.“;

(44)v členu 59 se odstavek 1 nadomesti z naslednjim:

„1. Člani odbora za pritožbe so pri odločanju neodvisni. Ne zavezujejo jih nobena navodila. V Organu, njegovem izvršnem odboru ali odboru nadzornikov ne opravljajo nobenih drugih nalog.“;

(45)v členu 60 se odstavek 1 nadomesti z naslednjim:

„1. Vsaka fizična ali pravna oseba, vključno s pristojnimi organi, se lahko pritoži na odločitev Organa iz členov 17, 18, 19 in 35 ali katero koli drugo odločitev, ki jo Organ sprejme na podlagi aktov Unije iz člena 1(2) in je naslovljena na to osebo, ali na odločitev, ki jo neposredno ali osebno zadeva, čeprav je naslovljena na drugo osebo.“;

(46)člen 62 se spremeni:

(b)odstavek 1 se nadomesti z naslednjim:

„1. Prihodki organa so brez poseganja v druge vrste prihodkov katera koli kombinacija naslednjega:

(a) izravnalnega prispevka Unije, vključenega v splošni proračun Unije (oddelek o Komisiji), ki ne presega več kot 40 % ocenjenih prihodkov Organa;

(b) letnih prispevkov finančnih institucij na podlagi ocenjenih letnih izdatkov, povezanih z dejavnostmi, ki se zahtevajo s to Uredbo in akti Unije iz člena 1(2), za vsako kategorijo udeležencev, ki so v pristojnosti Organa;

(c) kakršnih koli pristojbin, ki se Organu plačajo v primerih, določenih v ustreznih instrumentih prava Unije;

(d) morebitnih prostovoljnih prispevkov držav članic ali opazovalcev;

(e) stroškov za objave, usposabljanja in vse druge storitve, ki jih zahtevajo pristojni organi.“;

(c)dodata se odstavka 5 in 6:

„5. Letni prispevek iz odstavka 1(b) od posameznih finančnih institucij vsako leto poberejo organi, ki jih imenuje posamezna država članica. Vsaka država članica Organu do 31. marca vsakega proračunskega leta plača znesek, ki ga mora pobrati v skladu z merili, določenimi v delegiranem aktu iz člena 62a.

6. Prostovoljni prispevki držav članic in opazovalcev iz točke (d) odstavka 1 se ne sprejmejo, če bi takšno sprejetje zbudilo pomisleke o neodvisnosti in nepristranskosti Organa.“;

(47)vstavi se naslednji člen 62a:

„Člen 62a

Delegirani akti o izračunu letnih prispevkov finančnih institucij

Komisija se v skladu s členom 75a pooblasti za sprejetje delegiranih aktov, v katerih določi način izračuna letnih prispevkov posameznih finančnih institucij iz točke (e) člena 62, pri čemer določi:

(a) metodologijo za dodelitev ocenjenih izdatkov kategorijam finančnih institucij, ki so podlaga za določitev deleža prispevkov, ki ga morajo plačati finančne institucije iz vsake kategorije;

(b) primerna in objektivna merila za določitev letnih prispevkov, ki jih na podlagi svoje velikosti plačajo posamezne finančne institucije, ki spadajo na področje uporabe aktov Unije iz člena 1(2), tako da se odraža njihov pomen na trgu.

Z merili iz točke (b) prvega odstavka se lahko določijo najnižji pragovi, pod katerimi ni treba plačevati prispevkov, ali minimalni zneski, od katerih prispevki ne smejo biti nižji.“;

(48)člen 63 se nadomesti z naslednjim:

„Člen 63

Priprava proračuna

1. Odgovorni član vsako leto pripravi začasni osnutek enotnega programskega dokumenta Organa za naslednja tri proračunska leta, v katerem se določijo ocenjeni prihodki in odhodki ter informacije o zaposlenih, na podlagi letnega in večletnega načrta Organa ter ga skupaj s kadrovskim načrtom pošlje izvršnemu odboru in odboru nadzornikov.

Odhodki in pristojbine ESMA, povezani z nalogami in pooblastili iz člena 44b(1), so v oceni iz prvega pododstavka navedeni ločeno. Pred sprejetjem navedene ocene izvršni odbor za CNS odobri osnutek, ki ga je v zvezi z takšnimi odhodki in pristojbinami pripravil odgovorni član.

Zaključni računi ESMA, pripravljeni in objavljeni v skladu s členom 64(6), vključujejo prihodke in odhodke, povezane z nalogami iz člena 44b(1).

1a. Izvršni odbor na podlagi osnutka, ki ga sta ga odobrila odbor nadzornikov in izvršni odbor za CNS, glede odhodkov in pristojbin, povezanih z nalogami in pooblastili iz člena 44b(1), sprejme osnutek enotnega programskega dokumenta za naslednja tri proračunska leta.

1b. Izvršni odbor osnutek enotnega programskega dokumenta do 31. januarja posreduje Komisiji, Evropskemu parlamentu in Svetu.

2.    Komisija na podlagi osnutka enotnega programskega dokumenta v predlog proračuna Unije vključi ocene, ki se ji zdijo potrebne v zvezi s kadrovskim načrtom, in znesek izravnalnega prispevka, za katerega se bo obremenil splošni proračun Unije v skladu s členoma 313 in 314 Pogodbe.

3.    Proračunski organ sprejme kadrovski načrt za Organ. Proračunski organ odobri proračunska sredstva za izravnalni prispevek Organu.

4. Proračun Organa sprejme odbor nadzornikov. Dokončen postane po dokončnem sprejetju splošnega proračuna Unije. Če je potrebno, se ustrezno prilagodi.

5. Izvršni odbor takoj obvesti proračunski organ, če namerava izvajati kakršen koli projekt, ki bi lahko imel bistvene finančne posledice za financiranje proračuna, zlasti kakršen koli projekt v zvezi z lastnino, kot je najem ali nakup poslopij.“;

(49)člen 64 se nadomesti z naslednjim:

„Člen 64

Izvrševanje in nadzor proračuna

1. Odgovorni član deluje kot odredbodajalec in izvršuje proračun Organa.

2. Računovodja Organa pošlje začasne zaključne račune računovodji Komisije in Računskemu sodišču do 1. marca naslednjega leta.

3. Računovodja Organa pošlje zahtevane računovodske informacije za konsolidacijo računovodji Komisije do 1. marca naslednjega leta, in sicer na način in v obliki, ki ju določi računovodja Komisije.

4. Računovodja Organa pošlje poročilo o upravljanju proračuna in finančnem poslovodenju do 31. marca naslednjega leta članom odbora nadzornikov, Evropskemu parlamentu, Svetu in Računskemu sodišču.

5. Po prejemu pripomb Računskega sodišča o začasnem zaključnem računu Organa v skladu s členom 148 finančne uredbe, računovodja Organa pripravi zaključni račun Organa. Odgovorni član jih pošlje odboru nadzornikov, ki poda svoje mnenje o njih.

6. Računovodja Organa končni zaključni račun skupaj z mnenjem odbora nadzornikov do 1. julija naslednjega leta pošlje računovodji Komisije, Evropskemu parlamentu, Svetu in Računskemu sodišču.

Računovodja Organa računovodji Komisije do 1. julija pošlje tudi sveženj poročil za namene konsolidacije, in sicer v standardizirani obliki, ki jo določi računovodja Komisije.

7. Končni zaključni račun se objavi v Uradnem listu Evropske unije do 15. novembra naslednjega leta.

8. Odgovorni član do 30. septembra pošlje Računskemu sodišču odgovor na njegove pripombe. Izvod tega odgovora pošlje tudi izvršnemu odboru in Komisiji.

9. Odgovorni član Evropskemu parlamentu na njegovo zahtevo in v skladu s členom 165(3) finančne uredbe predloži vse informacije, potrebne za nemoteno izvedbo postopka razrešnice za zadevno proračunsko leto.

10. Evropski parlament na priporočilo Sveta, ki odloča s kvalificirano večino, do 15. maja leta N + 2 Organu podeli razrešnico za izvrševanje proračuna za proračunsko leto N.“;

(50)člen 65 se nadomesti z naslednjim:

„Člen 65

Finančna pravila

Finančna pravila, ki se uporabljajo za Organ, sprejme izvršni odbor po posvetovanju s Komisijo. Ta pravila za organe iz člena 208 Uredbe Sveta (ES, Euratom) št. 966/2012 ne smejo odstopati od Delegirane uredbe Komisije (EU) št. 1271/2013*, razen če to zahtevajo posebne operativne potrebe za delovanje Organa in samo ob predhodnem soglasju Komisije.

*Delegirana uredba Komisije (EU) št. 1271/2013 z dne 30. septembra 2013 o okvirni finančni uredbi za organe iz člena 208 Uredbe (EU, Euratom) št. 966/2012 Evropskega parlamenta in Sveta (UL L 328, 7.12.2013, str. 42).“;

(51)v členu 66 se odstavek 1 nadomesti z naslednjim:

„1. Za boj proti goljufijam, korupciji in drugim nezakonitim dejavnostim se za Organ brez omejitev uporablja Uredba (EU, Euratom) št. 883/2013 Evropskega parlamenta in Sveta*.

*Uredba (EU, Euratom) št. 883/2013 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 11. septembra 2013 o preiskavah, ki jih izvaja Evropski urad za boj proti goljufijam (OLAF), ter razveljavitvi Uredbe (ES) št. 1073/1999 Evropskega parlamenta in Sveta in Uredbe Sveta (Euratom) št. 1074/1999 (UL L 248, 18.9.2013, str. 1).“;

(52)člen 68 se spremeni:

(b)odstavka 1 in 2 se nadomestita z naslednjim:

1. Za osebje Organa, vključno s člani izvršnega odbora s polnim delovnim časom, predsednikom, vodjo izvršnega odbora za CNS in direktorji iz točke (i) člena 44a(1)(a), se uporabljajo Kadrovski predpisi in Pogoji za zaposlitev drugih uslužbencev ter predpisi, ki so jih za njihovo izvajanje skupaj sprejele institucije Unije.

2. Izvršni odbor v dogovoru s Komisijo sprejme potrebne izvedbene ukrepe v skladu z določbami člena 110 kadrovskih predpisov.“;

(c)odstavek 4 se nadomesti z naslednjim:

„4. Izvršni odbor lahko sprejme določbe, na podlagi katerih so lahko v organ napoteni nacionalni strokovnjaki iz držav članic.“;

(53)člen 70 se spremeni:

(b)    odstavek 1 se nadomesti z naslednjim:

„1. Za člane odbora nadzornikov in vse osebje Organa, vključno z uradniki, ki jih začasno napotijo države članice, in vse druge osebe, ki opravljajo naloge za Organ na pogodbeni osnovi, tudi po prenehanju opravljanja njihovih dolžnosti veljajo obveznosti varovanja poslovne skrivnosti v skladu s členom 339 PDEU in ustrezne določbe zadevne zakonodaje Unije.“;

(c)v odstavku 2 se drugi pododstavek nadomesti z naslednjim:

„Poleg tega obveznost iz odstavka 1 in prvega pododstavka tega odstavka Organu in pristojnim organom ne preprečuje, da te informacije uporabljajo za izvrševanje aktov iz člena 1(2) in zlasti pri sodnih postopkih za sprejemanje odločitev.“;

(d)vstavi se naslednji odstavek 2a:

„2a. Izvršni odbor, izvršni odbor za CNS in odbor nadzornikov zagotovijo, da posamezniki, ki posredno ali neposredno, stalno ali občasno zagotavljajo storitve v zvezi z nalogami Organa, vključno z uradniki in drugimi osebami, ki jih za to pooblastita izvršni odbor in odbor nadzornikov ali imenujejo pristojni organi, veljajo obveznosti varovanja poslovne skrivnosti, enakovredne tistim iz prejšnjih odstavkov.

Enake obveznosti varovanja poslovne skrivnosti veljajo tudi za opazovalce, ki se udeležijo sej izvršnega odbora, izvršnega odbora za CNS in odbora nadzornikov, ki sodelujejo v dejavnostih Organa.“;

(e)v odstavku 3 se prvi pododstavek nadomesti z naslednjim:

„Odstavka 1 in 2 Organu ne preprečujeta, da izmenjuje informacije s pristojnimi organi v skladu s to uredbo in ostalo zakonodajo Unije, ki se uporablja za finančne institucije.“;

(54)člen 71 se nadomesti z naslednjim:

„Ta uredba ne posega v obveznosti držav članic v zvezi z obdelavo osebnih podatkov na podlagi Uredbe (EU) 2016/679 ali obveznosti Organa v zvezi z obdelavo osebnih podatkov na podlagi Uredbe (ES) št. 2018/XXX (uredba o varovanju podatkov za institucije in organe EU) pri izpolnjevanju njegovih odgovornosti.“;

(55)v členu 72 se odstavek 2 nadomesti z naslednjim:

„2. Izvršni odbor sprejme praktične ukrepe za izvajanje Uredbe (ES) št. 1049/2001.“;

(56)v členu 73 se odstavek 2 nadomesti z naslednjim:

„2. Notranjo ureditev glede rabe jezika v organu določi izvršni odbor.“;

(57)v členu 74 se prvi odstavek nadomesti z naslednjim:

„Potrebne določbe glede nastanitve organa v državi članici, kjer se nahaja njegov sedež, ter opreme, ki jo da na voljo ta država, ter posebna pravila, ki se v tej državi članici uporabljajo za osebje organa in člane njihovih družin, so opredeljeni v sporazumu o sedežu med organom in to državo članico, ki se sklene po pridobitvi soglasja izvršnega odbora.“;

(58)vstavi se naslednji člen 75a:

„Člen 75a

Izvajanje pooblastila

1. Pooblastilo za sprejetje delegiranih aktov se prenese na Komisijo pod pogoji, določenimi v tem členu.

2. Pooblastilo za sprejetje delegiranih aktov iz člena 35c in člena 62a se prenese za nedoločen čas.

3. Pooblastilo iz člena 35c in člena 62a lahko kadar koli prekliče Evropski parlament ali Svet. S sklepom o preklicu preneha veljati prenos pooblastila iz navedene odločitve. Preklic začne veljati dan po objavi sklepa v Uradnem listu Evropske unije ali na poznejši datum, določen v njem. Sklep ne vpliva na veljavnost že veljavnih delegiranih aktov.

4.    Komisija se pred sprejetjem delegiranega akta posvetuje s strokovnjaki, ki jih imenujejo države članice, v skladu z načeli, določenimi v Medinstitucionalnem sporazumu o boljši pripravi zakonodaje z dne 13. aprila 2016.

5. Komisija takoj po sprejetju delegiranega akta o njem sočasno uradno obvesti Evropski parlament in Svet.

6. Delegirani akt, sprejet v skladu s členom 35c ali členom 62(2a), začne veljati le, če niti Evropski parlament niti Svet ne nasprotuje delegiranemu aktu v roku treh mesecev od uradnega obvestila Evropskemu parlamentu in Svetu o tem aktu, ali če sta pred iztekom tega roka tako Evropski parlament kot Svet obvestila Komisijo, da mu ne bosta nasprotovala. Ta rok se na pobudo Evropskega parlamenta ali Sveta podaljša za tri mesece.“;

(59)člen 76 se nadomesti z naslednjim:

„Člen 76

Odnos z Odborom evropskih zakonodajalcev za vrednostne papirje (CESR)

Organ je pravni naslednik CESR. Najpozneje na dan ustanovitve Organa se vsa sredstva in obveznosti ter vse že začete dejavnosti CESR samodejno prenesejo na Organ. CESR pripravi izjavo, v kateri prikaže končno stanje sredstev in obveznosti na dan prenosa. To izjavo revidirata in odobrita CESR in Komisija.“;

(60)vstavi se nov člen 77a:

Člen 77a

Prehodne določbe

Naloge in položaj izvršnega direktorja, imenovanega v skladu z Uredbo št. 1095/2010, kakor je bila nazadnje spremenjena z Direktivo 2014/51/EU, ki je na položaju dne [Urad za publikacije: vstavite datum 3 mesece po začetku veljavnosti te uredbe], prenehajo na ta datum.

Naloge in položaj predsednika, imenovanega v skladu z Uredbo št. 1095/2010, kakor je bila nazadnje spremenjena z Direktivo 2014/51/EU, ki je na položaju dne [Urad za publikacije: vstavite datum 3 mesece po začetku veljavnosti te uredbe], se nadaljujejo do prenehanja mandata.

Naloge in položaj članov upravnega odbora, imenovanih v skladu z Uredbo št. 1095/2010, kakor je bila nazadnje spremenjena z Direktivo 2014/51/EU, ki so na položaju dne [Urad za publikacije: vstavite datum 3 mesece po začetku veljavnosti te uredbe], prenehajo na ta datum.“.

Člen 4

Spremembe Uredbe (EU) št. 345/2013 o evropskih skladih tveganega kapitala

Uredba (EU) št. 345/2013 se spremeni:

(1)člen 2 se spremeni:

(b)v odstavku 1 se črta točka (c);

(c)odstavek 2 se nadomesti z naslednjim:

„2.    Členi 3 do 6, člen 12, točki (c) in (i) člena 13(1), členi 14a do 19, 19a do 19c, 20, 20a do 20c, 21, 21a do 21d in 25 te uredbe se uporabljajo za upravitelje kolektivnih naložbenih podjemov z dovoljenjem v skladu s členom 6 Direktive 2011/61/EU, ki upravljajo portfelje kvalificiranih skladov tveganega kapitala in nameravajo oznako ,EuVECA‘ uporabljati v povezavi s trženjem teh skladov v Uniji.“;

(2)v členu 3 se spremeni prvi odstavek:

(b)točka (m) se nadomesti z naslednjim:

„(m)    ,pristojni organ‘ pomeni kateri koli pristojni organ iz točk (f) do (h) člena 4(1) Direktive 2011/61/EU;“;

(c)točka (n) se črta;

(3)v členu 7 se dodata naslednja pododstavka:

„ESMA pripravi osnutke regulativnih tehničnih standardov, s katerimi določi merila za oceno, ali upravljavci kvalificiranih skladov tveganega kapitala izpolnjujejo svoje obveznosti iz točk (a) do (g) odstavka 1, pri čemer zagotovi skladnost s členom 12(1) Direktive 2011/61/EU.

ESMA te osnutke regulativnih tehničnih standardov Komisiji predloži do [[Urad za publikacije: vstavite datum 24 mesecev po začetku veljavnosti]].

Na Komisijo se prenese pooblastilo za sprejetje regulativnih tehničnih standardov iz prvega pododstavka v skladu s členi 10 do 14 Uredbe (EU) št. 1095/2010.“;

(4)v členu 8 se doda naslednji odstavek 3:

„3.    Komisija sprejme delegirane akte v skladu s členom 25, v katerih določi zahteve za prenos nalog iz odstavka 2, pri čemer zagotovi skladnost z zahtevami za prenos nalog iz člena 20 Direktive 2011/61/EU.“;

(5)člen 10 se spremeni:

(b)v drugem in zadnjem stavku odstavka 3 se izraz „pristojni organ matične države članice“ nadomesti z izrazom „ESMA“;

(c)v odstavku 5 se izraz „pristojni organ matične države članice“ v danem sklonu nadomesti z izrazom „ESMA“;

(d)doda se naslednji odstavek 7:

„7.    ESMA pripravi osnutke regulativnih tehničnih standardov, v katerih določi ustrezne človeške in tehnične vire, potrebne za pravilno upravljanje kvalificiranih skladov tveganega kapitala iz odstavka 1.

ESMA te osnutke regulativnih tehničnih standardov Komisiji predloži do [Urad za publikacije: vstavite datum 24 mesecev po začetku veljavnosti].

Na Komisijo se prenese pooblastilo za sprejetje regulativnih tehničnih standardov iz prvega pododstavka v skladu s členi 10 do 14 Uredbe (EU) št. 1095/2010.“;

(6)v členu 11 se dodata naslednja odstavka 3 in 4:

„3.    ESMA pripravi osnutke regulativnih tehničnih standardov, v katerih določi pravila in postopke za vrednotenje sredstev iz odstavka 1, pri čemer zagotovi skladnost z zahtevami za vrednotenje sredstev iz člena 19 Direktive 2011/61/EU.

ESMA te osnutke regulativnih tehničnih standardov Komisiji predloži do [Urad za publikacije: vstavite datum 24 mesecev po začetku veljavnosti].

Na Komisijo se prenese pooblastilo za sprejetje regulativnih tehničnih standardov iz prvega pododstavka v skladu s členi 10 do 14 Uredbe (EU) št. 1095/2010.“;

(7)člen 12 se spremeni:

(b)v odstavku 1 se v prvem stavku prvega pododstavka izraz „pristojnemu organu matične države članice“ nadomesti z izrazom „ESMA“;

(c)odstavek 4 se nadomesti z naslednjim:

„4.    ESMA na zahtevo vse informacije, pridobljene na podlagi tega člena, da pravočasno na voljo pristojnim organom.“;

(8)člen 14 se spremeni:

(b)odstavek 1 se spremeni:

(i)v uvodnem stavku se izraz „pristojni organ matične države članice“ nadomesti z izrazom „ESMA“;

(ii)vstavi se naslednja točka (-a):

„(-a)    državo članico, v kateri ima upravitelj kvalificiranega sklada tveganega kapitala registrirani sedež;“;

(iii)    točka (b) se nadomesti z naslednjim:

„(b)    istovetnost in sedež kvalificiranih skladov tveganega kapitala, katerih enote ali deleže bodo tržili, in njihove naložbene strategije;“;

(c)v uvodnem stavku odstavka 2 se izraz „pristojni organ matične države članice“ nadomesti z izrazom „ESMA“;

(d)odstavek 4 se nadomesti z naslednjim:

„4.    ESMA najpozneje dva meseca po predložitvi vseh informacij iz odstavka 1 o tem, ali je upravitelj iz navedenega odstavka registriran kot upravitelj kvalificiranega sklada tveganega kapitala, obvesti vse naslednje:

(a)    upravitelja iz odstavka 1;

(b)    pristojne organe države članice iz točke (-a) odstavka 1;

(c)    pristojne organe držav članic iz točke (d) odstavka 1.“;

(e)    odstavek 6 se spremeni:

(i)v prvem pododstavku se izraz „pristojni organ matične države članice“ nadomesti z izrazom „ESMA“;

(ii)drugi pododstavek se nadomesti z naslednjim:

„Kadar ESMA nasprotuje spremembam iz prvega pododstavka, o tem obvesti upravitelja kvalificiranega sklada tveganega kapitala v roku dveh mesecev po prejemu uradnega obvestila o teh spremembah in navede razloge za nasprotovanje. Spremembe iz prvega pododstavka se lahko izvedejo samo, če ESMA v navedenem roku ne nasprotuje tem spremembam.“;

(f)    odstavka 7 in 8 se nadomestita z naslednjim:

„7.    ESMA pripravi osnutke regulativnih tehničnih standardov, s katerimi določi merila za oceno dovolj dobrega ugleda in izkušenj iz točke (a) odstavka 2.

ESMA te osnutke regulativnih tehničnih standardov Komisiji predloži do [Urad za publikacije: vstavite datum 24 mesecev po začetku veljavnosti].

Na Komisijo se prenese pooblastilo za dopolnitev te uredbe s sprejetjem regulativnih tehničnih standardov iz prvega pododstavka tega odstavka v skladu s členi 10 do 14 Uredbe (EU) št. 1095/2010.

8.    ESMA pripravi osnutke izvedbenih tehničnih standardov, v katerih določi obrazce, predloge in postopke za predložitev informacij iz odstavka 1, vključno z informacijami, ki se predložijo za namene točke (a) odstavka 2.

ESMA te osnutke izvedbenih tehničnih standardov Komisiji predloži do [Urad za publikacije: vstavite datum 24 mesecev po začetku veljavnosti].

Na Komisijo se prenese pooblastilo za sprejetje izvedbenih tehničnih standardov iz prvega pododstavka tega odstavka v skladu s členom 15 Uredbe (EU) št. 1095/2010.“;

(9)člen 14a se spremeni:

(b)v uvodnem stavku odstavka 2 se izraz „pristojnem organu za kvalificirani sklad tveganega kapitala“ nadomesti z izrazom „ESMA“;

(c)odstavek 3 se nadomesti z naslednjim:

„3.    ESMA za oceno zahtevka za registracijo iz odstavka 1 pristojni organ upravitelja, ki vloži zahtevek, zaprosi za informacije o tem, ali kvalificirani sklad tveganega kapitala spada na področje uporabe dovoljenja navedenega upravitelja za upravljanje kolektivnih naložbenih podjemov in ali so izpolnjeni pogoji iz točke (a) člena 14(2).

ESMA lahko glede te dokumentacije in informacij, predloženih na podlagi prvega pododstavka, zahteva pojasnilo in dodatne informacije.

Pristojni organ upravitelja odgovor predloži v enem mesecu po prejemu zahtevka ESMA v skladu s prvim ali drugim pododstavkom.“;

(d)v odstavku 5 se izraz „pristojni organ za kvalificirani sklad tveganega kapitala“ nadomesti z izrazom „ESMA“;

(e)odstavek 6 se nadomesti z naslednjim:

„6.    ESMA o tem, ali je sklad registriran kot kvalificirani sklad tveganega kapitala, najpozneje dva meseca po tem, ko so upravitelji navedenih skladov predložili vso dokumentacijo iz odstavka 2, obvesti vse naslednje:

(a)    upravitelja iz odstavka 1;

(b)    pristojne organe države članice iz člena 14(1)(-a);

(c)    pristojne organe držav članic iz člena 14(1)(d);

(d)    pristojne organe držav članic iz člena 14a(2)(d).“;

(f)odstavek 8 se nadomesti z naslednjim:

„8. ESMA pripravi osnutke izvedbenih tehničnih standardov, s katerimi določi standardne obrazce, predloge in postopke za predložitev informacij iz odstavka 2.

ESMA te osnutke izvedbenih tehničnih standardov Komisiji predloži do [Urad za publikacije: vstavite datum 24 mesecev po začetku veljavnosti].

Na Komisijo se prenese pooblastilo za sprejetje izvedbenih tehničnih standardov iz prvega pododstavka tega odstavka v skladu s členom 15 Uredbe (EU) št. 1095/2010.“;

(g)odstavka 9 in 10 se črtata;

(10)člen 14b se nadomesti z naslednjim:

„Člen 14b

ESMA o vsaki odločitvi o zavrnitvi registracije upravitelja iz člena 14 ali sklada iz člena 14a uradno obvesti upravitelje iz navedenih členov.“;

(11)vstavi se naslednji člen 14c:

„Člen 14c

1.    Brez poseganja v člen 20 ESMA odvzame registracijo za delovanje kot EuVECA, če upravitelj tega EuVECA izpolnjuje katerega koli od naslednjih pogojev:

(a)    upravitelj se je izrecno odpovedal dovoljenju ali v šestih mesecih od izdaje dovoljenja tega ni uporabil;

(b)    upravitelj je pridobil dovoljenje z navajanjem neresničnih podatkov ali na kakršen koli drug nepravilen način;

(c)    EuVECA ne izpolnjuje več pogojev, pod katerimi je bilo dovoljenje izdano.

2.    Odvzem dovoljenja začne veljati takoj po vsej Uniji.“;

(12)v členu 15 se izraz „pristojni organ matične države članice“ v danem sklonu nadomesti z izrazom „ESMA“;

(13)člen 16 se spremeni:

(b)odstavek 1 se nadomesti z naslednjim:

„1.    ESMA pristojne organe iz točke (4) člena 14 in točke (6) člena 14a nemudoma uradno obvesti o vsaki registraciji ali izbrisu upravitelja kvalificiranega sklada tveganega kapitala iz registra, vsakič, ko se v register doda ali iz njega izbriše kvalificirani sklad tveganega kapitala, in vsakič, ko se na seznam držav članic, v katerih namerava upravitelj kvalificiranega sklada tveganega kapitala tržiti te sklade, doda ali iz njega izbriše država članica.“;

(c)odstavek 3 se nadomesti z naslednjim:

„3.    Za zagotavljanje enotne uporabe tega člena ESMA pripravi osnutke izvedbenih tehničnih standardov, s katerimi določi obliko uradnega obvestila iz tega člena.

ESMA te osnutke izvedbenih tehničnih standardov Komisiji predloži do [Urad za publikacije: vstavite datum 24 mesecev po začetku veljavnosti].

Na Komisijo se prenese pooblastilo za sprejetje izvedbenih tehničnih standardov iz odstavka 3 tega člena v skladu s postopkom iz člena 15 Uredbe (EU) št. 1095/2010.“;

(d)odstavka 4 in 5 se črtata;

(14)člen 16a se črta;

(15)člen 18 se nadomesti z naslednjim:

„Člen 18

1.    ESMA zagotovi, da se ta uredba vseskozi uporablja.

2.    ESMA nadzoruje skladnost z zahtevami, določenimi v tej uredbi, pri upraviteljih iz člena 2(1).

3.    ESMA pri upraviteljih iz člena 2(2) nadzoruje skladnost s pravili iz določb v členu 2(2) in relevantnimi zahtevami Direktive 2011/61/EU glede kvalificiranih skladov tveganega kapitala.

ESMA je odgovorna za nadzor skladnosti kvalificiranih skladov tveganega kapitala z obveznostmi v pravilih upravljanja ali ustanovnih aktih teh skladov.

4.    ESMA za namene izvajanja nalog, ki se nanjo prenesejo s to uredbo, in s ciljem zagotavljanja visokih standardov nadzora uporablja vso relevantno zakonodajo Unije in nacionalno zakonodajo, s katero so bile prenesene direktive, ki so del relevantne zakonodaje Unije.

5.    Pristojni organi nadzirajo kolektivne naložbene podjeme, ki so ustanovljeni ali se tržijo na njihovem ozemlju, da ti ne uporabljajo oznake ,EuVECA‘ ali se predstavljajo kot EuVECA, razen če so registrirani v skladu s to uredbo.

Če pristojni organ meni, da kolektivni naložbeni podjem uporablja oznako ,EuVECA‘ ali se predstavlja kot EuVECA, ne da bi bil registriran v skladu s to uredbo, o tem takoj obvesti ESMA.“;

(16)člen 19 se nadomesti z naslednjim:

„Člen 19

Pooblastila, prenesena na ESMA, njene uradnike ali druge osebe, ki jih pooblasti ESMA, s členi 19a do 19c, se ne uporabljajo za zahteve po razkritju informacij ali dokumentov, za katere velja varovanje zaupnosti.“;

(17)vstavijo se naslednji členi 19a, 19b in 19c:

„Člen 19a

1. ESMA lahko z enostavnim zahtevkom ali odločitvijo od naslednjih oseb zahteva vse potrebne informacije, ki ESMA omogočajo izvajanje njenih dolžnosti v skladu s to uredbo:

(a) upraviteljev kvalificiranih skladov tveganega kapitala;

(b) oseb, vključenih v upravljanje kvalificiranih skladov tveganega kapitala;

(c) tretjih oseb, na katere je upravitelj kvalificiranega sklada tveganega kapitala prenesel naloge;

(d) oseb, ki so kako drugače tesno in pomembno povezane z upravljanjem kvalificiranih skladov tveganega kapitala.

2. V vsakem enostavnem zahtevku za informacije iz odstavka 1 se:

(a) navede ta člen kot pravna podlaga za zahtevek;

(b) navede namen zahtevka;

(c) navede zahtevane informacije;

(d) navede rok, do katerega je treba predložiti informacije;

(e) vključi izjava, da oseba, od katere se zahtevajo informacije, teh informacij ni dolžna predložiti, vendar pa v primeru prostovoljnega odgovora na zahtevek ne smejo biti napačne ali zavajajoče;

(e) navede višina globe, ki se izda v skladu s členom 20a, če so predložene informacije napačne ali zavajajoče.

3. Če informacije iz odstavka 1 zahteva na podlagi odločitve, ESMA:

(a) navede ta člen kot pravno podlago za zahtevek;

(b) navede namen zahtevka;

(c) navede zahtevane informacije;

(d) določi rok, do katerega je treba predložiti informacije;

(e) navede periodične denarne kazni, določene v členu 20b, če so zahtevane informacije nepopolne;

(f) navede globo, določeno v členu 20a, če so odgovori na vprašanja napačni ali zavajajoči;

(g) navede pravico do pritožbe proti odločitvi pri odboru ESMA za pritožbe ter pravico, da se odločitev predloži v presojo Sodišču Evropske unije (v nadaljnjem besedilu: Sodišče) v skladu s členoma 60 in 61 Uredbe (EU) št. 1095/2010.

4. Zahtevane informacije zagotovijo osebe iz odstavka 1 ali njihovi zastopniki in, v primeru pravnih oseb ali združenj, ki nimajo pravne osebnosti, osebe, ki so po zakonu ali statutu pooblaščene za njihovo zastopanje. Pooblaščeni odvetniki lahko predložijo informacije v imenu svojih strank. Slednje so kljub temu v celoti odgovorne, če so predložene informacije nepopolne, napačne ali zavajajoče.

5. ESMA pristojnemu organu države članice, kjer imajo osebe iz odstavka 1, na katere se nanaša zahteva po informacijah, prebivališče ali sedež, nemudoma pošlje kopijo enostavnega zahtevka ali svoje odločitve.

Člen 19b

1. ESMA lahko za potrebe izvajanja svojih nalog v skladu s to uredbo opravi potrebne preiskave oseb iz člena 19a(1). V ta namen imajo uradniki ESMA in druge osebe, ki jih pooblasti ESMA, pooblastilo, da:

(a) preučijo vse evidence, podatke, postopke in vse drugo gradivo, relevantno za izvajanje njihovih nalog, ne glede na vrsto nosilca podatkov, na katerem so shranjeni;

(b) izdelajo ali pridobijo overjene kopije ali izvlečke iz takih evidenc, podatkov, postopkov ali drugega gradiva;

(c) povabijo in pozovejo katero koli osebo iz člena 19a(1) ali njihovega zastopnika ali zaposlenega, da zagotovi ustna ali pisna pojasnila glede dejstev ali dokumentov, povezanih s predmetom in namenom preiskave, ter zabeležijo njihove odgovore;

(d) opravijo razgovor s katero koli drugo fizično ali pravno osebo, ki pristane na razgovor, za namen zbiranja informacij v zvezi s predmetom preiskave;

(e) zahtevajo evidence o telefonskem in podatkovnem prometu.

2. Uradniki ESMA in druge osebe, ki jih ESMA pooblasti za namene preiskav iz odstavka 1, svoja pooblastila izvajajo ob predložitvi pisnega pooblastila, v katerem sta navedena predmet in namen preiskave. V pooblastilu so navedene tudi periodične denarne kazni iz člena 20b, ki se naložijo, če zahtevane evidence, podatki, postopki ali drugo gradivo ter odgovori na vprašanja, ki se postavijo osebam iz člena 19a(1), niso zagotovljeni ali so nepopolni, in globe iz člena 20, ki se naložijo, če so odgovori na vprašanja, ki se postavijo osebam iz člena 19a(1), napačni ali zavajajoči.

3. Osebe iz člena 19a(1) morajo privoliti v preiskave, ki jih z odločitvijo odredi ESMA. V odločitvi so navedeni predmet in namen preiskave, periodične denarne kazni, določene v členu 20b, pravna sredstva, ki so na voljo na podlagi Uredbe (EU) št. 1095/2010, ter pravica, da se odločitev predloži v presojo Sodišču.

4. ESMA pravočasno pred preiskavo iz odstavka 1 o njej in o identiteti pooblaščenih oseb obvesti pristojni organ države članice, v kateri se bo preiskava opravila. Uradniki zadevnega pristojnega organa tem pooblaščenim osebam na zahtevo ESMA pomagajo pri izvajanju njihovih dolžnosti. Ti uradniki se lahko preiskav tudi udeležijo, če za to zaprosijo.

5. Če je za pridobitev evidenc o telefonskem ali podatkovnem prometu iz točke (e) odstavka 1 v skladu z veljavnim nacionalnim pravom potrebna odobritev nacionalnega sodnega organa, se zanjo zaprosi. Prošnja za tako odobritev se lahko uporabi tudi kot previdnostni ukrep.

6. Kadar nacionalni sodni organ prejme prošnjo za odobritev zahtevka za pridobitev evidenc o telefonskem ali podatkovnem prometu iz točke (e) odstavka 1, ta organ preveri naslednje:

(a)    ali je odločitev iz odstavka 3, ki jo je sprejela ESMA, pristna;

(b)    ali so vsi ukrepi, ki se bodo sprejeli, sorazmerni, in ne arbitrarni ali pretirani.

7. Za namene točke (b) lahko nacionalni sodni organ zaprosi ESMA za podrobna pojasnila, zlasti glede razlogov, ki jih ima za sum o kršitvi te uredbe, pa tudi glede resnosti domnevne kršitve in narave vpletenosti osebe, za katero veljajo prisilni ukrepi. Vendar nacionalni sodni organ ne sme presojati o tem, ali je bila preiskava potrebna, ali zahtevati informacij iz spisa ESMA. Zakonitost odločitve ESMA lahko presoja samo Sodišče v skladu s postopkom iz člena 61 Uredbe (EU) št. 1095/2010.

Člen 19c

1. Za izvajanje svojih dolžnosti v skladu s to uredbo lahko ESMA izvaja vse potrebne inšpekcijske preglede na kraju samem v vseh poslovnih prostorih oseb iz člena 19a(1).

2. Uradniki ESMA in druge osebe, ki jih ESMA pooblasti za izvajanje inšpekcijskih pregledov na kraju samem, lahko vstopijo v vse poslovne prostore oseb, na katere se nanaša odločitev o preiskavi, ki jo je sprejela ESMA, in imajo vsa pooblastila, navedena v členu 19b(1). Imajo tudi pooblastilo, da zapečatijo vse poslovne prostore ter poslovne knjige ali evidence za čas trajanja inšpekcijskega pregleda in v obsegu, potrebnem za njegovo izvedbo.

3. ESMA o inšpekcijskem pregledu pravočasno obvesti pristojni organ države članice, v kateri se bo pregled izvajal. ESMA lahko zaradi pravilne izvedbe in učinkovitosti inšpekcijskega pregleda po obvestitvi zadevnega pristojnega organa izvede inšpekcijski pregled na kraju samem brez predhodnega obvestila. Pregledi v skladu s tem členom se izvedejo, če zadevni organ potrdi, da jim ne nasprotuje.

4. Uradniki ESMA in druge osebe, ki jih ESMA pooblasti za izvajanje inšpekcijskih pregledov na kraju samem, izvajajo svoja pooblastila ob predložitvi pisnega pooblastila, v katerem so navedeni predmet in namen pregleda ter periodične denarne kazni, določene s členom 20b, če zadevna oseba ne privoli v inšpekcijski pregled.

5. Osebe iz člena 19a(1) dovolijo inšpekcijske preglede na kraju samem, ki so odrejeni z odločitvijo ESMA. V odločitvi so navedeni predmet in namen inšpekcijskega pregleda, datum njegovega začetka, periodične denarne kazni, določene v členu 20b, pravna sredstva, ki so na voljo na podlagi Uredbe (EU) št. 1095/2010, ter pravica, da se odločitev predloži v presojo Sodišču.

6. Uradniki pristojnega organa države članice, v kateri se izvaja inšpekcijski pregled, pa tudi uradniki, ki jih pristojni organ pooblasti ali imenuje, na zahtevo ESMA aktivno pomagajo uradnikom ESMA in drugim osebam, ki jih je pooblastila ESMA. Uradniki tega pristojnega organa se lahko tudi udeležijo inšpekcijskih pregledov na kraju samem, če za to zaprosijo.

7. ESMA lahko od pristojnih organov zahteva tudi, da v njenem imenu izvedejo določene preiskave in inšpekcijske preglede na kraju samem, kot je določeno v tem členu in v členu 19b(1). V ta namen imajo pristojni organi enaka pooblastila kot ESMA, kakor so določena v tem členu in v členu 19b(1).

8. Če uradniki ESMA in druge spremljevalne osebe, ki jih pooblasti ESMA, ugotovijo, da oseba nasprotuje inšpekcijskemu pregledu, ki je bil odrejen v skladu s tem členom, jim pristojni organ zadevne države članice zagotovi ustrezno pomoč in, če je to potrebno, zahteva tudi podporo policije ali drugega ustreznega izvršilnega organa, da jim omogoči izvedbo inšpekcijskega pregleda na kraju samem.

9. Če je za inšpekcijski pregled na kraju samem iz odstavka 1 ali za pomoč iz odstavka 7 v skladu z veljavnim nacionalnim pravom potrebna odobritev nacionalnega sodnega organa, se zanjo zaprosi. Prošnja za tako odobritev se lahko uporabi tudi kot previdnostni ukrep.

10. Kadar nacionalni sodni organ prejme prošnjo za odobritev inšpekcijskega pregleda na kraju samem iz odstavka 1 ali pomoč iz odstavka 7, ta organ preveri naslednje:

(a)    ali je odločitev iz odstavka 4, ki jo je sprejela ESMA, pristna;

(b)    ali so vsi ukrepi, ki se bodo sprejeli, sorazmerni, in ne arbitrarni ali pretirani.

11. Za namene točke (b) lahko nacionalni sodni organ zaprosi ESMA za podrobna pojasnila, zlasti glede razlogov, ki jih ima za sum o kršitvi te uredbe, pa tudi glede resnosti domnevne kršitve in narave vpletenosti osebe, za katero veljajo prisilni ukrepi. Vendar nacionalni sodni organ ne sme presojati o tem, ali je bila preiskava potrebna, ali zahtevati informacij iz spisa ESMA. Zakonitost odločitve ESMA lahko presoja samo Sodišče v skladu s postopkom iz člena 61 Uredbe (EU) št. 1095/2010.“;

(18)člen 20 se nadomesti z naslednjim:

„Člen 20

1. Če ESMA v skladu s členom 21(5) ugotovi, da je oseba storila eno od kršitev iz člena 20a(2), sprejme enega ali več od naslednjih ukrepov, s katerimi:

(a) odvzame registracijo upravitelju kvalificiranega sklada tveganega kapitala ali kvalificiranemu skladu tveganega kapitala;

(b) sprejme odločitev, s katero od osebe zahteva, da odpravi kršitev;

(c) sprejme odločitev, s katero naloži globe;

(d) izda javna obvestila.

2. ESMA pri sprejemanju ukrepov iz odstavka 1 upošteva naravo in resnost kršitve, pri čemer se ravna po naslednjih merilih:

(a) trajanje in pogostost kršitve;

(b) ali je bilo zaradi kršitve storjeno ali omogočeno finančno kaznivo dejanje oziroma je kršitev kako drugače prispevala k finančnemu kaznivemu dejanju;

(c) ali je bila kršitev namerna ali je do nje prišlo iz malomarnosti;

(d) stopnjo odgovornosti osebe, odgovorne za kršitev;

(e) finančno trdnost osebe, odgovorne za kršitev, kot je prikazana s skupnim prometom odgovorne pravne osebe ali letnim prihodkom in čistimi sredstvi odgovorne fizične osebe;

(f) učinek kršitve na interese malih vlagateljev;

(g) pomembnost pridobljenega dobička ali preprečenih izgub osebe, odgovorne za kršitev, ali izgub, ki so jih zaradi kršitve utrpele tretje osebe, če se lahko ugotovijo;

(h) raven sodelovanja osebe, odgovorne za kršitev, z ESMA, brez poseganja v potrebo po izročitvi pridobljenega dobička ali preprečenih izgub te osebe;

(i) prejšnje kršitve osebe, odgovorne za kršitev;

(j) ukrepe, ki jih je oseba, odgovorna za kršitev, sprejela po kršitvi za preprečitev ponovitve kršitve.

3. ESMA o vsakem ukrepu, sprejetem v skladu z odstavkom 1, brez nepotrebnega odlašanja uradno obvesti osebo, odgovorno za kršitev, ter s tem seznani pristojne organe držav članic in Komisijo. Vse take ukrepe javno objavi na svojem spletnem mestu v 10 delovnih dneh od datuma sprejetja.

4. Javna objava iz prvega pododstavka vključuje naslednje:

(a)    izjavo, ki potrjuje pravico osebe, odgovorne za kršitev, da se pritoži na odločitev;

(b)    kjer je smiselno, izjavo, ki potrjuje, da je bila pritožba vložena, z navedbo, da taka pritožba nima odložilnega učinka;

(c)    izjavo, da lahko odbor za pritožbe ESMA odloži izvajanje sporne odločitve v skladu s členom 60(3) Uredbe (EU) št. 1095/20101.“;

(19)vstavijo se naslednji členi 20a, 20b in 20c:

„Člen 20a

1. Kadar ESMA v skladu s členom 21(8) ugotovi, da je oseba namerno ali iz malomarnosti zagrešila katero od kršitev iz odstavka 2, sprejme odločitev o naložitvi globe v skladu z odstavkom 3 tega člena.

Vsaka kršitev se obravnava kot namerna v primeru, da ESMA odkrije objektivne elemente, ki dokazujejo, da je oseba namerno storila kršitev.

2. Seznam kršitev iz odstavka 1 je naslednji:

(a)    neizpolnjevanje zahtev, ki veljajo za sestavo portfelja, s čimer se krši člen 5;

(b)    trženje enot in deležev kvalificiranega sklada tveganega kapitala neupravičenim vlagateljem, s čimer se krši člen 6;

(c)    uporaba oznake ,EuVECA‘ brez registracije v skladu s členom 14 ali brez registracije za kolektivni naložbeni podjem v skladu s členom 14a;

(d)    uporaba oznake ,EuVECA‘ za trženje skladov, ki niso ustanovljeni v skladu s točko (b)(iii) prvega odstavka člena 3;

(e)    pridobitev registracije z navajanjem neresničnih podatkov ali na kakršen koli drug nepravilen način, s čimer se krši člen 14 ali člen 14a;“;

(f)    ravnanje pri opravljanju poslovne dejavnosti, ki ni pošteno, pravično ali v skladu s skrbnostjo dobrega strokovnjaka, s čimer se krši točko (a) prvega odstavka člena 7;

(g)    neuporaba ustrezne politike in postopkov za preprečevanje prestopkov, s čimer se krši točko (b) prvega odstavka člena 7;

(h)    večkratno neizpolnjevanje zahtev iz člena 12 glede letnega poročila;

(i)    večkratno neizpolnjevanje obveznosti glede obveščanja vlagateljev v skladu s členom 13.

3. Globe iz odstavka 1, ki se naložijo za kršitve iz točk (a) do (i) odstavka 2, znašajo najmanj 500 000 EUR in največ 5 milijonov EUR.

4. Pri določanju višine globe v skladu z odstavkom 3 ESMA upošteva merila iz člena 20(2).

5. Kadar je oseba imela neposredne ali posredne finančne koristi zaradi kršitve, je znesek globe ne glede na odstavek 3 najmanj enak tem koristim.

Če dejanje ali opustitev dejanja osebe pomeni več kršitev s seznama v odstavku 2, se uporabi samo višja globa za eno od teh kršitev, izračunana v skladu z odstavkom 4.

Člen 20b

1. ESMA z odločitvijo naloži periodične denarne kazni z namenom prisiliti:

(a) osebo, da odpravi kršitev na podlagi odločitve, sprejete v skladu s členom 20(1)(b);

(b) osebo iz člena 19a(1), da:

(i)    predloži popolne informacije, ki se zahtevajo z odločitvijo v skladu s členom 19a;

(ii)    privoli v preiskavo in zlasti zagotovi popolne evidence, podatke, postopke ali drugo potrebno gradivo ter dopolni in popravi druge informacije, predložene v okviru preiskave, odrejene z odločitvijo v skladu s členom 19b;

(iii)    privoli v inšpekcijski pregled na kraju samem, odrejen z odločitvijo v skladu s členom 19c.

2. Periodične denarne kazni so učinkovite in sorazmerne. Periodična denarna kazen se naloži za vsak dan zamude.

3. Ne glede na odstavek 2 znesek periodičnih denarnih kazni ustreza 3 % povprečnega dnevnega prometa v preteklem poslovnem letu, za fizične osebe pa 2 % povprečnega dnevnega dohodka v preteklem koledarskem letu. Zneski se izračunajo od datuma, določenega v odločitvi, s katero se naloži periodična denarna kazen.

Periodična denarna kazen se naloži za obdobje največ šestih mesecev po uradnem obvestilu o odločitvi ESMA. Po preteku tega obdobja ESMA ukrep pregleda.

Člen 20c

1. ESMA javnosti razkrije vse globe in periodične denarne kazni, ki jih je naložila v skladu s členoma 20a in 20b, razen če bi takšno razkritje javnosti resno ogrozilo finančne trge ali povzročilo nesorazmerno škodo vpletenim stranem.

2. Globe in periodične denarne kazni, naložene v skladu s členoma 20a in 20b, so upravne narave.

3. Kadar ESMA odloči, da ne bo naložila glob ali periodičnih denarnih kazni, o tem ustrezno obvesti Evropski parlament, Svet, Komisijo in pristojne organe zadevne države članice ter navede razloge za svojo odločitev.

4. Globe in periodične denarne kazni, naložene v skladu s členoma 20a in 20b, so izvršljive.

Izvršitev urejajo pravila civilnopravnega postopka, ki veljajo v državi članici ali tretji državi, kjer poteka.

5. Zneski glob in periodičnih denarnih kazni se dodelijo v splošni proračun Evropske unije.“;

(20)člena 21 in 21a se nadomestita z naslednjim besedilom:

„Člen 21

1. Kadar ESMA pri izvajanju svojih dolžnosti v skladu s to uredbo ugotovi, da obstajajo resni znaki o možnih dejstvih, ki bi lahko predstavljala eno ali več kršitev iz člena 20a(2), imenuje neodvisnega preiskovalnega uradnika iz ESMA, da razišče zadevo. Imenovani uradnik ne sodeluje oziroma ni neposredno ali posredno sodeloval pri potrditvi prospekta, na katerega se nanaša kršitev, in svoje naloge opravlja neodvisno od odbora nadzornikov ESMA.

2. Preiskovalni uradnik iz odstavka 1 razišče domnevne kršitve ob upoštevanju vseh pripomb preiskovanih oseb in celoten spis s svojimi ugotovitvami predloži odboru nadzornikov ESMA.

3. Preiskovalni uradnik lahko v okviru upravljanja svojih nalog zahteva informacije v skladu s členom 19a ter izvaja preiskave in inšpekcijske preglede na kraju samem v skladu s členoma 19b in 19c.

4. Preiskovalni uradnik ima pri opravljanju svojih nalog dostop do vseh dokumentov in informacij, ki jih je ESMA zbrala pri nadzornih dejavnostih.

5. Potem ko preiskovalni uradnik zaključi preiskavo in preden spis z ugotovitvami predloži odboru nadzornikov ESMA, preiskovanim osebam omogoči, da podajo izjavo v zvezi s preiskovanimi zadevami. Preiskovalni uradnik svoje ugotovitve utemelji le z dejstvi, glede katerih so zadevne osebe imele priložnost podati pripombe.

6. V preiskavah v skladu s tem členom se v celoti upošteva pravica preiskovanih oseb do obrambe.

7. Ko preiskovalni uradnik predloži spis s svojimi ugotovitvami odboru nadzornikov ESMA, o tem uradno obvesti preiskovane osebe. Tem je zagotovljena pravica do vpogleda v spis, pri čemer se upošteva pravni interes drugih oseb glede varstva njihovih poslovnih skrivnosti. Pravica do vpogleda v spis ne zajema zaupnih informacij, ki se nanašajo na tretje osebe.

8. Na podlagi spisa z ugotovitvami preiskovalnega uradnika in potem ko v skladu s členom 20b preiskovane osebe podale izjavo, če so to zahtevale, ESMA odloči, ali so preiskovane osebe storile eno ali več kršitev iz člena 20a(2) in v tem primeru sprejme nadzorni ukrep v skladu s členom 20.

9. Preiskovalni uradnik ne sodeluje pri posvetovanjih odbora nadzornikov ESMA niti na noben drug način ne posega v postopek odločanja tega odbora.

10. Komisija do [Urad za publikacije: vstavite datum 24 mesecev po začetku veljavnosti] sprejme delegirane akte v skladu s členom 25, s katerimi se opredeli poslovnik v zvezi z izvajanjem pooblastil za nalaganje glob ali periodičnih denarnih kazni, vključno z določbami glede pravice do obrambe, začasnimi določbami in pobiranjem glob ali periodičnih denarnih kazni, ter roki zastaranja za nalaganje in izvrševanje glob in periodičnih denarnih kazni.

11. Kadar ESMA pri opravljanju svojih dolžnosti v skladu s to uredbo ugotovi, da obstajajo resni znaki o možnih dejstvih, ki bi lahko veljala za kazniva dejanja, zadeve za kazenski pregon predloži pristojnim nacionalnim organom. ESMA poleg tega ne izreče glob ali periodičnih denarnih kazni, kadar je predhodna oprostilna sodba ali obsodba, izhajajoča iz istega dejstva ali dejstev, ki so v osnovi ista, že postala pravnomočna kot rezultat kazenskega postopka po nacionalnem pravu.“

„Člen 21a

1. Pred sprejetjem kakršnega koli sklepa v skladu s členi 20, 20a in 20b ESMA osebam, ki so v postopku, omogoči, da podajo izjavo glede njenih ugotovitev. Sklepi ESMA temeljijo samo na ugotovitvah, v zvezi s katerimi so osebe, ki so v postopku, imele priložnost podati pripombe.

Prvi pododstavek se ne uporablja, kadar so potrebni nujni ukrepi v skladu s členom 20, da se prepreči večja neposredna škoda finančnemu sistemu. V tem primeru lahko ESMA sprejme začasno odločitev in zadevnim osebam omogoči, da podajo izjavo, čim prej po sprejetju odločitve.

2. Pravica oseb, ki so v postopku, do obrambe se v postopkih v celoti spoštuje. Zagotovljena jim je pravica do vpogleda v spis ESMA ob upoštevanju pravnega interesa drugih oseb glede varstva njihovih poslovnih skrivnosti. Pravica do vpogleda v spis ne velja za zaupne informacije ali notranje pripravljalne dokumente ESMA.“;

(21)vstavijo se naslednji členi 21b, 21c in 21d:

„Člen 21b

Sodišče ima neomejeno pristojnost za presojanje odločitev, s katerimi je ESMA naložila globo ali periodično denarno kazen. Naloženo globo ali periodično denarno kazen lahko razveljavi, zniža ali zviša.

Člen 21c

1. ESMA upraviteljem kvalificiranih skladov tveganega kapitala zaračuna pristojbine v skladu s to uredbo in v skladu z delegiranimi akti, sprejetimi v skladu z odstavkom 3. Te pristojbine v celoti pokrivajo stroške ESMA v zvezi z registracijo, izdajanjem dovoljenj in nadzorom upraviteljev kvalificiranih skladov tveganega kapitala in kvalificiranih skladov tveganega kapitala ter povračilom vseh stroškov, ki bi jih lahko imeli pristojni organi pri izvajanju svojega dela v skladu s to uredbo, zlasti zaradi prenosa nalog v skladu s členom 21d.

2. Znesek posamezne pristojbine, ki se zaračuna določenemu upravitelju kvalificiranega sklada tveganega kapitala, pokriva vse upravne stroške, ki jih ima ESMA z dejavnostmi v zvezi z registracijo in stalnim nadzorom upravitelja kvalificiranih skladov tveganega kapitala in kvalificiranega sklada tveganega kapitala. Znesek pristojbine je sorazmeren z obsegom sredstev, ki jih upravlja zadevni kvalificirani sklad tveganega kapitala, oziroma kapitalom upravitelja kvalificiranega sklada tveganega kapitala, če je smiselno.

3. Komisija do [Urad za publikacije: vstavite datum 24 mesecev po začetku veljavnosti] sprejme delegirane akte v skladu s členom 25, s katerimi opredeli vrsto pristojbin, zadeve, za katere jih je treba plačati, njihovo višino in način njihovega plačila.

Člen 21d

1. ESMA lahko posamezne nadzorne naloge prenese na pristojni organ države članice v skladu s svojimi smernicami, ki jih izda na podlagi člena 16 Uredbe (EU) št. 1095/2010, kadar je to potrebno za ustrezno opravljanje nadzorne naloge. Te posamezne nadzorne naloge lahko vključujejo zlasti pooblastilo za izvrševanje zahtevkov za informacije v skladu s členom 19a ter za izvajanje preiskav in inšpekcijskih pregledov na kraju samem v skladu s členoma 19b in 19c.

Z odstopanjem od prvega odstavka se registracije v skladu s členoma 14 in 14a ne prenašajo.

2. ESMA se pred prenosom naloge v skladu z odstavkom 1 posvetuje z zadevnim pristojnim organom o:

(a) obsegu naloge, ki se bo prenesla,

(b) časovnem okviru za opravljanje te naloge in

(c) prenosu potrebnih informacij s strani ESMA in ESMA.

3. ESMA v skladu z delegiranim aktom iz člena 21c(3) pristojnemu organu povrne stroške, ki nastanejo zaradi izvajanja prenesenih nalog.

4. ESMA v ustreznih časovnih presledkih pregleda vsak prenos v skladu z odstavkom 1. Prenos se lahko kadar koli prekliče.

5. Prenos nalog ne vpliva na odgovornost ESMA ter ne omejuje njene zmožnosti za izvajanje in nadziranje prenesene dejavnosti.“;

(22)člen 25 se nadomesti z naslednjim:

„Člen 25

1. Pooblastilo za sprejetje delegiranih aktov se prenese na Komisijo pod pogoji, določenimi v tem členu.

2. Pooblastilo za sprejetje delegiranih aktov iz členov 8(3), 21(10) in 21c(3) se prenese na Komisijo za nedoločen čas od [Urad za publikacije: vstavite datum začetka veljavnosti].

3. Prenos pooblastila iz člena 8(3), člena 21(10) in člena 21c(3) lahko kadar koli prekliče Evropski parlament ali Svet. S sklepom o preklicu preneha veljati prenos pooblastila iz navedene odločitve. Preklic začne veljati dan po objavi sklepa v Uradnem listu Evropske unije ali na poznejši datum, določen v njem. Sklep ne vpliva na veljavnost že veljavnih delegiranih aktov.

4. Komisija se pred sprejetjem delegiranega akta posvetuje s strokovnjaki, ki jih imenujejo države članice, v skladu z načeli, določenimi v Medinstitucionalnem sporazumu o boljši pripravi zakonodaje z dne 13. aprila 2016.    

5. Komisija takoj po sprejetju delegiranega akta o njem sočasno uradno obvesti Evropski parlament in Svet.

6. Delegirani akt, sprejet na podlagi členov 8(3), 21(10) in 21c(3), začne veljati le, če mu niti Evropski parlament niti Svet ne nasprotuje v roku [dveh mesecev] od uradnega obvestila Evropskemu parlamentu in Svetu o tem aktu ali če pred iztekom tega roka tako Evropski parlament kot Svet obvestita Komisijo, da mu ne bosta nasprotovala. Ta rok se na pobudo Evropskega parlamenta ali Sveta podaljša za [dva meseca].“;

(23)člen 26 se spremeni:

(b)v odstavku 1 se:

(i) točka (f) se nadomesti z naslednjim:

„(f) učinkovitost, sorazmernost in uporabo glob ter periodičnih denarnih kazni, določenih s to uredbo;“;

(ii) doda naslednja točka (k):

„(k)    oceno vloge ESMA, njenih pooblastil za preiskovanje, prenosa nalog na pristojne organe in učinkovitost sprejetih nadzornih ukrepov.“;

(c)v odstavku 2 se doda naslednja točka (c):

„(c) do [Urad za publikacije: vstavite datum 84 mesecev po začetku veljavnosti], kar zadeva točki (f) in (k).“;

(24)vstavi se naslednji člen 27a:

„Člen 27a

1.     Vse pristojnosti in naloge, povezane z nadzorno in izvršno dejavnostjo na področju kvalificiranih skladov tveganega kapitala, prenesene na pristojne organe, prenehajo dne [Urad za publikacije: vstavite datum 36 mesecev po začetku veljavnosti]. Te pristojnosti in naloge na isti datum prevzame ESMA.

2. ESMA na datum iz odstavka 1 prevzame vse spise in delovne dokumente, povezane z nadzorno in izvršno dejavnostjo na področju kvalificiranih skladov tveganega kapitala, vključno s potekajočimi preiskavami in izvršilnimi ukrepi, ali njihove overjene kopije.

Vendar se vloge za registracijo, ki jih pristojni organi prejmejo pred [Urad za publikacije: vstavite datum 30 mesecev po začetku veljavnosti], ne prenesejo ESMA, odločitev o registraciji ali zavrnitvi registracije pa sprejme zadevni organ.

3. Pristojni organi iz odstavka 1 zagotovijo, da kvalificirani skladi tveganega kapitala vse obstoječe evidence in delovne dokumente ali njihove overjene kopije čim prej in v vsakem primeru prenesejo na ESMA. Ti pristojni organi ESMA nudijo tudi vso potrebno pomoč in ji svetujejo, da omogočijo učinkovit in uspešen prenos ter prevzem nadzorne in izvršilne dejavnosti na področju kvalificiranih skladov tveganega kapitala.

4. ESMA deluje kot pravni naslednik pristojnih organov iz odstavka 1 v vseh upravnih ali sodnih postopkih, ki so posledica nadzornih in izvršilnih dejavnosti, ki so jih ti zadevni pristojni organi izvajali v zvezi z zadevami, ki sodijo na področje uporabe te uredbe.

5. Vse registracije upravitelja kvalificiranih skladov tveganega kapitala ali kvalificiranega sklada tveganega kapitala, ki jih izda pristojni organ iz odstavka 1, ostanejo veljavna po prenosu pristojnosti na ESMA.“.

Člen 5

Spremembe Uredbe (EU) št. 346/2013 o evropskih skladih za socialno podjetništvo

Uredba (EU) št. 346/2013 se spremeni:

(1)člen 2 se spremeni:

(b)v odstavku 1 se črta točka (c);

(c)odstavek 2 se nadomesti z naslednjim:

„2.    Členi 3 do 6, člena 10 in 13, točke (d), (e) in (f) člena 14(1), členi 15a do 20, 20a do 20c, 21, 21a do 21c, 22, 22a do 22d in 26 te uredbe se uporabljajo za upravitelje kolektivnih naložbenih podjemov z dovoljenjem v skladu s členom 6 Direktive 2011/61/EU, ki upravljajo portfelje kvalificiranih skladov za socialno podjetništvo in nameravajo oznako ,EuSEF‘ uporabljati v povezavi s trženjem teh skladov v Uniji.“;

(2)v členu 3 se spremeni prvi odstavek:

(b)točka (m) se nadomesti z naslednjim:

„(m)    ,pristojni organ‘ pomeni kateri koli pristojni organ iz točk (f) do (h) člena 4(1) Direktive 2011/61/EU;“;

(c)točka (n) se črta;

(3)v členu 7 se dodata naslednja pododstavka:

„ESMA pripravi osnutke regulativnih tehničnih standardov, s katerimi določi merila za oceno, ali upravljavci kvalificiranih skladov za socialno podjetništvo izpolnjujejo svoje obveznosti iz točk (a) do (g) odstavka 1, pri čemer zagotovi skladnost s členom 12(1) Direktive 2011/61/EU.

ESMA te osnutke regulativnih tehničnih standardov Komisiji predloži do [Urad za publikacije: vstavite datum 24 mesecev po začetku veljavnosti].

Na Komisijo se prenese pooblastilo za sprejetje regulativnih tehničnih standardov iz prvega pododstavka v skladu s členi 10 do 14 Uredbe (EU) št. 1095/2010.“;

(4)v členu 8 se doda naslednji odstavek 3:

„3.    Komisija sprejme delegirane akte v skladu s členom 26, v katerih določi zahteve za prenos nalog iz odstavka 2, pri čemer zagotovi skladnost z zahtevami za prenos nalog iz člena 20 Direktive 2011/61/EU.“;

(5)člen 11 se spremeni:

(b)v drugem in zadnjem stavku odstavka 3 se izraz „pristojni organ matične države članice“ nadomesti z izrazom „ESMA“;

(c)v odstavku 5 se izraz „pristojni organ matične države članice“ v danem sklonu nadomesti z izrazom „ESMA“;

(d)doda se naslednji odstavek 7:

„7.    ESMA pripravi osnutke regulativnih tehničnih standardov, v katerih določi ustrezne človeške in tehnične vire, potrebne za pravilno upravljanje kvalificiranih skladov za socialno podjetništvo iz odstavka 1.

ESMA te osnutke regulativnih tehničnih standardov Komisiji predloži do [Urad za publikacije: vstavite datum 24 mesecev po začetku veljavnosti].

Na Komisijo se prenese pooblastilo za sprejetje regulativnih tehničnih standardov iz prvega pododstavka v skladu s členi 10 do 14 Uredbe (EU) št. 1095/2010.“;

(6)v členu 12 se dodata naslednja odstavka 3 in 4:

„3.    ESMA pripravi osnutke regulativnih tehničnih standardov, v katerih določi pravila in postopke za vrednotenje sredstev iz odstavka 1, pri čemer zagotovi skladnost z zahtevami za vrednotenje sredstev iz člena 19 Direktive 2011/61/EU.

ESMA te osnutke regulativnih tehničnih standardov Komisiji predloži do [Urad za publikacije: vstavite datum 24 mesecev po začetku veljavnosti].

Na Komisijo se prenese pooblastilo za sprejetje regulativnih tehničnih standardov iz prvega pododstavka v skladu s členi 10 do 14 Uredbe (EU) št. 1095/2010.“;

(7)člen 13 se spremeni:

(b)v odstavku 1 se v prvem stavku prvega pododstavka izraz „pristojnemu organu matične države članice“ nadomesti z izrazom „ESMA“;

(c)odstavek 4 se nadomesti z naslednjim:

„4.    ESMA na zahtevo vse informacije, pridobljene na podlagi tega člena, da pravočasno na voljo pristojnim organom.“;

(8)člen 15 se spremeni:

(b)odstavek 1 se spremeni:

(i)v uvodnem stavku se izraz „pristojni organ matične države članice“ nadomesti z izrazom „ESMA“;

(ii)vstavi se naslednja točka (-a):

„(-a)    državo članico, v kateri ima upravitelj kvalificiranega sklada za socialno podjetništvo registrirani sedež;“;

(iii)točka (b) se nadomesti z naslednjim:

„(b)    istovetnost in sedež kvalificiranih skladov za socialno podjetništvo, katerih enote ali deleže bodo tržili, in njihove naložbene strategije;“;

(c)    v uvodnem stavku odstavka 2 se izraz „pristojni organ matične države članice“ nadomesti z izrazom „ESMA“;

(d)odstavek 4 se nadomesti z naslednjim:

„4.    ESMA najpozneje dva meseca po predložitvi vseh informacij iz odstavka 1 o tem, ali je upravitelj iz navedenega odstavka registriran kot upravitelj kvalificiranega sklada za socialno podjetništvo, obvesti vse naslednje:

(a)    upravitelja iz odstavka 1;

(b)    pristojne organe države članice iz točke (-a) odstavka 1;

(c)    pristojne organe držav članic iz točke (d) odstavka 1.“;

(e)    odstavek 6 se spremeni:

(i)v prvem pododstavku se izraz „pristojni organ matične države članice“ nadomesti z izrazom „ESMA“;

(ii)drugi pododstavek se nadomesti z naslednjim:

„Kadar ESMA nasprotuje spremembam iz prvega pododstavka, o tem obvesti upravitelja kvalificiranega sklada za socialno podjetništvo v roku dveh mesecev po prejemu uradnega obvestila o teh spremembah in navede razloge za nasprotovanje. Spremembe iz prvega pododstavka se lahko izvedejo samo, če ESMA v navedenem roku ne nasprotuje tem spremembam.“;

(f)odstavka 7 in 8 se nadomestita z naslednjim:

„7.    ESMA pripravi osnutke regulativnih tehničnih standardov, s katerimi določi merila za oceno dovolj dobrega ugleda in izkušenj iz točke (a) odstavka 2.

ESMA te osnutke regulativnih tehničnih standardov Komisiji predloži do [Urad za publikacije: vstavite datum 24 mesecev po začetku veljavnosti te uredbe].

Na Komisijo se prenese pooblastilo za dopolnitev te uredbe s sprejetjem regulativnih tehničnih standardov iz prvega pododstavka tega odstavka v skladu s členi 10 do 14 Uredbe (EU) št. 1095/2010.

8.    ESMA pripravi osnutke izvedbenih tehničnih standardov, v katerih določi obrazce, predloge in postopke za predložitev informacij iz odstavka 1, vključno z informacijami, ki se predložijo za namene točke (a) odstavka 2.

ESMA te osnutke izvedbenih tehničnih standardov Komisiji predloži do [Urad za publikacije: vstavite datum 24 mesecev po začetku veljavnosti te uredbe].

Na Komisijo se prenese pooblastilo za sprejetje izvedbenih tehničnih standardov iz prvega pododstavka tega odstavka v skladu s členom 15 Uredbe (EU) št. 1095/2010.“;

(9)člen 15a se spremeni:

(b)v uvodnem stavku odstavka 2 se izraz „pristojnem organu za kvalificirani sklad za socialno podjetništvo“ nadomesti z izrazom „ESMA“;

(c)odstavek 3 se nadomesti z naslednjim:

„3.    ESMA za oceno zahtevka za registracijo iz odstavka 1 pristojni organ upravitelja, ki vloži zahtevek, zaprosi za informacije o tem, ali kvalificirani sklad za socialno podjetništvo spada na področje uporabe dovoljenja navedenega upravitelja za upravljanje kolektivnih naložbenih podjemov in ali so izpolnjeni pogoji iz točke (a) člena 15(2).

ESMA lahko glede te dokumentacije in informacij, predloženih na podlagi prvega pododstavka, zahteva pojasnilo in dodatne informacije.

Pristojni organ upravitelja odgovor predloži v enem mesecu po prejemu zahtevka ESMA v skladu s prvim ali drugim pododstavkom.“;

(d)v odstavku 5 se izraz „pristojni organ za kvalificirani sklad za socialno podjetništvo“ nadomesti z izrazom „ESMA“;

(e)odstavek 6 se nadomesti z naslednjim:

„6.    ESMA o tem, ali je sklad registriran kot kvalificirani sklad za socialno podjetništvo, najpozneje dva meseca po tem, ko so upravitelji navedenih skladov predložili vso dokumentacijo iz odstavka 2, obvesti vse naslednje:

(a)    upravitelja iz odstavka 1;

(b)    pristojne organe države članice iz člena 15(1)(-a);

(c)    pristojne organe držav članic iz člena 15(1)(d);

(d)    pristojne organe držav članic iz člena 15a(2)(d).“;

(f)prvi pododstavek odstavka 8 se nadomesti z naslednjim:

„8. ESMA pripravi osnutke regulativnih tehničnih standardov, v katerih opredeli informacije, ki jih je treba posredovati v skladu z odstavkom 2.

ESMA te osnutke regulativnih tehničnih standardov Komisiji predloži do [Urad za publikacije: vstavite datum 24 mesecev po začetku veljavnosti te uredbe].

Na Komisijo se prenese pooblastilo za dopolnitev te uredbe s sprejetjem regulativnih tehničnih standardov iz prvega pododstavka tega odstavka v skladu s členi 10 do 14 Uredbe (EU) št. 1095/2010.“;

(g)    odstavka 9 in 10 se črtata;

(10)člen 15b se nadomesti z naslednjim:

„Člen 15b

ESMA o vsaki odločitvi o zavrnitvi registracije upravitelja iz člena 15 ali sklada iz člena 15 a uradno obvesti upravitelje iz navedenih členov.“;

(11)vstavi se naslednji člen 15c:

„Člen 15c

1.    Brez poseganja v člen 21 ESMA odvzame registracijo za delovanje kot EuSEF, če upravitelj tega EuSEF izpolnjuje katerega koli od naslednjih pogojev:

(a)    upravitelj se je izrecno odpovedal dovoljenju ali v šestih mesecih od izdaje dovoljenja tega ni uporabil;

(b)    upravitelj je pridobil dovoljenje z navajanjem neresničnih podatkov ali na kakršen koli drug nepravilen način;

(c)    EuSEF ne izpolnjuje več pogojev, pod katerimi je bilo dovoljenje izdano.

2.    Odvzem dovoljenja začne veljati takoj po vsej Uniji.“;

(12)v členu 16 se izraz „pristojni organ matične države članice“ v danem sklonu nadomesti z izrazom „ESMA“;

(13)člen 17 se spremeni:

(b)odstavek 1 se nadomesti z naslednjim:

„1.    ESMA pristojne organe iz točke (4) člena 15 in točke (6) člena 15a nemudoma uradno obvesti o vsaki registraciji ali izbrisu upravitelja kvalificiranega sklada za socialno podjetništvo iz registra, vsakič, ko se v register doda ali iz njega izbriše kvalificirani sklad za socialno podjetništvo, in vsakič, ko se na seznam držav članic, v katerih namerava upravitelj kvalificiranega sklada za socialno podjetništvo tržiti te sklade, doda ali iz njega izbriše država članica.“;

(c)odstavek 3 se nadomesti z naslednjim:

„3.    Za zagotavljanje enotne uporabe tega člena ESMA pripravi osnutke izvedbenih tehničnih standardov, s katerimi določi obliko uradnega obvestila iz tega člena.

ESMA te osnutke izvedbenih tehničnih standardov Komisiji predloži do [Urad za publikacije: vstavite datum 24 mesecev po začetku veljavnosti te uredbe].

Na Komisijo se prenese pooblastilo za sprejetje izvedbenih tehničnih standardov iz odstavka 3 tega člena v skladu s postopkom iz člena 15 Uredbe (EU) št. 1095/2010.“;

(d)odstavka 4 in 5 se črtata;

(14)člen 17a se črta;

(15)člen 19 se nadomesti z naslednjim:

„Člen 19

1.    ESMA zagotovi, da se ta uredba vseskozi uporablja.

2.    ESMA nadzoruje skladnost z zahtevami, določenimi v tej uredbi, pri upraviteljih iz člena 2(1).

3.    ESMA pri upraviteljih iz člena 2(2) nadzoruje skladnost s pravili iz določb v členu 2(2) in relevantnimi zahtevami Direktive 2011/61/EU glede kvalificiranih skladov za socialno podjetništvo.

ESMA je odgovorna za nadzor skladnosti kvalificiranih skladov za socialno podjetništvo z obveznostmi, ki so določene v pravilih upravljanja in ustanovnih aktih teh skladov.

4.    ESMA za namene izvajanja nalog, ki se nanjo prenesejo s to uredbo, in s ciljem zagotavljanja visokih standardov nadzora uporablja vso relevantno zakonodajo Unije in nacionalno zakonodajo, s katero so bile prenesene direktive, ki so del relevantne zakonodaje Unije.

5.    Pristojni organi nadzirajo kolektivne naložbene podjeme, ki so ustanovljeni ali se tržijo na njihovem ozemlju, da ti ne uporabljajo oznake ,EuSEF‘ ali se predstavljajo kot EuSEF, razen če so registrirani v skladu s to uredbo.

Če pristojni organ meni, da kolektivni naložbeni podjem uporablja oznako ,EuSEF‘ ali se predstavlja kot EuSEF, ne da bi bil registriran v skladu s to uredbo, o tem takoj obvesti ESMA.“;

(16)člen 20 se nadomesti z naslednjim:

„Člen 20

Pooblastila, prenesena na ESMA, njene uradnike ali druge osebe, ki jih pooblasti ESMA, s členi 20a do 20c, se ne uporabljajo za zahteve po razkritju informacij ali dokumentov, za katere velja varovanje zaupnosti.“;

(17)vstavijo se naslednji členi 20a, 20b in 20c:

„Člen 20a

1. ESMA lahko z enostavnim zahtevkom ali odločitvijo od naslednjih oseb zahteva vse potrebne informacije, ki ESMA omogočajo izvajanje njenih dolžnosti v skladu s to uredbo:

(a) upraviteljev kvalificiranih skladov za socialno podjetništvo;

(b) oseb, vključenih v upravljanje kvalificiranih skladov za socialno podjetništvo;

(c) tretjih oseb, na katere je upravitelj kvalificiranega sklada za socialno podjetništvo prenesel naloge;

(d) oseb, ki so kako drugače tesno in pomembno povezane z upravljanjem kvalificiranih skladov za socialno podjetništvo.

2. V vsakem enostavnem zahtevku za informacije iz odstavka 1 se:

(a) navede ta člen kot pravna podlaga za zahtevek;

(b) navede namen zahtevka;

(c) navede zahtevane informacije;

(d) navede rok, do katerega je treba predložiti informacije;

(e) vključi izjava, da oseba, od katere se zahtevajo informacije, teh informacij ni dolžna predložiti, vendar pa v primeru prostovoljnega odgovora na zahtevek ne smejo biti napačne ali zavajajoče;

(f) navede višina globe, ki se izda v skladu s členom 21a, če so predložene informacije napačne ali zavajajoče.

3. Če informacije iz odstavka 1 zahteva na podlagi odločitve, ESMA:

(a) navede ta člen kot pravno podlago za zahtevek;

(b) navede namen zahtevka;

(c) navede zahtevane informacije;

(d) določi rok, do katerega je treba predložiti informacije;

(e) navede periodične denarne kazni, določene v členu 21b, če so zahtevane informacije nepopolne;

(f) navede globo, določeno v členu 21a, če so odgovori na vprašanja napačni ali zavajajoči;

(g) navede pravico do pritožbe proti odločitvi pri odboru ESMA za pritožbe ter pravico, da se odločitev predloži v presojo Sodišču Evropske unije (v nadaljnjem besedilu: Sodišče) v skladu s členoma 60 in 61 Uredbe (EU) št. 1095/2010.

4. Zahtevane informacije zagotovijo osebe iz odstavka 1 ali njihovi zastopniki in, v primeru pravnih oseb ali združenj, ki nimajo pravne osebnosti, osebe, ki so po zakonu ali statutu pooblaščene za njihovo zastopanje. Pooblaščeni odvetniki lahko predložijo informacije v imenu svojih strank. Slednje so kljub temu v celoti odgovorne, če so predložene informacije nepopolne, napačne ali zavajajoče.

5. ESMA pristojnemu organu države članice, kjer imajo osebe iz odstavka 1, na katere se nanaša zahtevek za informacije, prebivališče ali sedež, nemudoma pošlje kopijo enostavnega zahtevka ali svoje odločitve.

Člen 20b

1. ESMA lahko za potrebe izvajanja svojih nalog v skladu s to uredbo opravi potrebne preiskave oseb iz člena 20a(1). V ta namen imajo uradniki ESMA in druge osebe, ki jih pooblasti ESMA, pooblastilo, da:

(a) preučijo vse evidence, podatke, postopke in vse drugo gradivo, relevantno za izvajanje njihovih nalog, ne glede na vrsto nosilca podatkov, na katerem so shranjeni;

(b) izdelajo ali pridobijo overjene kopije ali izvlečke iz takih evidenc, podatkov, postopkov ali drugega gradiva;

(c) povabijo in pozovejo katero koli osebo iz člena 20a(1) ali njihovega zastopnika ali zaposlenega, da zagotovi ustna ali pisna pojasnila glede dejstev ali dokumentov, povezanih s predmetom in namenom inšpekcijskega pregleda, ter zabeležijo njihove odgovore;

(d) opravijo razgovor s katero koli drugo fizično ali pravno osebo, ki pristane na razgovor, za namen zbiranja informacij v zvezi s predmetom preiskave;

(e) zahtevajo evidence o telefonskem in podatkovnem prometu.

2. Uradniki ESMA in druge osebe, ki jih ESMA pooblasti za namene preiskav iz odstavka 1, svoja pooblastila izvajajo ob predložitvi pisnega pooblastila, v katerem sta navedena predmet in namen preiskave. V pooblastilu so navedene tudi periodične denarne kazni iz člena 21b, ki se naložijo, če zahtevane evidence, podatki, postopki ali drugo gradivo oziroma odgovori na vprašanja, ki se postavijo osebam iz člena 20a(1), niso zagotovljeni ali so nepopolni, in globe iz člena 21, ki se naložijo, če so odgovori na vprašanja, ki se postavijo osebam iz člena 20a(1), napačni ali zavajajoči.

3. Osebe iz člena 20a(1) morajo privoliti v preiskave, ki jih z odločitvijo odredi ESMA. V odločitvi so navedeni predmet in namen preiskave, periodične denarne kazni, določene v členu 21b, pravna sredstva, ki so na voljo na podlagi Uredbe (EU) št. 1095/2010, ter pravica, da se odločitev predloži v presojo Sodišču.

4. ESMA pravočasno pred preiskavo iz odstavka 1 o njej in o identiteti pooblaščenih oseb obvesti pristojni organ države članice, v kateri se bo preiskava opravila. Uradniki zadevnega pristojnega organa tem pooblaščenim osebam na zahtevo ESMA pomagajo pri izvajanju njihovih dolžnosti. Ti uradniki se lahko preiskav tudi udeležijo, če za to zaprosijo.

5. Če je za pridobitev evidenc o telefonskem ali podatkovnem prometu iz točke (e) odstavka 1 v skladu z veljavnim nacionalnim pravom potrebna odobritev nacionalnega sodnega organa, se zanjo zaprosi. Prošnja za tako odobritev se lahko uporabi tudi kot previdnostni ukrep.

6. Kadar nacionalni sodni organ prejme prošnjo za odobritev zahtevka za pridobitev evidenc o telefonskem ali podatkovnem prometu iz točke (e) odstavka 1, ta organ preveri naslednje:

(a)    ali je odločitev iz odstavka 3, ki jo je sprejela ESMA, pristna;

(b)    ali so vsi ukrepi, ki se bodo sprejeli, sorazmerni, in ne arbitrarni ali pretirani.

Za namene točke (b) lahko nacionalni sodni organ zaprosi ESMA za podrobna pojasnila, zlasti glede razlogov, ki jih ima za sum o kršitvi te uredbe, pa tudi glede resnosti domnevne kršitve in narave vpletenosti osebe, za katero veljajo prisilni ukrepi. Vendar nacionalni sodni organ ne sme presojati o tem, ali je bila preiskava potrebna, ali zahtevati informacij iz spisa ESMA. Zakonitost odločitve ESMA lahko presoja samo Sodišče v skladu s postopkom iz člena 61 Uredbe (EU) št. 1095/2010.

Člen 20c

1. Za izvajanje svojih dolžnosti v skladu s to uredbo lahko ESMA izvaja vse potrebne inšpekcijske preglede na kraju samem v vseh poslovnih prostorih oseb iz člena 20a(1).

2. Uradniki ESMA in druge osebe, ki jih ESMA pooblasti za izvajanje inšpekcijskih pregledov na kraju samem, lahko vstopijo v vse poslovne prostore oseb, na katere se nanaša odločitev o preiskavi, ki jo je sprejela ESMA, in imajo vsa pooblastila, navedena v členu 20b(1). Imajo tudi pooblastilo, da zapečatijo vse poslovne prostore ter poslovne knjige ali evidence za čas trajanja inšpekcijskega pregleda in v obsegu, potrebnem za njegovo izvedbo.

3. ESMA o inšpekcijskem pregledu pravočasno obvesti pristojni organ države članice, v kateri se bo pregled izvajal. ESMA lahko zaradi pravilne izvedbe in učinkovitosti inšpekcijskega pregleda po obvestitvi zadevnega pristojnega organa izvede inšpekcijski pregled na kraju samem brez predhodnega obvestila. Pregledi v skladu s tem členom se izvedejo, če zadevni organ potrdi, da jim ne nasprotuje.

4. Uradniki ESMA in druge osebe, ki jih ESMA pooblasti za izvajanje inšpekcijskih pregledov na kraju samem, izvajajo svoja pooblastila ob predložitvi pisnega pooblastila, v katerem so navedeni predmet in namen pregleda ter periodične denarne kazni, določene s členom 21b, če zadevne osebe ne privolijo v inšpekcijski pregled.

5. Osebe iz člena 20a(1) dovolijo inšpekcijske preglede na kraju samem, ki so odrejeni z odločitvijo ESMA. V odločitvi so navedeni predmet in namen inšpekcijskega pregleda, datum njegovega začetka, periodične denarne kazni, določene v členu 21b, pravna sredstva, ki so na voljo na podlagi Uredbe (EU) št. 1095/2010, ter pravica, da se odločitev predloži v presojo Sodišču.

6. Uradniki pristojnega organa države članice, v kateri se izvaja inšpekcijski pregled, pa tudi uradniki, ki jih pristojni organ pooblasti ali imenuje, na zahtevo ESMA aktivno pomagajo uradnikom ESMA in drugim osebam, ki jih je pooblastila ESMA. Uradniki tega pristojnega organa se lahko tudi udeležijo inšpekcijskih pregledov na kraju samem, če za to zaprosijo.

7. ESMA lahko od pristojnih organov zahteva tudi, da v njenem imenu izvedejo določene preiskave in inšpekcijske preglede na kraju samem, kot je določeno v tem členu in v členu 20b(1). V ta namen imajo pristojni organi enaka pooblastila kot ESMA, kakor so določena v tem členu in v členu 20b(1).

8. Če uradniki ESMA in druge spremljevalne osebe, ki jih pooblasti ESMA, ugotovijo, da oseba nasprotuje inšpekcijskemu pregledu, ki je bil odrejen v skladu s tem členom, jim pristojni organ zadevne države članice zagotovi ustrezno pomoč in, če je to potrebno, zahteva tudi podporo policije ali drugega ustreznega izvršilnega organa, da jim omogoči izvedbo inšpekcijskega pregleda na kraju samem.

9. Če je za inšpekcijski pregled na kraju samem iz odstavka 1 ali za pomoč iz odstavka 7 v skladu z veljavnim nacionalnim pravom potrebna odobritev nacionalnega sodnega organa, se zanjo zaprosi. Prošnja za tako odobritev se lahko uporabi tudi kot previdnostni ukrep.

10. Kadar nacionalni sodni organ prejme prošnjo za odobritev inšpekcijskega pregleda na kraju samem iz odstavka 1 ali pomoč iz odstavka 7, ta organ preveri naslednje:

(a)    ali je odločitev iz odstavka 4, ki jo je sprejela ESMA, pristna;

(b)    ali so vsi ukrepi, ki se bodo sprejeli, sorazmerni, in ne arbitrarni ali pretirani.

11. Za namene točke (b) lahko nacionalni sodni organ zaprosi ESMA za podrobna pojasnila, zlasti glede razlogov, ki jih ima za sum o kršitvi te uredbe, pa tudi glede resnosti domnevne kršitve in narave vpletenosti osebe, za katero veljajo prisilni ukrepi. Vendar nacionalni sodni organ ne sme presojati o tem, ali je bila preiskava potrebna, ali zahtevati informacij iz spisa ESMA. Zakonitost odločitve ESMA lahko presoja samo Sodišče v skladu s postopkom iz člena 61 Uredbe (EU) št. 1095/2010.“;

(18)člen 21 se nadomesti z naslednjim:

„Člen 21

1. Če ESMA v skladu s členom 22(5) ugotovi, da je oseba storila eno od kršitev iz člena 21a(2), sprejme enega ali več od naslednjih ukrepov, s katerimi:

(a) odvzame registracijo upravitelju kvalificiranega sklada za socialno podjetništvo ali kvalificiranemu skladu za socialno podjetništvo;

(b) sprejme odločitev, s katero od osebe zahteva, da odpravi kršitev;

(c) sprejme odločitev, s katero naloži globe;

(d) izda javna obvestila.

2. ESMA pri sprejemanju ukrepov iz odstavka 1 upošteva naravo in resnost kršitve, pri čemer se ravna po naslednjih merilih:

(a) trajanje in pogostost kršitve;

(b) ali je bilo zaradi kršitve storjeno ali omogočeno finančno kaznivo dejanje oziroma je kršitev kako drugače prispevala k finančnemu kaznivemu dejanju;

(c) ali je bila kršitev namerna ali je do nje prišlo iz malomarnosti;

(d) stopnjo odgovornosti osebe, odgovorne za kršitev;

(e) finančno trdnost osebe, odgovorne za kršitev, kot je prikazana s skupnim prometom odgovorne pravne osebe ali letnim prihodkom in čistimi sredstvi odgovorne fizične osebe;

(f) učinek kršitve na interese malih vlagateljev;

(g) pomembnost pridobljenega dobička ali preprečenih izgub osebe, odgovorne za kršitev, ali izgub, ki so jih zaradi kršitve utrpele tretje osebe, če se lahko ugotovijo;

(h) raven sodelovanja osebe, odgovorne za kršitev, z ESMA, brez poseganja v potrebo po izročitvi pridobljenega dobička ali preprečenih izgub te osebe;

(i) prejšnje kršitve osebe, odgovorne za kršitev;

(j) ukrepe, ki jih je oseba, odgovorna za kršitev, sprejela po kršitvi za preprečitev ponovitve kršitve.

3. ESMA o vsakem ukrepu, sprejetem v skladu z odstavkom 1, brez nepotrebnega odlašanja uradno obvesti osebo, odgovorno za kršitev, ter s tem seznani pristojne organe držav članic in Komisijo. Vse take ukrepe javno objavi na svojem spletnem mestu v 10 delovnih dneh od datuma sprejetja.

4. Javna objava iz prvega pododstavka vključuje naslednje:

(a)    izjavo, ki potrjuje pravico osebe, odgovorne za kršitev, da se pritoži na odločitev;

(b)    kjer je smiselno, izjavo, ki potrjuje, da je bila pritožba vložena, z navedbo, da taka pritožba nima odložilnega učinka;

(c)    izjavo, da lahko odbor za pritožbe ESMA odloži izvajanje sporne odločitve v skladu s členom 60(3) Uredbe (EU) št. 1095/20101.“;

(19)vstavijo se naslednji členi 21a, 21b in 21c:

„Člen 21a

1. Kadar ESMA v skladu s členom 22(8) ugotovi, da je oseba namerno ali iz malomarnosti storila katero od kršitev iz odstavka 2, sprejme odločitev o naložitvi globe v skladu z odstavkom 3 tega člena.

Vsaka kršitev se obravnava kot namerna v primeru, da ESMA odkrije objektivne elemente, ki dokazujejo, da je oseba namerno storila kršitev.

3. Seznam kršitev iz odstavka 1 je naslednji:

(a)    neizpolnjevanje zahtev, ki veljajo za sestavo portfelja, s čimer se krši člen 5;