EVROPSKA KOMISIJA

Bruselj, 29.8.2017

COM(2017) 461 final

2017/0212(NLE)

Predlog

UREDBA SVETA

o določitvi ribolovnih možnosti za nekatere staleže rib in skupine staležev rib, ki se za leto 2018 uporabljajo v Baltskem morju

OBRAZLOŽITVENI MEMORANDUM

1.OZADJE PREDLOGA

•Razlogi za predlog in njegovi cilji

V skladu z Uredbo (EU) št. 1380/2013 z dne 11. decembra 2013 o skupni ribiški politiki (SRP) se izkoriščanje živih morskih bioloških virov izvaja na način, ki dovoljuje obnavljanje in ohranjanje populacij izlovljenih vrst nad ravnmi, ki omogočajo največji trajnostni donos. Pomembno orodje za dosego tega cilja je letno določanje ribolovnih možnosti v obliki celotnih dovoljenih ulovov (TAC) in kvot.

Uredba (EU) 2016/1139 z dne 6. julija 2016 o vzpostavitvi večletnega načrta upravljanja za staleže trske, sleda in papaline v Baltskem morju ter za ribištvo, ki izkorišča te staleže, določa tudi razpone vrednosti ribolovne umrljivosti, ki so v tem predlogu uporabljeni za doseganje ciljev skupne ribiške politike, zlasti za doseganje in ohranjanje največjega trajnostnega donosa.

Cilj tega predloga je za leto 2018 za gospodarsko najpomembnejše staleže rib v Baltskem morju določiti ribolovne možnosti za države članice. Zaradi poenostavitve in pojasnitve odločitev o letnih TAC in kvotah so ribolovne možnosti v Baltskem morju od leta 2006 določene v ločeni uredbi.

•Skladnost z veljavnimi predpisi s področja zadevne politike

•Skladnost z drugimi politikami Unije

Predlagani ukrepi so oblikovani v skladu s cilji in pravili skupne ribiške politike ter so skladni s politiko Unije o trajnostnem razvoju.

2.PRAVNA PODLAGA, SUBSIDIARNOST IN SORAZMERNOST

•Pravna podlaga

Člen 43(3) Pogodbe o delovanju Evropske unije (PDEU).

•Subsidiarnost (za neizključno pristojnost)

Predlog spada pod izključno pristojnost Unije iz člena 3(1)(d) PDEU. Načelo subsidiarnosti se zato ne uporablja.

•Sorazmernost

Predlog je skladen z načelom sorazmernosti iz naslednjih razlogov:

Skupna ribiška politika je skupna politika. V skladu s členom 43(3) PDEU mora Svet sprejeti ukrepe o določitvi in dodelitvi ribolovnih možnosti.

Zadevna uredba Sveta dodeljuje ribolovne možnosti državam članicam. Ob upoštevanju člena 16(6) in (7) ter člena 17 Uredbe (EU) št. 1380/2013 lahko države članice po lastni presoji dodelijo takšne možnosti regijam ali gospodarskim subjektom v skladu z merili iz navedenih členov. Zato imajo države članice na voljo obsežen manevrski prostor za odločitve v zvezi z družbenim/gospodarskim modelom za izkoriščanje dodeljenih ribolovnih možnosti, ki so ga same izbrale.

Ta predlog za države članice nima novih finančnih posledic. Svet sprejme to uredbo vsako leto, javna in zasebna sredstva za njeno izvajanje pa že obstajajo.

•Izbira instrumenta

Predlagani instrument: uredba.

To je predlog za upravljanje ribištva na podlagi člena 43(3) PDEU.

3.REZULTATI NAKNADNIH OCEN, POSVETOVANJ Z DELEŽNIKI IN OCEN UČINKA

•Posvetovanja z zainteresiranimi stranmi

Posvetovanja s Svetovalnim svetom za Baltsko morje (BSAC) so potekala na osnovi sporočila Komisije o posvetovanju o ribolovnih možnostih za leto 2018 v okviru skupne ribiške politike (COM(2017) 368 final). Znanstveno osnovo predloga je pripravil Mednarodni svet za raziskovanje morja (ICES). V predlogu so bila obravnavana in v čim večji meri upoštevana predhodna stališča o vseh zadevnih staležih rib, in sicer tako, da niso v nasprotju z obstoječimi politikami in ne povzročajo poslabšanja stanja ranljivih virov.

O znanstvenem mnenju glede omejitev ulova in statusa staležev se je razpravljalo tudi z državami članicami na regionalnem forumu BALTFISH junija 2017.

•Zbiranje in uporaba strokovnih mnenj

Znanstvena organizacija, s katero je bilo opravljeno posvetovanje, je ICES.

Unija vsako leto zaprosi ICES za znanstveno mnenje o stanju pomembnih staležev rib. Prejeto mnenje zajema vse staleže v Baltskem morju in za gospodarsko najpomembnejše staleže predlaga TAC.

•Ocena učinka

Predlog je del dolgoročnega pristopa, s katerim se raven ribolova prilagodi dolgoročnim trajnostnim ravnem in na teh ravneh ohranja. Rezultat takega pristopa bo stabilen ribolovni pritisk, višje kvote in s tem izboljšanje prihodkov ribičev in njihovih družin. Pričakuje se, da bo povečano iztovarjanje koristilo ribiškemu sektorju, potrošnikom in predelovalni industriji ter maloprodajnemu sektorju, pa tudi pomožnim dejavnostim, vezanim na gospodarski in rekreacijski ribolov.

Odločitve o ribolovnih možnostih v Baltskem morju v preteklih letih so že bile uspešne pri obnovitvi nekaterih staležev (s povečanjem biomase pelagičnih staležev za 50 % med letoma 2012 in 2016) ter ponovnem uravnoteženju ribolovne zmogljivosti in ribolovnih možnosti. Vendar je še vedno potreben napredek, da se obnovijo pridneni staleži, saj so nekateri še vedno pod varnimi mejami biomase, in se za vse staleže doseže ulov pod mejami največjega trajnostnega donosa.

Glede na navedeno Komisija predlaga, da se v povprečju za 32 % zmanjšajo kvote za stalež atlantskega sleda v zahodnem Baltskem morju, Botnijskem in Riškem zalivu, stalež trske v vzhodnem Baltskem morju in stalež morske plošče. Predlaga se povečanje staleža atlantskega sleda in papaline v osrednjem Baltskem morju za 25 % oziroma 0,5 %. Količina ribolovnih možnosti v Baltskem morju za staleže lososa, izražena v številu kosov rib, se bo s 106 413 rib povečala na 116 099 rib. To je 9-odstotno povečanje glede na leto 2017. Za stalež trske v zahodnem Baltskem morju se predlaga ohranitev kvote.

Predlogi za leto 2018 bodo torej na različne vrste ribolova vplivali zelo različno. Na splošno predlog Komisije količino ribolovnih možnosti v Baltskem morju določa na približno 647 tisoč ton, kar glede na leto 2017 pomeni 7-odstotno zmanjšanje.

•Ustreznost in poenostavitev ureditve

Predlog ostaja fleksibilen pri uporabi mehanizmov izmenjave kvot, ki so že bili uvedeni v uredbah o ribolovnih možnostih v Baltskem morju za pretekla leta. Za javne (evropske ali nacionalne) organe niso predlagani novi elementi ali upravni postopki, ki bi lahko povečali upravno breme.

Predlog zadeva letno uredbo za leto 2018, zato ne vključuje klavzule o reviziji.

4.PRORAČUNSKE POSLEDICE

Predlog ne vpliva na proračun EU.

5.DRUGI ELEMENTI

•Načrti za izvedbo ter ureditev spremljanja, ocenjevanja in poročanja

•Natančnejša pojasnitev posameznih določb predloga

Predlog določa ribolovne možnosti za leto 2018 za nekatere staleže rib ali skupine staležev rib za države članice, ki lovijo v Baltskem morju. Prvič določa tudi vrste, katerih ribolov je prepovedan. Gre za stalež jegulje.

Ribolovne možnosti

Novi večletni načrt za ribištvo v Baltskem morju je začel veljati 20. julija 2016 1 . Na podlagi določb tega načrta se ribolovne možnosti določijo v skladu s cilji načrta in so v skladu s ciljnimi ravnmi ribolovne umrljivosti, določenimi v njem. V primerih, ko je biomasa staleža nižja od referenčnih točk, določenih v načrtu, se ribolovne možnosti določijo na ravni, ki ustreza ribolovni umrljivosti, ki se sorazmerno zmanjša ob upoštevanju zmanjšanja biomase staleža.

Ribolovne možnosti so predlagane v skladu s členom 16(1) (v zvezi z načelom relativne stabilnosti) in členom 16(4) (v zvezi s cilji skupne ribiške politike in pravili iz večletnih načrtov).

Kadar je ustrezno, so se za določitev kvot EU za staleže, ki si jih Unija deli z Rusko federacijo, zadevne količine teh staležev odštele od TAC, ki jih je predlagal ICES. TAC in kvote, dodeljeni državam članicam, so navedeni v Prilogi k Uredbi.

Vseh pet pelagičnih staležev (štiri staleže atlantskega sleda in en stalež papaline), stalež trske v zahodnem Baltskem morju, stalež morske plošče in stalež lososa v osrednjem morskem bazenu v Baltskem morju je treba v letu 2018 loviti na ravneh največjega trajnostnega donosa. Ribolovne možnosti za vse staleže, za katere velja večletni načrt za Baltsko morje, so določene na ciljnih ravneh ribolovne umrljivosti, ki so v skladu z doseganjem največjega trajnostnega donosa v letu 2018: predlagane kvote za tri staleže atlantskega sleda v zahodnem in osrednjem Baltskem morju ter Riškem zalivu ustrezajo ribolovni umrljivosti v skladu z obema deloma razpona za ribolovno umrljivost na ravni največjega trajnostnega donosa iz člena 4(2) Uredbe (EU) 2016/1139. Za dva staleža, tj. za atlantskega sleda in trsko v zahodnem Baltskem morju, ribolovne možnosti ustrezajo razponu za ribolovno umrljivost iz člena 5(2) in (3) Uredbe (EU) 2016/1139.

TAC za lososa v Finskem zalivu in stalež trske v vzhodnem Baltskem morju ustrezajo pristopu, ki ga je razvil ICES in ki se uporablja za staleže z omejenimi podatki.

Z Uredbo Sveta (ES) št. 847/96 so bili določeni dodatni pogoji za upravljanje TAC iz leta v leto, vključno z določbami glede prilagodljivosti iz členov 3 in 4 za previdnostne oziroma analitske staleže. V skladu s členom 2 Uredbe Svet pri določanju TAC odloči, za katere staleže se člena 3 in 4 ne uporabljata, zlasti na podlagi biološkega statusa staležev. Nedavno je bil s členom 15(9) Uredbe (EU) št. 1380/2013 uveden mehanizem prilagodljivosti za vse staleže, za katere velja obveznost iztovarjanja. Da bi se torej izognili prekomerni prilagodljivosti, ki bi razvrednotila načelo razumnega in odgovornega izkoriščanja živih morskih bioloških virov ter ovirala doseganje ciljev skupne ribiške politike, bi bilo treba pojasniti, da se člena 3 in 4 Uredbe (ES) št. 847/96 uporabljata le, kadar države članice ne uporabljajo vsakoletne prilagodljivosti iz člena 15(9) Uredbe (EU) št. 1380/2013.

Jegulja

Jeguljin življenjski cikel je kompleksen, saj gre za dolgoživo ribo, ki je geografsko močno razširjena: najnovejši dokazi kažejo, da se jegulje drstijo v Sargaškem morju, ličinke pa nato z oceanskimi tokovi dosežejo celinski polici Evrope in Severne Afrike, kjer se preobrazijo v steklene jegulje in vstopijo v celinske vode.

V celinskem delu (v somornicah in/ali sladki vodi) življenjskega cikla so dejavniki, ki vplivajo na umrljivost jegulj, odvisni od regionalnih razmer. Uredba Sveta (ES) št. 1100/2007 o ukrepih za obnovo staleža evropske jegulje (v nadaljnjem besedilu: uredba o jeguljah) od držav članic z obsežnimi habitati jegulj zahteva izvajanje načrtov o upravljanju staležev jegulj, s katerimi se zagotovi, da lahko zadostna količina odraslih jegulj zapusti povodja in doseže odprto morje, da se lahko drstijo in se stalež obnovi. Nacionalni načrti o upravljanju staležev jegulj lahko vključujejo morske vode (vendar to ni njuno).

Najnovejši podatki kažejo, da se 57 % srebrnih jegulj, ki dosežejo odprto morje, ulovi med gospodarskim in rekreacijskim ribolovom v Baltskem morju. Uredba o jeguljah določa, da morajo države članice, ki se ukvarjajo z ribolovom jegulj v vodah Unije, ribolovni napor in/ali ulov zmanjšati za 50 % glede na povprečje v obdobju 2004–2006, razen če njihovi načrti o upravljanju pokrivajo tudi morske vode. Nobena od držav članic ob Baltskem morju navedenega cilja ne izpolnjuje.

Pogosto je v znanstvenem mnenju navedeno, da: „[...] bi bilo pri uporabi previdnostnega pristopa za jegulje vse antropogene učinke (npr. rekreacijski in gospodarski ribolov na vseh stopnjah, vodna energija, vodna črpališča in onesnaževanje), ki zmanjšujejo proizvodnjo in pobeg srebrne jegulje, zmanjšati na nič ali ohranjati blizu nič“ 2 .

Glede na stanje staleža, ki je navedeno v Prilogi II k Washingtonski konvenciji, 50-odstotno zmanjšanje napora ali ulova, ki ga določa uredba o jeguljah, ni v skladu s cilji skupne ribiške politike iz leta 2013 za trajnostno izkoriščanje virov. Glede na mnenje ICES bi bilo treba prenehati z vsemi vrstami ribolova, usmerjenega na drstnice, dokler ni jasnih dokazov o izboljšanju stanja staleža. Glede na ostro mnenje ICES je primerno, da se do sprejetja dolgoročnejših rešitev v letu 2018 prepove ribolov jegulje v Baltskem morju –

2017/0212 (NLE)

Predlog

UREDBA SVETA

o določitvi ribolovnih možnosti za nekatere staleže rib in skupine staležev rib, ki se za leto 2018 uporabljajo v Baltskem morju

SVET EVROPSKE UNIJE JE –

ob upoštevanju Pogodbe o delovanju Evropske unije in zlasti člena 43(3) Pogodbe,

ob upoštevanju predloga Evropske komisije,

ob upoštevanju naslednjega:

(1) Člen 43(3) Pogodbe določa, da Svet na predlog Komisije sprejme ukrepe o določitvi in dodelitvi ribolovnih možnosti.

(2)Člen 6 Uredbe (EU) št. 1380/2013 Evropskega parlamenta in Sveta 3 določa, da je treba sprejeti ohranitvene ukrepe ob upoštevanju razpoložljivih znanstvenih, tehničnih in gospodarskih mnenj, po potrebi vključno s poročili, ki jih pripravijo Znanstveni, tehnični in gospodarski odbor za ribištvo (STECF) ter drugi posvetovalni organi, kot tudi glede na prejeta mnenja svetovalnih svetov za zadevna geografska območja ali področja pristojnosti in skupna priporočila držav članic.

(3)Svet je zadolžen za sprejetje ukrepov o določitvi in dodelitvi ribolovnih možnosti, po potrebi vključno z nekaterimi pogoji, ki so funkcionalno povezani s tem. Ribolovne možnosti bi bilo državam članicam treba dodeliti tako, da se zagotovi relativna stabilnost ribolovnih dejavnosti za vsako državo članico za vsak stalež rib ali ribištvo in da se upoštevajo cilji skupne ribiške politike iz Uredbe (EU) št. 1380/2013.

(4)Člen 2 Uredbe (EU) št. 1380/2013 določa, da je cilj skupne ribiške politike doseči raven izkoriščanja največjega trajnostnega donosa do leta 2015, kjer je to mogoče, vendar pa postopoma najpozneje do leta 2020.

(5)Celotne dovoljene ulove (TAC) bi bilo zato v skladu z Uredbo (EU) št. 1380/2013 treba določiti na podlagi razpoložljivega znanstvenega mnenja, in sicer ob upoštevanju bioloških in družbenogospodarskih vidikov, pri čemer se zagotovi poštena obravnava med ribiškimi sektorji, ter ob upoštevanju mnenj, izraženih med posvetovanjem z zainteresiranimi stranmi.

(6)Uredba (EU) 2016/1139 Evropskega parlamenta in Sveta 4 vzpostavlja večletni načrt za staleže trske, atlantskega sleda in papaline v Baltskem morju ter za ribištvo, ki izkorišča te staleže (v nadaljnjem besedilu: načrt). Cilj tega načrta je zagotoviti, da se z izkoriščanjem živih morskih bioloških virov populacije izlovljenih vrst obnavljajo in ohranjajo nad ravnmi, ki omogočajo največji trajnostni donos. V ta namen je treba za zadevne staleže čim prej doseči razpone ciljne ribolovne umrljivosti, in sicer postopoma do leta 2020. Primerno je, da se omejitve ulova za leto 2018 za trsko, atlantskega sleda in papalino v Baltskem morju določijo z namenom doseganja ciljev iz načrta.

(7)Kot je navedeno v načrtu, se v primeru, da znanstveno mnenje kaže, da je biomasa drstitvenega staleža katerega od zadevnih staležev nižja od referenčnih točk za biomaso drstitvenega staleža iz Priloge II k Uredbi (EU) 2016/1139, sprejmejo vsi ustrezni popravni ukrepi, da se zagotovi hitra vrnitev zadevnega staleža na ravni, ki presegajo tisto, ki omogoča največji trajnostni donos. Mednarodni svet za raziskovanje morja (ICES) je navedel, da je biomasa staleža atlantskega sleda (Gadus morhua) in trske (Clupea harengus) v zahodnem Baltskem morju nižja od referenčnih točk ohranjanja iz Priloge II k navedeni uredbi. Zato je primerno, da se ribolovne možnosti za trsko in atlantskega sleda v zahodnem Baltskem morju določijo nižje od razpona ribolovne umrljivosti iz stolpca B Priloge I k Uredbi (EU) 2016/1139, in sicer na raven, pri kateri se upošteva zmanjšanje biomase. V ta namen je treba glede na pričakovani učinek popravnih ukrepov upoštevati časovni načrt za uresničitev ciljev skupne ribiške politike na splošno, zlasti pa načrta, pri čemer je treba upoštevati cilje doseganja gospodarskih in socialnih koristi ter koristi zaposlovanja, kot je določeno v členu 2 Uredbe (EU) št. 1380/2013.

(8)Za stalež trske v zahodnem Baltskem morju bi bilo treba sprejeti dodatne popravne ukrepe. Ohranitev veljavnega osemtedenskega obdobja zapore ribolova bi še naprej zagotavljala zaščito trsk, ki se ob drstitvi zbirajo v jate. V skladu z znanstvenim mnenjem rekreacijski ribolov staleža trske v zahodnem Baltskem morju znatno prispeva k skupni ribolovni umrljivosti navedenega staleža. Ob upoštevanju trenutnega stanja navedenega staleža je primerno ohraniti nekatere trenutno veljavne ukrepe za rekreacijski ribolov. Natančneje, veljati bi morala dnevna omejitev ulova na posameznega ribiča, pri čemer bi morala biti ta omejitev med obdobjem drstenja strožja. To ne posega v načelo relativne stabilnosti, ki velja za dejavnosti gospodarskega ribolova.

(9)Za stalež trske (Gadus morhua) v vzhodnem Baltskem morju ICES zaradi sprememb v biologiji staleža ni mogel določiti bioloških referenčnih točk. Zato je primerno, da se kot prispevek k doseganju ciljev načrta TAC za stalež trske v vzhodnem Baltskem morju določi v skladu s previdnostnim pristopom, kot je določeno v členu 9(2) Uredbe (EU) št. 1380/2013.

(10)Za atlantskega sleda v Botnijskem zalivu je ICES izvedel oceno staleža na podlagi najnovejših podatkov in informacij ter preveril ravni ribolovne umrljivosti glede na največji trajnostni donos. Razponi ribolovne umrljivosti v znanstvenem mnenju in v načrtu, ki prav tako temelji na najboljših razpoložljivih znanstvenih mnenjih v času njegovega sprejetja, se razlikujejo, vendar je načrt pravno zavezujoč in veljaven, zato bi moral biti podlaga za določitev ribolovnih možnosti za ta stalež.

(11)Za stalež jegulje ICES svetuje, da se umrljivost zaradi vseh antropogenih dejavnosti, vključno z rekreacijskim in gospodarskim ribolovom, zmanjša na nič ali v največji možni meri ohranja blizu nič. To mnenje je treba izvajati s prepovedjo ribolova te vrste v Baltskem morju.

(12) Za uporabo ribolovnih možnosti, določenih v tej uredbi, veljajo določbe Uredbe Sveta (ES) št. 1224/2009 5 , zlasti členov 33 in 34 Uredbe o evidentiranju ulova in ribolovnega napora ter prenosu podatkov o izčrpanju ribolovnih možnosti Komisiji. Zato bi bilo v tej uredbi treba določiti oznake za pošiljanje podatkov o iztovarjanju staležev v skladu s to uredbo, ki jih morajo države članice uporabiti pri pošiljanju podatkov Komisiji.

(13) Z Uredbo Sveta (ES) št. 847/96 6 so bili določeni dodatni pogoji za vsakoletno upravljanje TAC, vključno z določbami glede prilagodljivosti za previdnostne in analitske TAC v skladu s členoma 3 in 4. V skladu s členom 2 navedene uredbe Svet pri določanju TAC odloči, za katere staleže se člena 3 ali 4 ne uporabljata, zlasti na podlagi biološkega statusa staležev. Pred kratkim je bil s členom 15(9) Uredbe (EU) št. 1380/2013 uveden mehanizem vsakoletne prilagodljivosti za vse staleže, za katere velja obveznost iztovarjanja. Da bi se torej izognili prekomerni prilagodljivosti, ki bi razvrednotila načelo razumnega in odgovornega izkoriščanja živih morskih bioloških virov, ovirala doseganje ciljev skupne ribiške politike in poslabšala biološki status staležev, bi bilo treba določiti, da se člena 3 in 4 Uredbe (ES) št. 847/96 za analitske TAC uporabljata le, kadar se ne uporablja vsakoletna prilagodljivost iz člena 15(9) Uredbe (EU) št. 1380/2013.

(14) Da bi se izognili prekinitvi ribolovnih dejavnosti in da bi ribičem Unije zagotovili preživetje, bi bilo treba to uredbo uporabljati od 1. januarja 2018. Zaradi nujnosti bi morala ta uredba začeti veljati takoj po objavi –

SPREJEL NASLEDNJO UREDBO:

POGLAVJE I

SPLOŠNE DOLOČBE

Člen 1

Predmet urejanja

Ta uredba določa ribolovne možnosti za nekatere staleže rib in skupine staležev rib v Baltskem morju za leto 2018.

Člen 2

Področje uporabe

1. Ta uredba se uporablja za ribiška plovila Unije, ki lovijo v Baltskem morju.

2. Ta uredba se uporablja tudi za rekreacijski ribolov, če je izrecno naveden v zadevnih določbah.

Člen 3

Opredelitev pojmov

V tej uredbi se uporabljajo opredelitve pojmov iz člena 4 Uredbe (EU) št. 1380/2013. Poleg tega se uporabljajo naslednje opredelitve pojmov:

(1)„ICES“ pomeni Mednarodni svet za raziskovanje morja;

(2)„Baltsko morje“ pomeni območja ICES IIIb, IIIc in IIId;

(3)„stalež“ pomeni morski biološki vir, ki je prisoten na zadevnem območju upravljanja;

(4)„podrazdelek“ pomeni podrazdelek ICES Baltskega morja, kakor je opredeljen v Prilogi I k Uredbi Sveta (ES) št. 2187/2005 7 ;

(5)„celotni dovoljeni ulov“ (TAC) pomeni količino posameznega staleža, ki se sme naloviti v enem letu;

(6)„kvota“ pomeni delež TAC, ki je dodeljen Uniji, državi članici ali tretji državi;

(7)„rekreacijski ribolov“ pomeni negospodarske ribolovne dejavnosti, ki morske biološke vire izkoriščajo za rekreacijo, turizem ali šport.

POGLAVJE II

RIBOLOVNE MOŽNOSTI

Člen 4

TAC in dodelitve

TAC, kvote in po potrebi pogoji, ki so z njimi funkcionalno povezani, so določeni v Prilogi.

Člen 5

Posebne določbe o dodelitvah ribolovnih možnosti

Dodelitev ribolovnih možnosti državam članicam, kot je določena v tej uredbi, ne posega v:

(a)izmenjave v skladu s členom 16(8) Uredbe (EU) št. 1380/2013;

(b)odbitke in ponovne dodelitve v skladu s členom 37 Uredbe (ES) št. 1224/2009;

(c)dodatna iztovarjanja, dovoljena na podlagi člena 3 Uredbe (ES) št. 847/96 ali člena 15(9) Uredbe (EU) št. 1380/2013;

(d)količine, ki so bile zadržane v skladu s členom 4 Uredbe (ES) št. 847/96 ali prenesene v skladu s členom 15(9) Uredbe (EU) št. 1380/2013;

(e)odbitke na podlagi členov 105 in 107 Uredbe (ES) št. 1224/2009.

Člen 6

Pogoji za iztovarjanje ulova in prilova

1. Za ulove vrst, za katere veljajo omejitve ulova in ki so bile ulovljene v okviru ribištva iz člena 15(1) Uredbe (EU) št. 1380/2013, velja obveznost iztovarjanja, kot je določena v členu 15 navedene uredbe.

2. Staleži neciljnih vrst v okviru varnih bioloških meja iz člena 15(8) Uredbe (EU) št. 1380/2013 so določeni v Prilogi za namen odstopanja od obveznosti odštetja ulova od zadevnih kvot, določenih v navedenem členu.

Člen 7

Ukrepi v zvezi z rekreacijskim ribolovom trske v podrazdelkih 22–24

1. Pri rekreacijskem ribolovu lahko v podrazdelkih 22–24 vsak ribič obdrži največ pet osebkov trske na dan.

2. Z odstopanjem od odstavka 1 lahko v podrazdelkih 22–24 v obdobju od 1. februarja 2018 do 31. marca 2018 vsak ribič obdrži največ tri osebke trske na dan.

3. Odstavka 1 in 2 ne posegata v strožje nacionalne ukrepe.

Člen 8

Prepovedi

1. Ribiškim plovilom Unije je prepovedano loviti, obdržati na krovu, pretovarjati ali iztovarjati jegulje (Anguilla anguilla).

2. Rekreacijski ribolov jegulje (Anguilla anguilla) je prepovedan.

POGLAVJE III

KONČNE DOLOČBE

Člen 9

Prenos podatkov

Kadar države članice na podlagi členov 33 in 34 Uredbe (ES) št. 1224/2009 Komisiji pošljejo podatke v zvezi s količinami ujetih ali iztovorjenih staležev, uporabijo kode staležev, določene v Prilogi k tej uredbi.

Člen 10

Prilagodljivost

1. Razen kadar je drugače določeno v Prilogi k tej uredbi, se člen 3 Uredbe (ES) št. 847/96 uporablja za staleže, za katere velja previdnostni TAC, člen 3(2) in (3) ter člen 4 navedene uredbe pa za staleže, za katere velja analitski TAC.

2. Člen 3(2) in (3) ter člen 4 Uredbe (ES) št. 847/96 se ne uporabljata, kadar država članica uporabi vsakoletno prilagodljivost iz člena 15(9) Uredbe (EU) št. 1380/2013.

Člen 11

Začetek veljavnosti

Ta uredba začne veljati dan po objavi v Uradnem listu Evropske unije.

Uporablja se od 1. januarja 2018.

Ta uredba je v celoti zavezujoča in se neposredno uporablja v vseh državah članicah.

V Bruslju,

(1) Uredba (EU) 2016/1139 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 6. julija 2016 o vzpostavitvi večletnega načrta za staleže trske, sleda in papaline v Baltskem morju ter za ribištvo, ki izkorišča te staleže, o spremembi Uredbe Sveta (ES) št. 2187/2005 in o razveljavitvi Uredbe Sveta (ES) št. 1098/2007 (UL L 191, 15.7.2016, str. 1–15).

(2) Mnenje ICES o ribolovnih možnostih, ulovu in naporu za severovzhodni Atlantik. Mnenje ICES 2016, knjiga 9, objavljeno 28. oktobra 2016.

(3) Uredba (EU) št. 1380/2013 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 11. decembra 2013 o skupni ribiški politiki in o spremembi uredb Sveta (ES) št. 1954/2003 in (ES) št. 1224/2009 ter razveljavitvi uredb Sveta (ES) št. 2371/2002 in (ES) št. 639/2004 ter Sklepa Sveta 2004/585/ES (UL L 354, 28.12.2013, str. 22).

(4) Uredba (EU) 2016/1139 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 6. julija 2016 o vzpostavitvi večletnega načrta za staleže trske, sleda in papaline v Baltskem morju ter za ribištvo, ki izkorišča te staleže, o spremembi Uredbe Sveta (ES) št. 2187/2005 in o razveljavitvi Uredbe Sveta (ES) št. 1098/2007 (UL L 191, 15.7.2016, str. 1–15).

(5) Uredba Sveta (ES) št. 1224/2009 z dne 20. novembra 2009 o vzpostavitvi nadzornega sistema Skupnosti za zagotavljanje skladnosti s pravili skupne ribiške politike, o spremembi uredb (ES) št. 847/96, (ES) št. 2371/2002, (ES) št. 811/2004, (ES) št. 768/2005, (ES) št. 2115/2005, (ES) št. 2166/2005, (ES) št. 388/2006, (ES) št. 509/2007, (ES) št. 676/2007, (ES) št. 1098/2007, (ES) št. 1300/2008, (ES) št. 1342/2008 in razveljavitvi uredb (EGS) št. 2847/93, (ES) št. 1627/94 in (ES) št. 1966/2006 ( UL L 343, 22.12.2009, str. 1 ).

(6) Uredba Sveta (ES) št. 847/96 z dne 6. maja 1996 o uvedbi dodatnih pogojev za upravljanje celotnih dovoljenih ulovov (TAC) in kvot iz leta v leto (UL L 115, 9.5.1996, str. 3).

(7) Uredba Sveta (ES) št. 2187/2005 z dne 21. decembra 2005 o ohranjanju ribolovnih virov s tehničnimi ukrepi v Baltskem morju, Beltih in Øresundu ( UL L 349, 31.12.2005, str. 1 ).

EVROPSKA KOMISIJA

Bruselj, 29.8.2017

COM(2017) 461 final

PRILOGA

k

Predlogu UREDBE SVETA

o določitvi ribolovnih možnosti za nekatere staleže rib in skupine staležev rib, ki se za leto 2018 uporabljajo v Baltskem morju

TAC, KI SE UPORABLJAJO ZA RIBIŠKA PLOVILA UNIJE NA OBMOČJIH, KJER OBSTAJAJO TAC, PO VRSTAH IN OBMOČJIH

V spodnjih razpredelnicah so določeni celotni dovoljeni ulovi (TAC) in kvote (v tonah žive teže, razen kadar je drugače določeno) po staležih ter pogoji, ki so funkcionalno povezani z njimi.

Če ni drugače določeno, so sklici na ribolovna območja sklici na območja ICES.

Staleži rib so navedeni po abecednem redu latinskih imen vrste.

Za namene te uredbe je v nadaljevanju podana korelacijska preglednica latinskih in domačih imen: