EVROPSKA KOMISIJA

Bruselj, 20.9.2017

COM(2017) 331 final/2

2017/0136(COD)

Spremenjeni predlog Komisije po sprejetju dokumenta COM(2017) 539 z dne 20.9.2017.
Konsolidirana različica se mora brati skupaj z obrazložitvenim memorandumom iz dokumenta COM(2017) 539.
Besedilo se mora glasiti:

Predlog

UREDBA EVROPSKEGA PARLAMENTA IN SVETA

o spremembi Uredbe (EU) št. 1095/2010 o ustanovitvi evropskega nadzornega organa (Evropski organ za vrednostne papirje in trge) in o spremembi Uredbe (EU) št. 648/2012 v zvezi s postopki in organi, ki sodelujejo pri izdaji dovoljenja CNS, in zahtevami za priznanje CNS iz tretjih držav

OBRAZLOŽITVENI MEMORANDUM

OZADJE PREDLOGA

1.1Razlogi za predlog in njegovi cilji

Pogodbe o izvedenih finančnih instrumentih so ključno orodje evropskih bank in podjetij za upravljanje tveganj, ki so povezana bodisi s spremembami obrestnih mer, nihanji menjalnih tečajev ali neplačilom nasprotnih strank v poslih. Vendar nepregledni trgi izvedenih finančnih instrumentov delujejo tudi kot neželeni kanali za širjenje negativnih učinkov. Trge izvedenih finančnih instrumentov je treba zato zaradi zaščite finančne stabilnosti učinkovito urejati in nadzorovati.

Zaradi globalne narave trgov izvedenih finančnih instrumentov in v skladu z dogovorom voditeljev držav skupine G-20 iz Pittsburgha leta 1 2009 o zmanjšanju sistemskega tveganja, povezanega s čezmerno uporabo izvedenih finančnih instrumentov, je EU leta 2012 sprejela uredbo o infrastrukturi evropskega trga (EMIR) 2 . Ključni steber uredbe EMIR so standardizirane pogodbe o izvedenih finančnih instrumentih OTC, katerih kliring je treba opraviti prek centralne nasprotne stranke (CNS). CNS je tržna infrastruktura, ki zmanjšuje sistemsko tveganje in povečuje finančno stabilnost, tako da posreduje med dvema nasprotnima strankama v pogodbi o izvedenih finančnih instrumentih (kot kupec za prodajalca in kot prodajalec za kupca), s čimer zmanjšuje tveganje za obe strani. Uredba EMIR je uvedla tudi stroge bonitetne zahteve in zahteve glede organizacije ter vodenja poslov za CNS in vzpostavila strukture za njihov bonitetni nadzor, da bi se zmanjšala morebitna tveganja za uporabnike CNS in podprla stabilnost sistema.

Vse od leta 2012, ko je bila sprejeta uredba EMIR, se centralni kliring hitro širi, CNS pa so vedno bolj koncentrirane in povezane po vsej EU kot tudi v tretjih državah.

Ta predlog zagotavlja, da bodo nadzorne ureditve sledile temu razvoju. Predlaga se, da EU svojo unijo kapitalskih trgov opremi z učinkovitejšim in doslednejšim nadzornim sistemom za CNS z namenom nadaljnjega povezovanja trgov in zagotavljanja finančne stabilnosti ter enakih konkurenčnih pogojev.

CNS so od sprejetja uredbe EMIR postale še pomembnejše in se bodo v naslednjih letih še širile.

V petih letih od sprejetja uredbe EMIR sta se obseg in razpon dejavnosti CNS hitro povečala – tako v EU kot po svetu. To je znak, da zakonodaja deluje in izpolnjuje svoj namen.

Od konca junija 2016 so CNS opravile centralni kliring za približno 62 % skupne svetovne vrednosti vseh pogodb o izvedenih finančnih instrumentih OTC in razredov sredstev (obrestni, kreditni, valutni instrumenti itd.) 3 , kar je enako približno 337 bilijonom ameriških dolarjev. Približno 97 % (328 bilijonov ameriških dolarjev) vseh pogodb o izvedenih finančnih instrumentih predstavljajo obrestni izvedeni finančni instrumenti.

Konec leta 2009 je bil centralni kliring opravljen za približno 36 % vseh obrestnih izvedenih finančnih instrumentov OTC, konec leta 2015 pa že za 60 % 4 . Prav tako je centralni kliring postal pomembnejši z vidika trga kreditnih izvedenih finančnih instrumentov (t. i. kreditnih zamenjav, CDS), pri čemer se delež neporavnanih kreditnih zamenjav, kliring katerih opravljajo CNS, dosledno povečuje vse od začetka poročanja teh podatkov, tj. z 10 % konec junija 2010 na 37 % konec junija 2016 5 . 

Hitro rastoča vloga CNS v svetovnem finančnem sistemu ni zgolj posledica uvedbe obveznosti centralnega kliringa za različne kategorije sredstev 6 , temveč tudi večje prostovoljne uporabe centralnega kliringa zaradi večje ozaveščenosti o koristih centralnega kliringa med udeleženci na trgu (obveznosti kliringa veljajo šele od junija 2016) 7 . Uredba EMIR zahteva centralni kliring nekaterih obrestnih izvedenih finančnih instrumentov in kreditnih zamenjav, kar je v skladu s podobnimi zahtevami v drugih državah skupine G20 8 . Kapitalska pravila za banke so bila spremenjena, da bi spodbudila centralni kliring in v relativnem smislu podražila dvostranski kliring 9 , medtem ko za dvostranske transakcije od marca 2017 veljajo dodatne zahteve glede zavarovanja 10 .

Širitev dejavnosti CNS se bo nadaljevala tudi v prihodnjih letih. Verjetna je uvedba obveznega kliringa za dodatne razrede sredstev 11 , spodbude za zmanjšanje tveganj in stroškov pa bodo verjetno vodile k še pogostejšemu prostovoljnemu kliringu. Predlog iz maja 2017 o spremembi specifičnih vidikov uredbe EMIR z namenom izboljšanja njene učinkovitosti in sorazmernosti bo še okrepil ta trend z ustvarjanjem novih spodbud za CNS za zagotavljanje kliringa izvedenih finančnih instrumentov za nasprotne stranke 12 . In končno, globlji in bolj povezani kapitalski trgi, ki so posledica unije kapitalskih trgov, bodo še dodatno povečali potrebo po čezmejnem kliringu v EU, zaradi česar se bosta povečala pomen in medsebojna povezanost CNS znotraj finančnega sistema.

Razširjena vloga CNS pa vzbuja pomisleke o potrebi po nadgradnji nadzornih ureditev v skladu z uredbo EMIR, tudi zaradi vzpostavitve unije kapitalskih trgov. 

Vse večji pomen CNS v finančnem sistemu in povezana koncentracija kreditnega tveganja v teh infrastrukturah sta pritegnila pozornost vlad, regulativnih organov, nadzornikov, centralnih bank in udeležencev na trgu.

Obseg in domet transakcij, za katere se opravlja centralni kliring, sta se povečala, število CNS pa je ostalo razmeroma nespremenjeno. Trenutno obstaja 17 CNS s sedežem v EU, ki imajo dovoljenje v skladu z uredbo EMIR za izvajanje svojih storitev znotraj Unije, vendar pa vse CNS nimajo dovoljenja za kliring vseh razredov sredstev (npr. samo 2 CNS izvajata kliring kreditnih izvedenih finančnih instrumentov, samo 2 kliring izvedenih finančnih instrumentov na inflacijo 13 ) 14 . V skladu z določbami o enakovrednosti iz uredbe EMIR je bilo priznanih 28 dodatnih CNS iz tretjih držav, kar jim omogoča ponujanje storitev znotraj EU 15 . Zaradi tega so klirinški trgi integrirani po vsej EU in visoko koncentrirani v nekaterih razredih sredstev. Prav tako so med seboj zelo povezani 16 . 

Čeprav povečanje kliringa prek ustrezno reguliranih in nadzorovanih CNS na splošno krepi sistemsko stabilnost, je zaradi koncentracije tveganja propad CNS malo verjeten, vendar pa lahko ima zelo velik učinek. Glede na osrednjo vlogo CNS za finančni sistem je povečanje sistemskega pomena CNS zaskrbljujoče. CNS so same postale vir makrobonitetnega tveganja, saj bi njihov propad lahko privedel do velikih motenj v finančnem sektorju ter imel sistemske učinke. Na primer, obsežna nenadzorovana odpoved in predčasno prenehanje pogodb, katerih kliring opravljajo CNS, bi lahko privedli do pritiskov v zvezi z likvidnostjo in zavarovanjem ter nestabilnosti na trgu osnovnega premoženja ter v širšem finančnem sistemu. Podobno kot nekateri drugi finančni posredniki so tudi CNS potencialno dovzetne za „pobege“, ko klirinški člani izgubijo zaupanje v plačilno sposobnost CNS. To bi lahko povzročilo likvidnostni pretres za CNS, ko bi poskušala izpolniti svoje obveznosti vračila glavnega zavarovanja (tj. začetnega kritja). Učinek propada CNS zaradi povečane koncentracije tveganja bi se še povečal zaradi vse večje medsebojne povezanosti med CNS tako neposredno kot posredno prek njihovih članov (običajno velikih globalnih bank) in strank.

Zaradi navedenega in v skladu s konsenzom, doseženim v okviru skupine G-20 17 , je Komisija novembra 2016 sprejela predlog uredbe o sanaciji in reševanju CNS 18 . Cilj tega predloga je zagotoviti, da bodo organi ustrezno pripravljeni na odziv na propadanje CNS, zavarovanje finančne stabilnosti in omejevanje davkoplačevalskih stroškov. Predlog o sanaciji in reševanju CNS je pozornost znova preusmeril na nadzorne ureditve za CNS iz EU in tretjih držav, ki so vključene v uredbo EMIR, ter na obseg, v katerem bi lahko te ureditve pet let po sprejetju uredbe EMIR postale učinkovitejše. O tem predlogu trenutno potekajo pogajanja v Evropskem parlamentu in Svetu. Trenutno delo mora biti usklajeno s sedanjim predlogom.

Nadzorne ureditve centralnih nasprotnih strank iz EU

V skladu z uredbo EMIR CNS iz EU nadzirajo kolegiji nacionalnih nadzornikov, Evropski organ za vrednostne papirje in trge (ESMA) in zadevne članice Evropskega sistema centralnih bank (ESCB) ter drugi ustrezni organi (npr. nadzorniki največjih klirinških članov, nadzorniki nekaterih mest trgovanja in centralnih depotnih družb). Ti kolegiji lahko vključujejo tudi do 20 članov in se zanašajo na koordinacijo s strani organa matične države. Taka ureditev vzbuja nekatere pomisleke glede na trenutno stanje povezanosti na trgu, ki ga morajo odražati nadzorne ureditve. To je pomembno tudi z vidika napredka na področju unije kapitalskih trgov.

Prvič, vse večja koncentracija klirinških storitev, ki jih opravi omejeno število CNS, ter posledično povečanje čezmejnih dejavnosti nakazujeta, da postajajo CNS v majhnem številu posameznih držav članic vse pomembnejše za finančni sistem EU kot celoto. V skladu s tem trendom je treba znova preučiti sedanje nadzorne ureditve, ki se opirajo predvsem na domače organe (npr. organ matične države ima končno odgovornost v pomembnih odločitvah, kot sta podaljšanje dovoljenja ali odobritev dogovorov o oddaji v zunanje izvajanje in dogovorov o interoperabilnosti).

Drugič, različne nadzorne prakse za CNS (npr. različni pogoji za izdajo dovoljenj ali postopki potrditve modelov) po EU lahko privedejo do tveganj regulativne in nadzorne arbitraže za CNS in posredno za njihove klirinške člane ali stranke. Komisija je na ta nastajajoča tveganja in potrebo po zbliževanju nadzornih praks opozorila v svojem sporočilu o uniji kapitalskih trgov iz septembra 2016 19 in na javnem posvetovanju o delovanju evropskih nadzornih organov (ESA) 20 , ki sta izpostavila izzive, ki jih predstavljajo različne nadzorne prakse.

Tretjič, vloga centralnih bank – kot izdajateljic valute – ni ustrezno odražena v kolegijih CNS. Čeprav se lahko pristojnosti centralnih bank in nadzornikov prekrivajo (zlasti na področjih, kot so interoperabilnost, nadzor likvidnostnih tveganj itd.), obstaja možnost neusklajenosti, kadar nadzorni ukrepi učinkujejo na ključne pristojnosti centralnih bank na področjih, kot so stabilnost cen, denarna politika in plačilni sistemi. V kriznih razmerah lahko taka neusklajenost še poveča tveganja za finančno stabilnost, če ostane delitev pristojnosti med organi nejasna.

Nadzorne ureditve za CNS iz tretjih držav

Danes kliring velike količine finančnih instrumentov, denominiranih v valutah držav članic, opravijo priznane CNS iz tretjih držav. Na primer, nominalna vrednost terjatev na borzi Chicago Mercantile Exchange (CME) v ZDA znaša 1,8 bilijona EUR za obrestne izvedene finančne instrumente, denominirane v eurih, in 348 milijard SEK za obrestne izvedene finančne instrumente, denominirane v švedskih kronah (SEK). To sproža tudi vrsto pomislekov.

Prvič, izvajanje sistema enakovrednosti in priznavanja iz uredbe EMIR je izpostavilo določene pomanjkljivosti, zlasti glede stalnega nadzora. Zlasti po priznanju CNS iz tretje države je organ ESMA imel težave pri dostopanju do informacij o CNS, izvajanju inšpekcijskih pregledov CNS na kraju samem in izmenjavi informacij z ustreznimi regulatorji, nadzornimi organi in centralnimi bankami iz EU. Zato obstaja tveganje, da prakse CNS iz tretjih držav in/ali prilagoditve modelov upravljanja tveganja ostanejo skrite in/ali nerazrešene, kar bi lahko imelo pomembne posledice za finančno stabilnost za subjekte EU.

Drugič, možnosti za neskladja med cilji nadzornikov in centralnih bank znotraj kolegijev dobijo novo razsežnost pri obravnavi CNS iz tretjih držav, v katero so vključeni organi, ki niso iz EU.

Tretjič, obstaja tveganje, da spremembe pravil za CNS in/ali regulativni okvir v tretji državi negativno vplivajo na regulativne ali nadzorne rezultate, kar lahko privede do neenakih konkurenčnih pogojev za CNS iz EU in tretjih držav ter ustvarjanja možnosti za regulativno ali nadzorno arbitražo. Trenutno ni mehanizma, ki bi zagotavljal samodejno obveščanje EU o takih spremembah in sprejetje ustreznih ukrepov.

Taki pomisleki bodo verjetno postali še pomembnejši v prihodnjih letih, saj se bo zaradi globalne narave kapitalskih trgov vloga CNS iz tretjih držav še povečala. Poleg 28 CNS iz tretjih držav, ki jih je organ ESMA že priznal, je za priznanje zaprosilo nadaljnjih 12 CNS iz 10 jurisdikcij 21 , ki čakajo na sklep Komisije o enakovrednosti njihovih regulativnih in nadzornih ureditev.

Poleg tega kliring velikega obsega transakcij z izvedenimi finančnimi instrumenti, denominiranimi v eurih (in drugih, za katere velja obveznost kliringa EU), trenutno izvedejo CNS iz Združenega kraljestva. Ko Združeno kraljestvo izstopi iz EU, bo tako prišlo do znatne spremembe deleža transakcij, za katere kliring opravijo CNS izven območja pristojnosti EU, kar bo še povečalo zgoraj opisane pomisleke. To kaže na velike izzive za varovanje finančne stabilnosti v EU, s katerimi se je treba spoprijeti.

Ob upoštevanju teh ugotovitev je Komisija 4. maja 2017 sprejela sporočilo o odzivanju na izzive za kritične infrastrukture finančnega trga in nadaljnjem razvoju unije kapitalskih trgov 22 . V sporočilu je bilo navedeno, da bodo „potrebne nadaljnje spremembe [EMIR] za izboljšanje sedanjega okvira, ki zagotavlja finančno stabilnost ter podpira nadaljnji razvoj in poglabljanje unije kapitalskih trgov.“.

Potreba po izboljšanju trenutnih nadzornih ureditev

Ker se področje kliringa v EU razvija, morajo biti ureditve za preprečevanje kriz in krizno upravljanje CNS čim bolj učinkovite. Uredba EMIR in predlog Komisije za uredbo o sanaciji in reševanju CNS predstavljata pomemben korak v tej smeri. Vendar pa so pet let po sprejetju uredbe EMIR vse večji obseg, kompleksnost in čezmejne razsežnosti kliringa v EU in po svetu izpostavili pomanjkljivosti nadzornih ureditev za CNS iz EU in tretjih držav. Ta predlog zato določa specifične spremembe uredbe EMIR in uredbe o ESMA 23 , zlasti za opredelitev jasnih in usklajenih nadzornih ureditev za CNS tako iz EU kot iz tretjih držav.

Poročilo o oceni učinka, priloženo temu predlogu, ocenjuje stroške in koristi teh sprememb. Navaja več možnosti za okrepitev nadzora CNS na ravni EU, nadaljnje vključevanje centralnih bank izdajateljic v nadzor CNS ter krepitev zmožnosti EU za spremljanje, odkrivanje in zmanjševanje tveganj, povezanih s CNS iz tretjih držav.

Ocena učinka vsebuje izčrpne dokaze, da predlagane spremembe učinkovito prispevajo h krepitvi splošne stabilnosti finančnega sistema EU in dodatno znižujejo že tako nizko verjetnost tveganja propada CNS (ki bi sicer imel velik učinek), hkrati pa ohranjajo najnižjo možno raven stroškov za udeležence na trgu. Predlagane spremembe prav tako prispevajo k nadaljnjemu razvoju in poglobitvi unije kapitalskih trgov v skladu s političnimi prednostnimi nalogami Komisije.

1.2Skladnost z veljavnimi predpisi s področja zadevne politike

Ta predlog je povezan in skladen z vrsto drugih politik EU in obstoječimi pobudami z naslednjimi cilji: (i) obravnavati vprašanje sistemskega pomena CNS, (ii) spodbujati uporabo centralnega kliringa in (iii) izboljšati učinkovitost in uspešnost nadzora na ravni EU tako v EU kot zunaj nje.

Prvič, ta predlog je v skladu s predlogom Komisije 24 za uredbo o sanaciji in reševanju CNS iz novembra 2016. Namen tega predloga je zagotoviti, da so organi EU in nacionalni organi ustrezno pripravljeni na odziv na propad CNS, ohranjanje finančne stabilnosti ter preprečevanje, da stroške, povezane s prestrukturiranjem in reševanjem propadajočih CNS, krijejo davkoplačevalci. Namen predloga Komisije je tudi zagotoviti, da se v malo verjetnem primeru, da so CNS v hudih težavah ali v nevarnosti propada, ohranijo ključne funkcije CNS ob hkratnem ohranjanju finančne stabilnosti ter preprečevanju, da bi stroške, povezane s prestrukturiranjem in reševanjem propadajočih CNS, nosili davkoplačevalci. Ureditve kriznega upravljanja za sanacijo in reševanje CNS, vključene v predlog, temeljijo na najkakovostnejših ureditvah za preprečevanje kriz (tj. za regulacijo in nadzor CNS) na podlagi uredbe EMIR. Z nadaljnjimi izboljšavami nadzora CNS v okviru uredbe EMIR se bo že tako majhna verjetnost potrebe po zatekanju k ukrepom za sanacijo in reševanje še dodatno zmanjšala. Prilagoditve in izboljšave nadzora, ki jih prinaša ta predlog, bodo morale biti ustrezno upoštevane tudi v zakonodajnem predlogu o sanaciji in reševanju CNS, ki še čaka na sprejetje. Specifične spremembe bodo morda potrebne, da se bo upoštevala nova vloga izvršnih odborov za CNS v kolegijih v skladu z uredbo EMIR in posledično v kolegijih za reševanje.

Drugič, ta predlog je povezan s predlogom Komisije za 25 spremembo uredbe o kapitalskih zahtevah (CRR) 26 , ki je bil sprejet novembra 2016. S predlogom bi se iz izračuna pragov količnika finančnega vzvoda izključila začetna kritja za transakcije z izvedenimi finančnimi instrumenti, za katere se opravlja centralni kliring, ki jih klirinški člani od svojih strank prejmejo v denarju in ki se prenesejo na CNS. To bo olajšalo dostop do kliringa – ker se bodo zmanjšale kapitalske zahteve za ponujanje klirinških storitev za stranke in posrednih klirinških storitev – in še okrepilo pomen CNS v finančnem sistemu.

Tretjič, ta predlog dopolnjuje predlog Komisije za ciljno usmerjene spremembe uredbe EMIR 27 , sprejet maja 2017. Namen predloga je poenostaviti nekatere zahteve uredbe EMIR in jih prilagoditi tako, da bodo bolj sorazmerne, da bi zmanjšali čezmerne stroške za udeležence na trgu brez ogrožanja finančne stabilnosti. Ta predlog bi zato moral zagotoviti dodatne spodbude za udeležence na trgu, da uporabljajo centralni kliring, kar bo zopet okrepilo pomen CNS v finančnem sistemu.

Četrtič, ta predlog je skladen s posvetovanjem iz marca 2017, ki ga je začela Komisija, o delovanju evropskih nadzornih organov (ESA) 28 , njegov namen pa je krepitev in izboljšanje uspešnosti in učinkovitosti evropskih nadzornih organov.

Petič, skladen je z izkušnjami pri izvajanju in uveljavljanju določb tretjih držav v finančni zakonodaji EU, kot je določeno v delovnem dokumentu služb Komisije o enakovrednosti 29 . Delovni dokument služb Komisije vsebuje pregled postopka za oceno enakovrednosti s tretjimi državami v zakonodaji EU na področju finančnih storitev. Navaja izkušnje z izvajanjem in uveljavljanjem določb o tretjih državah v finančni zakonodaji EU. Prav tako predstavlja glavne vidike enakovrednosti (npr. izvajanje pooblastil, ocenjevanje, naknadno spremljanje) in omogoča boljši vpogled v pristop, ki se uporablja za take naloge v praksi.

Šestič, ta predlog je skladen z delom, ki poteka na mednarodni ravni v okviru Odbora za finančno stabilnost (FSB), katerega namen je med drugim: (i) spodbujati uporabo centralnega kliringa in čezmejnih dogovorov med jurisdikcijami z namenom povečanja stabilnosti trga izvedenih finančnih instrumentov OTC; (ii) doseči dosledno uporabo načel za infrastrukture finančnih trgov, ki sta jih pripravila Odbor za plačila in tržno infrastrukturo (CPMI) ter Mednarodno združenje nadzornikov trga vrednostnih papirjev (IOSCO); (iii) spremljati izvajanje reform trgov izvedenih finančnih instrumentov skupine G-20 (prek delovne skupine FSB za izvedene finančne instrumente OTC); in (iv) pripraviti dodatne smernice za reševanje CNS (skupina FSB za reševanje).

1.3Skladnost z drugimi politikami Unije

Ta predlog je tudi povezan in skladen s prizadevanji Komisije za nadaljnji razvoj unije kapitalskih trgov. Potreba po nadaljnjem razvoju in integraciji kapitalskih trgov EU je bila poudarjena v sporočilu o uniji kapitalskih trgov septembra 2016 30 . Nadaljnja konvergenca nadzora CNS na ravni EU lahko podpira razvoj poglobljenih in bolje povezanih kapitalskih trgov, saj so učinkovitejše in odpornejše CNS nepogrešljive za dobro delovanje unije kapitalskih trgov. V ta namen sporočilo o vmesnem pregledu unije kapitalskih trgov, ki ga je Komisija sprejela 8. junija 2017, poziva k okrepitvi pooblastil ESMA za spodbujanje učinkovitosti doslednega nadzora po vsej EU kot tudi zunaj nje 31 . Posledično pa bo zaradi pojava večjih in bolj likvidnih finančnih trgov, predvidenih z unijo kapitalskih trgov, za še več transakcij opravljen kliring prek CNS, kar bo povečalo njihov sistemski pomen. Glede na potencial za povečanje obsega kot tudi trenutne možnosti za regulativno in nadzorno arbitražo so potrebne nadaljnje izboljšave nadzornega okvira za zagotovitev trdne in stabilne unije kapitalskih trgov.

Poleg tega je predlog Komisije skladen z razmislekom o poglabljanju ekonomske in monetarne unije, ki je bil sprejet 31. maja 2017 32 . V razmisleku je zlasti navedeno, da je dokončna vzpostavitev prave finančne unije bistvenega pomena za učinkovito in stabilno ekonomsko in monetarno unijo. V skladu z dokumentom to vključuje napredek v povezavi z elementi, ki so že v obravnavi, vključno z uresničitvijo unije kapitalskih trgov. Predlog bo pomagal podpreti razvoj globlje povezanih kapitalskih trgov z zagotavljanjem nadaljnje konvergence nadzora CNS na ravni EU.

2PRAVNA PODLAGA, SUBSIDIARNOST IN SORAZMERNOST

2.1Pravna podlaga

Pravna podlaga za ta predlog je člen 114 PDEU, ki je pravna podlaga za uredbo EMIR in uredbo o ESMA. Analiza, ki je bila izvedena v okviru poročila o oceni učinka, je opredelila elemente uredbe EMIR, ki jih je treba spremeniti za okrepitev splošne stabilnosti finančnega sistema EU in nadaljnje zmanjšanje že tako nizke verjetnosti tveganja propada CNS (ki bi sicer imel velik učinek) ob hkratnem ohranjanju najnižje možne ravni stroškov za udeležence na trgu. Pristojnost za sprejetje potrebnih sprememb imata samo sozakonodajalca. Spremembe uredbe o ESMA so nujne za oblikovanje izvršnega odbora za CNS, ki so mu v okviru uredbe EMIR zaupane pomembne naloge.

2.2Subsidiarnost (za neizključno pristojnost)

Uredba EMIR je v celoti zavezujoča in se neposredno uporablja v vseh državah članicah. Uredba določa nadzorni okvir, ki se uporablja za CNS s sedežem v EU in v tretjih državah, ki izvajajo klirinške storitve za klirinške člane ali mesta trgovanja v EU. V skladu z uredbo ima država članica sedeža CNS pomembno vlogo v nadzornih ureditvah. Vendar države članice in nacionalni nadzorni organi ne morejo enostransko rešiti sistemskih tveganj, ki jih predstavljajo močno integrirane in medsebojno povezane CNS, ki poslujejo na čezmejni podlagi zunaj nacionalnih pristojnosti. Poleg tega države članice ne morejo same zmanjšati tveganj, ki izhajajo iz različnih nacionalnih nadzornih praks. Države članice in nacionalni organi ne morejo sami reševati sistemskih tveganj, ki jih lahko CNS iz tretjih držav predstavljajo za finančno stabilnost EU kot celote.

Ciljev uredbe EMIR glede povečanja varnosti in učinkovitosti CNS z določitvijo enotnih zahtev za izvajanje njihovih dejavnosti države članice same ne morejo doseči v zadostni meri, kar ob upoštevanju obsega ukrepov pomeni, da jih je mogoče bolje doseči na ravni EU v skladu z načelom subsidiarnosti, kakor je določeno v členu 5 PDEU.

2.3Sorazmernost

Cilj predloga je zagotoviti, da nadzorne ureditve uredbe EMIR izpolnjujejo cilj zmanjšanja sistemskega tveganja na trgih izvedenih finančnih instrumentov na sorazmeren in učinkovit način z minimalnimi stroški za udeležence na trgu. Predlog določa racionaliziran okvir za nadzor CNS z dovoljenjem na ravni EU ter pojasnjuje vloge in odgovornosti vseh različnih sodelujočih nacionalnih in evropskih organov ter institucij. S ponovno umeritvijo nadzornih ureditev predlog prispeva k obravnavanju vse bolj čezmejne sistemske narave CNS ob sočasnem ohranjanju fiskalne odgovornosti organov države članice sedeža. Poleg tega predlog uvaja pristop, ki CNS iz tretjih držav omogoča uskladitev z zahtevami uredbe EMIR s spoštovanjem primerljivih nacionalnih pravil, kar zagotavlja sorazmeren pristop, ki se osredotoča na sistemski pomen CNS iz tretjih držav za trge EU. Hkrati predlog ne presega tistega, kar je nujno za doseganje cilja uredbe EMIR, tj. zmanjšanja sistemskega tveganja, in predvideva uvedbo preglednih in objektivnih meril za odkrivanje, spremljanje in zmanjševanje tveganj, ki jih CNS iz tretjih držav predstavljajo za finančno stabilnost EU. Predlog tako neposredno prispeva k temu, da bodo nadzorne ureditve uredbe EMIR na splošno postale bolj sorazmerne. Prav tako predlog uvaja samo ciljno osredotočene spremembe uredbe o ESMA, ki ne presegajo tistega, kar je potrebno za to, da ESMA izvaja naloge, ki so določene v uredbi EMIR.

2.4Izbira instrumenta

EMIR in pravni akt o ustanovitvi ESMA sta uredbi, zato ju je treba spremeniti s pravnim instrumentom enake narave.

3REZULTATI NAKNADNIH OCEN, POSVETOVANJ Z ZAINTERESIRANIMI STRANMI IN OCEN UČINKA

3.1Naknadne ocene/preverjanja ustreznosti obstoječe zakonodaje

Poročilo o oceni učinka, ki je priloženo temu predlogu, vsebuje analizo, v kolikšni meri obstoječe nadzorne ureditve uredbe EMIR za CNS s sedežem v EU in zunaj nje izpolnjujejo cilj zagotavljanja enakih konkurenčnih pogojev za opravljanje storitev CNS na učinkovit in uspešen način, ob tem pa so celovite, ustrezne ter ustvarjajo dodano vrednost za EU. Analiza upošteva tudi rezultate dveh medsebojnih strokovnih pregledov delovanja nadzornih kolegijev v okviru uredbe EMIR, ki ju je opravil organ ESMA v letih 2015 33 in 2016 34 . Poleg tega analiza temelji na prispevkih ESMA na podlagi ocene sedanje ureditve uredbe EMIR o enakovrednosti zakonodajnih okvirov tretjih držav in priznavanju CNS iz tretjih držav, vključenih v poročilo Komisiji v okviru pregleda uredbe EMIR 35 .

V zvezi z učinkovitostjo nadzornih ureditev uredbe EMIR, ki se uporabljajo za CNS s sedežem v EU, praktične izkušnje kažejo, da sodelovanje med člani kolegijev v sedanji strukturi omogoča predstavitev pogledov nadzornih organov različnih akterjev, vključenih v centralni kliring, kar prispeva k ciljem konvergence nadzora ter enakih konkurenčnih pogojev med CNS s sedežem v EU. Vendar pa obstajajo dvomi o doslednosti nadzora CNS po državah članicah, kar pomeni, da je še veliko možnosti za učinkovitejši pristop k čezmejnemu nadzoru CNS. Zlasti raven sodelovanja med člani kolegijev se znatno razlikuje glede na vlogo kolegija v procesu odločanja. Čeprav je glede postopka za izdajo dovoljenja „organ ESMA ugotovil, da kolegiji CNS na splošno olajšajo dvostransko sodelovanje: na eni strani so predsedujoči pristojni nacionalni organi prejeli dobre in konstruktivne prispevke članov kolegija, ki so se uporabili v njihovih ocenah tveganja, na drugi pa so člani kolegija prejeli informacije, ki so jih potrebovali, da bi glasovali o sprejetju skupnega mnenja.“ 36 , pa je raven sodelovanja nižja, kadar ni potrebe za tako mnenje. Zato ESMA izpostavlja „tveganje, da bi kolegiji CNS po izdaji dovoljenja namesto učinkovitega nadzornega orodja postali zgolj mehanizem za izmenjavo informacij.“ Poleg tega predhodne ugotovitve kažejo, da (i) različni člani kolegija v razpravah kolegija sodelujejo v različnih obsegih in da (ii) se nadzorni pristopi pristojnih nacionalnih organov zelo razlikujejo celo v primerih, ko gre za primerljive CNS. Skupne predloge, ki jih zagotavlja ESMA za podpiranje konvergence nadzornih praks med pristojnimi nacionalnimi organi, te težave niso rešile, saj pristojni nacionalni organi svoja pooblastila izvajajo različno. Zato obstaja veliko prostora za izboljšave, ki bodo pomagale okrepiti doslednost nadzora CNA na ravni EU, izboljšale enakost pogojev v EU in prispevale k učinkovitejši konvergenci nadzora.

Z vidika učinkovitosti nadzora CNS iz tretjih držav so sedanje ureditve ESMA omogočile priznanje 28 CNS iz tretjih držav za opravljanje klirinških storitev za nasprotne stranke iz EU. To je v skladu s cilji skupine G-20 za spodbujanje čezmejnih ureditev. Hkrati je večina sodelujočih v posvetovanju o uredbi EMIR (predvsem podjetja iz finančnega sektorja in industrijska združenja) mnenja, da je ureditev EMIR o enakovrednosti za CNS iz tretjih držav dejansko ustvarila položaj, v katerem so lahko zahteve za CNS s sedežem v EU strožje kot za CNS iz tretjih držav, kar vodi do neenakih konkurenčnih pogojev in škodi prvim. Organ ESMA je prav tako poudaril, da je pristop uredbe EMIR do tretjih držav izjemno prilagodljiv in da se v celoti opira na predpise in nadzorne ureditve tretjih držav, medtem ko večina jurisdikcij tretjih držav šteje CNS iz tretjih držav za sistemsko pomembne infrastrukture in jih izpostavlja strožjemu nadzoru. Organ ESMA je menil, da čeprav bi lahko trenutni pristop uredbe EMIR predstavljal model v smislu vzajemnega zaupanja, bi jo v primeru, da EU ostane edina jurisdikcija, ki se obširno opira na predpise in organe tretjih držav, to lahko ogrozilo, prav tako pa ne koristi CNS s sedežem v EU.

V smislu učinkovitosti je večina sodelujočih v posvetovanju o uredbi EMIR podprla cilj zagotavljanja enakih konkurenčnih pogojev med CNS s sedežem v EU s spodbujanjem enotne uporabe uredbe EMIR. Hkrati pa so opozorili na trajanje postopkov odobritve in izpostavili, da lahko v nekaterih primerih pristojni nacionalni organi rok za odobritev odložijo za nedoločen čas, kar povzroča pravno negotovost. Nekateri sodelujoči so opozorili tudi na potrebo po večji preglednosti pri delovanju kolegijev, ne le za CNS v zvezi s postopki za pridobitev dovoljenja in razširitev storitev, ampak tudi za uporabnike CNS, da bi jim omogočili boljši vpogled v postopek izdaje dovoljenja in njegove posledice. Poleg tega je več organov in udeležencev v sektorju ter upravljavcev tržne infrastrukture zaprosilo za več jasnosti glede postopka in časovnega okvira za izdajo dovoljenj in razširitev storitev, ki jih zagotavljajo CNS. Sodelujoči so predlagali, da bi morala uredba EMIR pojasnjevati načine izvajanja postopka kolegija, še predvsem pa vloge in odgovornosti različnih članov kolegija. Zato obstaja prostor za izboljšave, zlasti za učinkovitejši nadzor CNS s sedežem v EU. To bi lahko prispevalo k učinkovitejšemu sodelovanju med nacionalnimi in evropskimi nadzornimi organi, kar bi preprečilo podvajanje nadzornih nalog in zmanjšalo porabljen čas in vire.

Glede sedanjih nadzorne ureditve za CNS iz tretjih držav so industrijska združenja, ki so se odzvala na posvetovanje o uredbi EMIR, povedala, da Komisija porabi preveč časa za dokončanje ocen enakovrednosti. Organ ESMA je izpostavil tudi niz pomislekov glede učinkovitosti procesa za priznavanje CNS iz tretjih držav. Prvič, menil je, da je proces tog in obremenjujoč, kot je razvidno iz omejenega števila sklepov o priznanju v letu 2015. Drugič, poudaril je, da priznavanje CNS iz tretjih držav predstavlja veliko upravno breme za ESMA.

Z vidika pomembnosti ostajajo nadzorne ureditve uredbe EMIR ključne za mednarodna prizadevanja za povečanje stabilnosti svetovnega trga izvedenih finančnih instrumentov OTC ter hkrati za olajševanje dogovorov o medsebojnem spoštovanju ureditev med jurisdikcijami. Nadzorne ureditve uredbe EMIR prav tako zagotavljajo, da finančni trgi še naprej igrajo svojo vlogo v prizadevanjih za trajnostno in dolgoročno rast za nadaljnjo poglobitev notranjega trga v korist potrošnikov in podjetij v okviru prizadevanj Komisije za spodbujanje naložb in rasti ter ustvarjanje delovnih mest.

Kot je opisano v oddelku 2.4 poročila o oceni učinka, ki je priloženo temu predlogu, so nadzorne ureditve uredbe EMIR skladne z drugimi deli zakonodaje EU, katerih cilji so: (i) obravnavati vprašanje sistemskega pomena CNS, (ii) dodatno spodbuditi uporabo centralnega kliringa in (iii) povečati učinkovitost in uspešnost nadzora na ravni EU, tako znotraj kot zunaj EU.

Nazadnje, kar zadeva dodano vrednost EU, so nadzorne ureditve uredbe EMIR zapolnile vrzeli z uvedbo novega mehanizma za spodbujanje konvergence nadzora na ravni EU z namenom obravnave sistemskih tveganj CNS, ki zagotavljajo klirinške storitve za nasprotne stranke iz EU.

3.2Posvetovanja z zainteresiranimi stranmi

Ta predlog temelji na več javnih posvetovanjih.

Prvič, upošteva mnenja zainteresiranih strani in javnih organov po objavi sporočila Komisije o odzivanju na izzive za kritično infrastrukturo finančnega trga in nadaljnji razvoj unije kapitalskih trgov z dne 4. maja 2017 37 . V sporočilu je navedeno, da so glede na izzive na področju kliringa izvedenih finančnih instrumentov potrebne nadaljnje spremembe za zagotovitev finančne stabilnosti ter varnosti in zanesljivosti CNS, ki so sistemsko pomembne za finančne trge v EU, ter za podporo nadaljnjemu razvoju unije kapitalskih trgov.

Drugič, predlog se opira na ugotovitve, specifične za uredbo EMIR in nadzor CNS, v okviru posvetovanja o delovanju evropskih nadzornih organov, ki je potekalo od 21. marca do 17. maja 2017. Cilj posvetovanja je bil oblikovati jasnejši pregled območij, na katerih je mogoče okrepiti in izboljšati uspešnost in učinkovitost evropskih nadzornih organov 38 .

Tretjič, predlog upošteva ugotovitve, ki se osredotočajo na konvergenco nadzora, v sklopu posvetovanja o vmesnem pregledu unije kapitalskih trgov, ki je trajalo od 20. januarja 2017 do 17. marca 2017 39 . Cilj posvetovanja je bil pridobiti poglede zainteresiranih strani o tem, kako bi bilo mogoče posodobiti in dopolniti trenutni program unije kapitalskih trgov na način, da bi predstavljal močan okvir politike za razvoj kapitalskih trgov. Prejetih je bilo 178 odzivov.

Četrtič, predlog upošteva prispevke, specifične za nadzorne ureditve uredbe EMIR, v okviru posvetovanja o pregledu uredbe EMIR, ki je potekalo med majem in avgustom 2015. Posvetovanje je prejelo več kot 170 prispevkov širokega kroga zainteresiranih strani in javnih organov 40 .

Na splošno so sodelujoči navedli, da sedanje nadzorne ureditve uredbe EMIR prispevajo k večji varnosti in zanesljivosti CNS s sedežem v EU, in na splošno izrazili podporo vlogi kolegijev nadzornikov. Sodelujoči so izpostavili tudi, da je začela večina zahtev uredbe EMIR veljati šele pred kratkim in bi bilo zato prezgodaj razmišljati o celoviti prenovi obstoječe nadzorne arhitekture. Sodelujoči in še posebej javni organi so poudarili, da bi glede na različne vrste CNS, ki trenutno delujejo (lokalne in čezmejne), pristojni nacionalni organi morali biti še naprej aktivno vključeni v nadzor. Vendar pa je veliko sodelujočih poudarilo tudi, da imajo dejavnosti CNS čezmejni sistemski pomen, s čimer so opozorili na potrebo po izogibanju, da se nadzor izvaja samo na nacionalni ravni. Večina sodelujočih je izrazila podporo večji konvergenci nadzora na ravni EU pri nadzoru CNS, saj je sedanja ureditev razdrobljena in neučinkovita. Povečanje obsega čezmejnih dejavnosti, sistemski pomen CNS in dostop do likvidnosti v euroobmočju so sodelujoči navedli kot dejavnike, zaradi katerih bi bilo treba razširiti nadzorna pooblastila na ravni EU. Kljub temu pa mora biti v primeru kakršne koli razširitve neposrednih nadzornih pooblastil na ravni EU nad CNS iz EU in tretjih držav po mnenju sodelujočih taka razširitev v skladu z načeli subsidiarnosti in sorazmernosti, zlasti ker nobena struktura EU ne bi imela dovolj sredstev za reševanje propadajoče CNS, ne glede na to, kako majhno je tveganje za tak dogodek. Nazadnje, številni sodelujoči, vključno z ESMA, so poudarili potrebo po izboljšanju sedanjega okvira v zvezi s CNS iz tretjih držav 41 .

3.3Ocena učinka

V poročilu o oceni učinka so preučene možnosti za ciljno usmerjene spremembe nadzornih ureditev uredbe EMIR, ki bi veljale za CNS s sedežem v EU in za CNS iz tretjih držav, ki ponujajo oziroma želijo ponujati svoje storitve nasprotnim strankam iz EU. Za namene doseganja želenih ciljev je bilo opredeljenih več prednostnih možnosti politike:

·za okrepitev nadzora nad delovanjem CNS s sedežem v EU je treba trenutne nadzorne ureditve racionalizirati in dodatno centralizirati z ustanovitvijo evropskega nadzornega mehanizma, ki bi zagotavljal ustrezno udeležbo nacionalnih organov, centralnih bank izdajateljic in ESMA v okviru njihovih pooblastil. To bo pomagalo izboljšati skladnost nadzornih ureditev za CNS s sedežem v EU s spodbujanjem enakih konkurenčnih pogojev med evropskimi CNS in homogenosti pri uporabi uredbe EMIR po vsej EU ob zagotavljanju, da specifična področja obveznosti nadzora in s tem povezane nacionalne fiskalne odgovornosti ostanejo ustrezno usklajeni. To bo prispevalo k nižjim stroškom tako na institucionalni ravni s preprečevanjem prekrivanja nadzornih dejavnosti med organi kot na ravni CNS s poenostavitvijo njihovega nadzornega okvira in z omejitvijo tveganja podvajanja nadzora;

·za okrepitev nadzornih ureditev v EU, ki so zasnovane za zmanjševanje tveganj v zvezi s CNS iz tretjih držav, poročilo o oceni učinka predlaga, da bi se lahko za CNS iz tretjih držav uporabljala „drsna lestvica“ dodatnih nadzornih zahtev ESMA in zadevnih centralnih bank izdajateljic na podlagi objektivnih meril ali pragov. Obseg in intenzivnost nadzora EU bi morala biti sorazmerna in odvisna od tveganj, ki jih za EU predstavljajo CNS iz tretjih držav. Določiti je mogoče različna merila ali pragove: CNS z majhnim vplivom (CNS stopnje 1) bi bile v osnovi podvržene nadaljnjemu izvajanju ureditve o priznavanju in enakovrednosti iz uredbe EMIR, medtem ko bi bile CNS s srednjim do velikim vplivom (CNS stopnje 2) podvržene drsni lestvici dodatnih nadzornih zahtev, ki bi kot skrajni ukrep vključevala zahtevo za izdajo dovoljenja in ustanovitev sedeža za vse CNS iz tretjih držav, ki bi predstavljale precejšnje tveganje izpostavljenosti za EU in za stabilnost njenega finančnega sistema;

·ta progresivna drsna lestvica nadzornih zahtev bo omogočila sorazmeren in uravnotežen nadzor CNS iz tretjih držav in ustrezno zmanjšanje vseh morebitnih povezanih sistemskih tveganj brez nepotrebne razdrobitve svetovnega sistema in čezmernih stroškov za udeležence na trgu. To bo pomagalo okrepiti mehanizme za nadzornike EU in centralne banke izdajateljice za obvladovanje tveganj v zvezi s CNS iz tretjih držav ob sočasnem zagotavljanju enakih konkurenčnih pogojev med CNS s sedežem v EU ter CNS iz tretjih držav in boljšega tekočega izvrševanja in skladnosti CNS iz tretjih držav. Čeprav bi ta možnost lahko povzročila nekatere dodatne stroške na institucionalni ravni ter za CNS iz tretjih držav in na koncu za udeležence na trgu, bi bilo treba take stroške pretehtati glede na koristi zmanjšanja sistemskega tveganja, čeprav je natančno denarno korist zmanjšanja sistemskega tveganja težko oceniti vnaprej.

Sveženj predlaganih možnosti je namenjen določitvi jasnih in usklajenih nadzornih ureditev za CNS s sedežem v EU in v tretjih državah.

3.4Ustreznost in poenostavitev ureditve

3.5Temeljne pravice

4PRORAČUNSKE POSLEDICE

Ne pričakuje se, da bodo predvidene spremembe za okrepitev nadzora CNS iz EU in za zmanjšanje tveganj, ki jih predstavljajo CNS iz tretjih držav, vplivale na proračun EU.

Morebitne dodatne naloge za ESMA, kot je obdelava registracije CNS iz tretjih držav in njihov stalen nadzor, bi lahko vodile do potrebe po povečanju načrtovanih sredstev za ESMA. Vendar pa bi bilo vse dodatne stroške za proračun EU mogoče pokriti z mehanizmi za povečanje financiranja evropskega mehanizma, na primer s pobiranjem pristojbin od CNS s sedežem v EU in v tretjih državah, ki bi se neposredno nadzorovale.

Finančni in proračunski učinek predloga je naveden v oceni finančnih posledic zakonodajnega predloga, ki je priložena temu predlogu.

5DRUGI ELEMENTI

5.1Načrti za izvedbo ter ureditev spremljanja, ocenjevanja in poročanja

V skladu s predlogom je treba izvesti celovito oceno uredbo EMIR s posebnim poudarkom na učinkovitosti in uspešnosti predlaganih nadzornih ureditev pri izpolnjevanju prvotnega cilja uredbe EMIR, tj. povečanja finančne stabilnosti. Taka ocena bi morala upoštevati vse vidike uredbe EMIR, zlasti pa naslednje:

·število CNS, ki so v postopku sanacije ali reševanja;

·število primerov, v katerih so pristojni nacionalni organi uporabili mehanizem za reševanje sporov;

·število inšpekcijskih pregledov na kraju samem v CNS iz tretjih držav;

·število priznanih CNS iz tretjih držav;

·število ugotovljenih kršitev pogojev za določitev enakovrednosti/priznanje s strani CNS iz tretjih držav;

·ocenjene stroške za nasprotne stranke iz EU.

Načeloma bi bilo treba to oceno izvesti vsaj 5 let po začetku uporabe teh sprememb.

Pri oceni bi bilo treba zbrati prispevke vseh ustreznih deležnikov, zlasti CNS, klirinških članov, nefinančnih nasprotnih strank, malih finančnih nasprotnih strank in strank ter posrednih strank klirinških članov na splošno. Prispevke bi morali zagotoviti tudi ESMA ter nacionalni organi in centralne banke. Statistične podatke za analizo bi moral priskrbeti organ ESMA.

5.2Natančnejša pojasnitev posameznih določb predloga

5.2.1Oblikovanje izvršnega odbora za CNS v okviru odbora nadzornikov ESMA

Spremembe za določitev razmerja med izvršnim odborom za CNS in odborom nadzornikov ESMA (uredba o ESMA, členi 4, 6, 40, 42, 43)

S členom 1(1) se v člen 4 uredbe o ESMA vstavi nov odstavek (4), ki vsebuje opredelitev CNS, usklajeno z uredbo EMIR.

S členom 1(2) se v člen 6 uredbe o ESMA vstavi nova točka (1a) o ustanovitvi odbora nadzornikov v sestavi izvršnega odbora (izvršni odbor za CNS) ESMA na področju nadzora CNS iz Unije in iz tretjih držav.

S členom 1(4) se v člen 40(1) uredbe o ESMA vstavi nova točka (f), ki določa, da so vodja in dva direktorja v izvršnem odboru za CNS člani odbora nadzornikov ESMA brez glasovalnih pravic.

S členom 1(5) se spremeni prvi pododstavek člena 42 uredbe o ESMA in določa, da predsednik, člani odbora nadzornikov z glasovalno pravico, vodja in dva direktorja izvršnega odbora za CNS delujejo neodvisno in objektivno v interesu Unije.

S členom 1(6) se spremeni odstavek (1) člena 43 uredbe o ESMA in vzpostavlja razlikovanje med nalogami odbora nadzornikov in nalogami izvršnega odbora za CNS. S členom 1(6) se prav tako nadomesti odstavek (8) člena 43 uredbe o ESMA, z njim pa je dodano, da je za izvršnega direktorja pristojen odbor nadzornikov v dogovoru z izvršnim odborom za CNS.

Spremembe za določitev organizacije izvršnega odbora za CNS (uredba o ESMA, novi členi 44a do 44c)

Z namenom določitve organizacije nadzornega odbora v sestavi izvršnega odbora (izvršni odbor za CNS) ESMA se v člen 1(7) vključijo novi členi 44a, 44b in 44c kot del novega oddelka 1A v poglavju III uredbe o ESMA. Novi oddelek 1A določa sestavo izvršnega odbora za CNS, njegove naloge in pristojnosti odločanja za zagotovitev skladnega nadzornega pristopa po vsej EU, ustrezne ravni strokovnega znanja ter hitrega in učinkovitega postopka odločanja v zvezi z nadzorom CNS.

Novi člen 44a določa, da odbor nadzornikov v sestavi izvršnega odbora za CNS sestavljajo (i) stalni člani, vključno z neodvisnimi vodjo in dvema direktorja, ki imajo glasovalno pravico, in predstavnikoma ECB in Komisije, ki nimata glasovalne pravice, in (ii) člani, specifični za vsako CNS, vključno s predstavnikom pristojnega organa države članice, v kateri ima CNS sedež, z glasovalno pravico in predstavniki zadevnih centralnih bank izdajateljic brez glasovalne pravice. Stalni člani bi morali sodelovati na vseh sestankih izvršnega odbora za CNS. Člani, specifični za CNS, bi morali sodelovati, kadar je to potrebno in primerno za CNS pod njihovim nadzorom. Vodja lahko povabi tudi druge člane kolegija nadzornikov v skladu s členom 18 uredbe EMIR in predstavnike organov CNS iz tretjih držav, ki jih ESMA prizna za opazovalce, tako da izvršni odbor za CNS v zadostni meri upošteva stališča drugih zadevnih organov. Prisotnost neodvisnih stalnih članov in članov, specifičnih za CNS, bo zagotovila, da bodo sklepi, sprejeti v izvršnem odboru za CNS, dosledni, ustrezni in sorazmerni po vsej EU in da zadevni pristojni nacionalni organi, centralne banke izdajateljice in opazovalci sodelujejo pri odločanju o vprašanjih glede CNS s sedežem v državi članici. Pri odločitvah v zvezi s CNS iz tretje države lahko v postopku odločanja sodelujejo samo stalni člani izvršnega odbora za CNS in zadevne centralne banke izdajateljice valut Unije.

Novi člen 44b določa, da izvršni odbor za CNS opravlja niz posebnih nalog, ki so mu dodeljene v skladu z uredbo EMIR z namenom zagotavljanja pravilnega delovanja notranjega trga ter finančne stabilnosti Unije in držav članic. Sklicevanja na ESMA v okviru uredbe EMIR v tem predlogu se torej nanašajo na izvršni odbor za CNS, razen če je navedeno drugače. Prav tako določa, da ima izvršni odbor za CNS namenske uslužbence in ustrezna sredstva za zagotavljanje avtonomnosti, neodvisnosti in ustreznega delovanja.

Novi člen 44c določa, da mora izvršni odbor za CNS za zagotovitev hitrega in učinkovitega postopka odločanja sklepe sprejemati z navadno večino članov z glasovalno pravico v skladu z novim členom 44a(1) in da ima vodja odločilni glas v primeru neodločenega izida glasovanja.

Spremembe z namenom določitve odgovornosti in neodvisnosti članov izvršnega odbora za CNS (uredba o ESMA, novi člen 48a, člena 49 in 50)

S členom 1(8) se nadomesti naslov oddelka 3 poglavja III uredbe o ESMA in določajo zahteve, ki veljajo za vodjo in dva direktorja izvršnega odbora za CNS.

S členom 1(9) se vstavi nov člen 48a, ki določa imenovanje in naloge vodje ter direktorjev izvršnega odbora za CNS. Člen 48a(2) določa, da se vodja in oba direktorja imenujejo v odprtem izbirnem postopku na podlagi zaslug, znanja, poznavanja področja kliringa, potrgovanja in finančnih zadev ter izkušenj, pomembnih za nadzor in regulacijo CNS za zagotovitev ustrezne ravni strokovnega znanja. Člen 48a(4) določa, da bo Komisija podala predlog za imenovanje kandidatov v odobritev Evropskemu parlamentu. Po odobritvi s strani Evropskega parlamenta bo Svet sprejel izvedbeni sklep o imenovanju vodje in dveh direktorjev. Vključitev sozakonodajalcev v postopek imenovanja bo zagotovila preglednost in demokratični nadzor. Poleg tega člen 48a(5) določa, da lahko Svet na predlog Komisije, ki ga je odobril Evropski parlament, sprejme izvedbeni akt za odstavitev vodje ali direktorjev pod določenimi pogoji z namenom, da bi odgovarjali pred Evropskim parlamentom in Svetom, ter za zaščito pravic institucij Unije.

S členom 1(10) se spremeni člen 49 uredbe o ESMA in določa, da vodja in direktorja izvršnega odbora za CNS delujejo neodvisno in objektivno v interesu Unije.

S členom 1(11) se spremeni člen 50 uredbe o ESMA in določa, da lahko zaradi zagotavljanja demokratične odgovornosti Evropski parlament in Svet vodjo izvršnega odbora za CNS povabita, naj na zahtevo poda izjavo. Poleg tega mora vodja izvršnega odbora za CNS Evropskemu parlamentu na zahtevo pisno poročati o glavnih dejavnostih izvršnega odbora za CNS kot tudi o vseh pomembnih informacijah, ki jih Evropski parlament zahteva priložnostno.

Spremembe za določitev povezav med izvršnim odborom za CNS in nalogami izvršnega direktorja ESMA, opredelitev proračuna in poslovne skrivnosti (uredba o ESMA, členi 53, 63 in 70)

S členom 1(12) se spremeni člen 53 uredbe o ESMA in določajo povezave med izvršnim odborom za CNS in nalogami izvršnega direktorja ESMA. S točko (a) člena 1(12) se spremeni odstavek (2) člena 53 in določa, da mora izvršni direktor pod nadzorom upravnega odbora upoštevati smernice izvršnega odbora za CNS za izvajanje letnega delovnega programa ESMA. S točko (b) člena 1(12) se spremeni odstavek (4) člena 53 in določa, da mora izvršni direktor pridobiti potrditev izvršnega odbora za CNS za naloge, za katere je odgovoren, pri pripravi večletnega delovnega programa, preden ga pošlje upravnemu odboru. S točko (c) člena 1(12) se spremeni odstavek (7) člena 53 in izvršnemu direktorju nalaga pridobitev potrditve izvršnega odbora za CNS za naloge, za katere je odgovoren, pri pripravi osnutka poročila o dejavnostih ESMA, preden ga pošlje upravnemu odboru.

S členom 1(13) se v člen 63 uredbe o ESMA vstavi nov odstavek (1a), ki določa, da morajo biti izdatki in plačila v zvezi z nalogami izvršnega odbora za CNS ločeno opredeljivi v osnutku ocene prihodkov in odhodkov ESMA. Izvršni odbor za CNS mora odobriti osnutek, ki ga pripravi izvršni direktor, v povezavi s takimi izdatki in plačili pred sprejetjem ocene prihodkov in odhodkov.

S členom 1(14) se spremeni odstavek (1) člena 70 uredbe o ESMA in določa, da za člane izvršnega odbora za CNS veljajo zahteve glede varovanja poslovne skrivnosti v skladu s členom 339 PDEU in ustreznimi določbami v zakonodaji Unije tudi po prenehanju njihovih dolžnosti.

Spremembe z namenom okrepitve sposobnosti ESMA za zbiranje informacij (uredba o ESMA, člen 35)

S členom 1(3) se nadomesti šesti odstavek člena 35 uredbe o ESMA in določa, da kadar od pristojnih organov ali drugih subjektov v državi članici niso na voljo popolne informacije, lahko ESMA zahteva informacije neposredno od CNS z dovoljenjem ali od priznane CNS, od centralne depotne družbe z dovoljenjem in od mesta trgovanja z dovoljenjem. ESMA o takih zahtevah nemudoma obvesti pristojne organe.

5.2.2Nadzor CNS s sedežem v Uniji

Spremembe pogojev in postopkov za izdajo dovoljenja CNS s sedežem v EU (uredba EMIR, členi 17, 18, 19, 20 in 21)

Postopek za izdajo in zavrnitev dovoljenja

S členom 2(2) se spremeni odstavek (3) člena 17 uredbe EMIR tako, da se ocena pristojnega organa o popolnosti vloge CNS izvede ob posvetovanju z ESMA in da sta ESMA in kolegij obveščena o vseh dodatnih informacijah, ki jih je pristojni organ prejel v zvezi z vlogo.

Vodja in sestava kolegija

S členom 2(3) se spremeni člen 18 uredbe EMIR tako, da pojasnjuje delitev odgovornosti med organi znotraj kolegija. Novi člen 18(1) določa, da kolegij vodi in upravlja vodja izvršnega odbora za CNS. Nova točka (a) člena 18(2) uredbe EMIR določa, da v kolegiju namesto ESMA sodelujejo stalni člani izvršnega odbora za CNS. Nova točka (c) člena 18(2) uredbe EMIR dodaja, kjer je to relevantno, ECB v skladu z Uredbo Sveta (EU) št. 1024/2013 k pristojnim organom, ki so odgovorni za nadzor klirinških članov CNS s sedežem v treh državah članicah z največjimi prispevki v jamstveni sklad CNS iz člena 42 na skupni osnovi v obdobju enega leta.

Mnenje kolegija

S členom 2(4) se spremeni člen 19(3) uredbe EMIR v zvezi z glasovalnimi pravicami članov kolegija in določa, da imajo stalni člani izvršnega odbora za CNS vsak po en glas, z izjemo predstavnika Komisije, ki nima glasovalne pravice.

Odvzem dovoljenja

S členom 2(5) se spremeni člen 20(6) uredbe EMIR in določa, da mora pristojni organ CNS ESMA in članom kolegija poslati v celoti utemeljen osnutek sklepa o odvzemu dovoljenja.

Pregled in ocenjevanje

S točkama (a) in (b) člena 2(6) se nadomestita odstavka (1) in (3) člena 21 uredbe EMIR v zvezi s pregledom in oceno CNS z dovoljenjem. Novi člen 21(1) določa, da morata biti pregled in ocena skladnosti CNS z uredbo EMIR s strani pristojnega organa izvedena v sodelovanju z ESMA. Novi člen 21(3) določa, da mora ESMA določiti pogostost in temeljitost takega pregleda in ocenjevanja ter določa, da je treba uslužbence ESMA povabiti k sodelovanju pri vseh inšpekcijskih pregledih na kraju samem. Prav tako predvideva, da mora pristojni organ ESMA predložiti vse informacije, ki jih prejme od CNS, ter od zadevne CNS pridobiti vse informacije, ki jih zahteva ESMA, vendar pristojni organ z njimi ne razpolaga.

Spremembe v zvezi z izdajo dovoljenja in nadzorom CNS s sedežem v EU (uredba EMIR, novi členi 21a, 21b in 21c)

S členom 2(7) se v uredbo EMIR vstavijo novi členi 21a, 21b in 21c, ki določajo vlogo izvršnega odbora za CNS v zvezi z izdajo dovoljenja in nadzorom CNS ter pojasnjujejo delitev odgovornosti med organi.

Medtem ko nacionalni pristojni organi še naprej izvajajo svoje sedanje nadzorne odgovornosti v skladu z uredbo EMIR, je predhodno soglasje ESMA in po potrebi ustreznih centralnih bank izdajateljic potrebno za določene sklepe oziroma odločitve z namenom spodbujanja zbliževanja nadzornih praks po vsej Uniji. Novi člen 21a določa, da pristojni organi pripravijo končne osnutke sklepov oziroma odločitev in jih predložijo ESMA za pridobitev predhodnega soglasja pri sklepih oziroma odločitvah v zvezi z dostopom do CNS, dostopom do mesta trgovanja, dovoljenjem za CNS, razširitvijo dejavnosti in storitev CNS, kapitalskimi zahtevami, odvzemom dovoljenja, pregledom in ocenjevanjem, delničarji in družbeniki s kvalificiranimi deleži, obveščanjem pristojnih organov, pregledom modelov, testiranjem izjemnih situacij in testiranjem za nazaj ter odobritvijo dogovorov o interoperabilnosti. Vsi drugi sklepi oziroma odločitve v zvezi z uporabo člena 22 v zvezi z zahtevami za CNS in dogovori o interoperabilnosti iz naslovov IV in V uredbe EMIR prav tako predvidevajo pridobitev predhodnega soglasja s strani ESMA. Če ESMA predlaga spremembe nekaterih končnih osnutkov sklepov oziroma odločitev pristojnega organa, se ti prejmejo šele, ko so spremenjeni v skladu z zahtevami ESMA. Če ESMA poda ugovore na končne osnutke sklepov oziroma odločitev pristojnemu organu, se taki sklepi ne sprejmejo. Novi člen 21a uvaja tudi mehanizem reševanja sporov v primeru nesoglasja med ESMA in pristojnimi nacionalnimi organi. Če se pristojni organ ne strinja s spremembami ali ugovori ESMA zoper nekatere končne osnutke sklepov oziroma odločitev pristojnega organa, se zadeva posreduje v končno odločitev odboru nadzornikov ESMA. In končno, novi člen 21a določa, da lahko ESMA sprejme posamezen sklep oziroma odločitev o udeležencu na finančnem trgu, kadar pristojni nacionalni organi nasprotujejo mnenju ali zahtevam ESMA.

Podobno se predhodna privolitev ustreznih centralnih bank izdajateljic zahteva za nekatere sklepe oziroma odločitve, ki jih načrtujejo pristojni nacionalni organi, zaradi tveganj, ki bi jih lahko slabo delujoča CNS predstavljala za določanje in izvajanje denarne politike Unije ter podporo nemotenemu delovanju plačilnih sistemov. Čeprav se pristojnosti centralnih bank in nadzornikov lahko prekrivajo, obstaja možnost neusklajenosti pri nadzornih ukrepih, ki vplivajo na ključne pristojnosti centralnih bank na področjih, kot so stabilnost cen, denarna politika in plačilni sistemi. Novi člen 21b določa naloge zadevne centralne banke izdajateljice z namenom opredelitve dodelitve odgovornosti med organi, zlasti v povezavi z ureditvami plačil in poravnave ter z njimi povezanega likvidnostnega tveganja CNS. Postopki upravljanja za transakcije, denominirane v valuti centralne banke izdajateljice. Novi člen 21b določa, da morajo pristojni organi pridobiti soglasje ustreznih centralnih bank izdajateljic za sklepe v zvezi z izdajo dovoljenja za CNS, razširitvijo dejavnosti in storitev CNS, odvzemom dovoljenja, zahtevami po kritju, nadzorom likvidnostnega tveganja, zahtevami glede zavarovanja, poravnavo in odobritvijo dogovorov o interoperabilnosti.

V primeru, da zadevna centralna banka izdajateljica ugovarja osnutku sklepa pristojnega organa na teh področjih, se tak sklep ne sprejme. V primeru, da zadevna centralna banka izdajateljica predlaga spremembe osnutka sklepa pristojnega organa na teh področjih, se tak sklep sprejme šele po sprejetju sprememb.

Novi člen 21c določa, da morajo CNS s sedežem v državah članicah in CNS iz tretjih držav ESMA plačevati pristojbine za nadzorne in upravne naloge v zvezi z (i) vlogami za izdajo dovoljenja iz člena 17, (ii) vlogami za priznanje v skladu s členom 25 in (iii) letne pristojbine, povezane z nalogami v okviru odgovornosti ESMA. Komisija bo v delegiranem aktu podrobneje opredelila vrste pristojbin, zadeve, za katere je treba plačati pristojbine, njihovo višino in način, na katerega jih morajo plačevati CNS z dovoljenjem in CNS vlagateljice iz Unije, priznane CNS iz tretjih držav, ki niso sistemsko pomembne (CNS stopnje 1), in priznane CNS, ki so oz. bi lahko postale sistemsko pomembne za finančno stabilnost Unije oziroma ene ali več njenih držav članic (CNS stopnje 2). Te pristojbine za nadzor bodo omogočile financiranje nekaterih nalog izvršnega odbora za CNS in ESMA omogočile izpolnjevanje njenih obveznosti.

Spremembe, ki se nanašajo na sodelovanje med organi (uredba EMIR, člen 24)

S členom 2(8) se spremeni člen 24 uredbe EMIR in k izrednim razmeram, o katerih mora pristojni organ CNS ali kateri koli drug organ takoj obvestiti ESMA, kolegij, zadevne članice ESCB in druge zadevne organe, dodajo možni negativni učinki na prenos denarne politike in nemoteno delovanje plačilnih sistemov.

5.2.3CNS iz tretjih držav

V petih letih od sprejetja uredbe EMIR sta se obseg in razpon dejavnosti CNS hitro povečala, tako v EU kot po svetu. Centralni kliring je postal pomembnejši za obrestne in kreditne izvedene finančne instrumente. Naglo rastoča vloga CNS v svetovnem finančnem sistemu ne odraža samo uvedbe obveznosti centralnega kliringa za različne razrede sredstev, temveč tudi večjo prostovoljno uporabo centralnega kliringa zaradi vse večje ozaveščenosti o koristih centralnega kliringa med udeleženci na trgu. Uredba EMIR že zahteva centralni kliring za nekatere obrestne izvedene finančne instrumente in kreditne zamenjave skladno s podobnimi zahtevami v preostalih državah skupine G-20. Prav tako so bila spremenjena kapitalska pravila banke, da bi spodbudila centralni kliring in v relativnem smislu podražila dvostranski kliring, medtem ko za dvostranske transakcije od marca 2017 veljajo dodatne zahteve glede zavarovanja. Posledično se je obseg kliringa povečal, vendar se je skoncentriral v relativno majhnem številu globalnih CNS.

Trenutno je na podlagi določb o enakovrednosti iz uredbe EMIR priznanih 28 CNS iz tretjih držav. Nadaljnjih 12 CNS iz 10 jurisdikcij je zaprosilo za priznanje in čaka na sklep Komisije v zvezi z enakovrednostjo njihovih regulativnih in nadzornih ureditev.

Spremembe z namenom izboljšanja izvajanja enakovrednosti ureditev CNS iz tretjih držav (uredba EMIR, člen 25(6))

Komisija bo na podlagi sklepov o enakovrednosti še naprej presojala, ali pravni in nadzorni okviri tretjih držav izpolnjujejo zahteve iz uredbe EMIR, za namen priznanja CNS s sedežem v teh tretjih državah. Ta predlog potrjuje, da lahko Komisija za sklep o enakovrednosti predvidi dodatne pogoje. S točko (e) člena 2(9) se vstavita nova odstavka (6a) in (6b), ki določata, da lahko Komisija po potrebi z delegiranim aktom določi merila, ki jih je treba uporabiti pri presoji za priznanje enakovrednosti ureditev tretjih držav za CNS. Novi odstavek (6b) v členu 25(6) uredbe EMIR ESMA nalaga spremljanje razvoja regulativnega in nadzornega okvira v ureditvah tretjih držav za CNS, ki jih je Komisija potrdila za enakovredne.

Spremembe v zvezi s priznavanjem CNS iz tretjih držav (uredba EMIR, člen 6, odstavki (2), novi (2a), novi (2b) in novi (2c) v členu 25 ter novi člen 25a)

Povečana preglednost

Za izboljšanje preglednosti za deležnike in splošno javnost se uredba EMIR spremeni tako, da pojasnjuje registracijo CNS z zagotavljanjem podrobnejših podatkov javnem registru ESMA (člen 2(1) spreminja točko (b) člena 6(2)).

Predlog ne uvaja nobenih dodatnih zahtev za priznane CNS iz tretjih držav.

Razvrstitev CNS iz tretjih držav na tiste, ki so nesistemskega pomena (stopnja 1), in tiste, ki so sistemskega pomena (stopnja 2)

Glede na globalno povečanje dejavnosti kliringa in koncentracijo tveganja v omejenem številu globalnih CNS je treba uvesti razlikovanje glede na vrsto CNS iz tretje države, priznane na podlagi uredbe EMIR. Ta predlog torej predvideva, da mora ESMA pri obravnavanju vloge za priznanje upoštevati stopnjo sistemskega tveganja, ki ga predstavlja CNS iz tretje države. V ta namen ter za uvedbo sorazmerne uporabe zahtev je treba razlikovati med CNS z nižjim tveganjem in tistimi CNS, ki so oziroma bodo sistemsko pomembne za Unijo ali eno ali več njenih držav članic. To odraža dejstvo, da vse CNS iz tretjih držav niso enako sistemsko pomembne. To bo odvisno od njihove velikosti in vrste transakcij, za katere opravljajo kliring, kot tudi od obsega njihovih klirinških dejavnosti. Na primer relativno majhna CNS iz tretje države, ki opravlja kliring samo omejenega števila pogodb, ki so npr. denominirane v lokalni valuti, bo objektivno predstavljala manj skrbi in tveganj za finančni sistem Unije kot CNS iz tretje države, ki opravlja kliring velike količine pogodb, ki so denominirane v valuti Unije.

Zato se predlaga, da ima ESMA tudi pooblastilo za razlikovanje med CNS, ki so oz. bodo verjetno postale sistemsko pomembne, in tistimi, ki niso. CNS iz tretjih držav, za katere je organ ESMA določil, da niso sistemsko pomembne ali da ne bodo postale sistemsko pomembne za Unijo in države članice, se imenujejo „CNS stopnje 1“ (točka (a) člena 2(9) v člen 25(2) uredbe EMIR vstavi točko (e)). Za take CNS stopnje 1 bodo še naprej veljali sedanje ureditve in pogoji za sklepe o enakovrednosti ureditev tretjih držav, ki jih sprejme Komisija in ki ESMA omogočajo priznavanje posameznih CNS iz tretjih držav. Organ ESMA bo dobil tudi nove odgovornosti v zvezi z nadzorom nad temi priznanimi CNS stopnje 1.

Poleg CNS stopnje 1 bo lahko organ ESMA ločeval tudi drugo kategorijo CNS iz tretjih držav, ki veljajo za sistemsko pomembne ali ki bi v bližnji prihodnosti lahko postale sistemsko pomembne za finančno in gospodarsko stabilnost Unije in držav članic (t. i. „CNS stopnje 2“). To je določeno v točki (c) člena 2(9), ki dodaja nov odstavek (2a) v členu 25 uredbe EMIR.

Da bi lahko organ ESMA določil, ali je CNS iz tretje države „CNS stopnje 2“, novi člen 25(2a) vsebuje štiri objektivna merila:

(i) narava, obseg in kompleksnost poslovnih dejavnosti CNS iz tretje države,

(ii) učinek, ki bi ga propad ali težave CNS iz tretje države imele na ključne trge, finančne institucije ali na širši finančni sistem in finančno stabilnost EU,

(iii) struktura klirinških članov CNS iz tretje države in

(iv) razmerja, medsebojne odvisnosti ali druge interakcije CNS iz tretje države z drugimi infrastrukturami finančnih trgov.

Ta merila bo morala Komisija dodatno določiti v delegiranem aktu (drugi pododstavek člena 25(2a)) v šestih mesecih po sprejetju uredbe.

Če ESMA določi, da je CNS iz tretje države CNS stopnje 2, je lahko taka CNS priznana in sme zagotavljati klirinške storitve ali dejavnosti v Uniji samo, če izpolnjuje dodatne pogoje. Ti pogoji so potrebni, ker upoštevajo dodatne pomisleke glede finančne stabilnosti Unije in ene ali več držav članic. CNS, ki so že bile priznane v skladu s sedanjo ureditvijo EMIR, bodo še naprej priznane kot „CNS stopnje 1“, dokler ESMA ne odloči, ali so take CNS iz tretjih držav morda „CNS stopnje 2“.

Sorazmerne zahteve za sistemsko pomembne CNS stopnje 2 iz tretjih držav

Štiri dodatne zahteve, ki jih morajo izpolnjevati sistemsko pomembne CNS iz tretjih držav (glej točko (b) člena 2(9)), so:

(i) stalno izpolnjevanje ustreznih in potrebnih bonitetnih zahtev za CNS iz EU. Te zahteve se nanašajo na kapitalske zahteve ter zahteve za notranje upravljanje organizacije, poslovanje, kritja, jamstveni sklad, finančna sredstva, likvidnost, naložbe, teste izjemnih situacij, poravnavo in interoperabilnost. Trenutno jih določajo člen 16 ter naslova IV in V uredbe EMIR;

(ii) pisno potrdilo v roku 180 dni od ustreznih centralnih bank izdajateljic, da CNS iz tretje države izpolnjuje vse zahteve, ki jih določajo take centralne banke. Te dodatne zahteve bi centralne banke določile pri izvajanju svojih nalog na področju denarne politike. Na primer, lahko bi vključile dodatne zahteve za obravnavanje tveganj za ureditve likvidnosti, plačil ali poravnave v Uniji ali državah članicah. Še podrobneje bi lahko določale razpoložljivost in specifično vrsto zavarovanja s premoženjem v CNS, stopnjo „odbitkov“, ki se uporabljajo za zavarovanje s premoženjem, naložbeno politiko ali ločevanje zavarovanja, razpoložljivost likvidnostnih ureditev med vpletenimi centralnimi bankami, možne učinke dejavnosti CNS ter posledice morebitnih težav ali propada CNS za finančni sistem in stabilnost Unije.

(iii) da bi se ESMA omogočilo izvajanje novih nadzornih pristojnosti, mora CNS iz tretje države podati pisno soglasje, da lahko ESMA dostopa do vseh informacij, s katerimi razpolaga CNS, in da lahko na zahtevo dostopa do vseh njenih poslovnih prostorov. Seveda mora biti to možno uveljavljati v tretji državi, kar mora biti potrjeno tudi z razpoložljivim pravnim mnenjem;

(iv) CNS iz tretje države mora sprejeti vse potrebne postopke in ukrepe, da lahko izpolni prvi in tretji pogoj zgoraj.

Ker je treba zgornje zahteve uporabljati sorazmerno, predlog uvaja sistem, v skladu s katerim se lahko CNS iz tretje države še naprej opira na pravila in zahteve v svoji državi. Ta novi sistem primerljive skladnosti – ki je skladen s standardi odbora FSB in predstavlja podoben sistem, kot ga uporabljajo organi ZDA – je osnovan na enostavnem postopku, v skladu s katerim lahko CNS iz tretje države od ESMA zahteva primerjavo med zahtevami uredbe EMIR in nadzornimi standardi EU za CNS s tistimi iz tretje države. Kjer so primerljive, lahko ESMA odloči, da je uporaba nekaterih ali vseh zahtev upravičena ter da ustrezno izvrševanje nadzora v tej tretji državi zagotavlja primerljive rezultate v primerjavi z uporabo uredbe EMIR, in opusti uporabo ustreznih določb uredbe EMIR. Tak pristop bo znatno zmanjšal obremenitve, ki so posledica dvojne uporabe predpisov in zahtev. Komisija bo morala sprejeti delegirani akt za določitev podrobnosti o ocenjevanju, ki ga izvaja ESMA (novi člen 25a).

Zaradi vedno večje koncentracije klirinških storitev v omejenem številu globalnih CNS ter povečanega tveganja, ki ga taka koncentracija predstavlja, imajo lahko nekatere CNS izredno velik sistemski pomen za finančni sistem EU. Zato lahko ESMA pri sprejemanju odločitev, ali je CNS iz tretje države sistemsko pomembna oz. je verjetno, da bo postala sistemsko pomembna, v dogovoru z ustreznimi centralnimi bankami odloči tudi, da so tveganja, ki jih tisti subjekt predstavlja za finančno stabilnost Unije ali ene ali več držav članic, tako velika, da jih tudi uporaba sistema uredbe EMIR v celoti ne more v zadostni meri ublažiti in da zato CNS iz tretje države ne bi smela biti priznana. V primeru sprejema odločitve, da izzivov za varovanje finančne stabilnosti v EU ni mogoče obravnavati s postopkom za priznanje CNS iz tretjih držav, se predlaga, da ima ESMA ob soglasju ustreznih centralnih bank EU pooblastilo, da Komisiji priporoči, naj se CNS ne prizna. Na tej podlagi je Komisija pooblaščena za sprejetje sklepa, da se CNS ne prizna in da če želi v Uniji zagotavljati klirinške storitve, bi ji moralo biti dovoljenje izdano v EU, prav tako pa bi morala imeti sedež v eni izmed držav članic (novi odstavek (2c) člena 25).

Spremembe za izboljšanje stalnega nadzora CNS iz tretjih držav po priznanju (uredba EMIR, členi 25(5), 25(6), 25(7) in novi členi 25b do 25m)

Nadzor ESMA nad CNS iz tretjih držav

Za odpravo pomanjkljivosti pri izvajanju sistema enakovrednosti in priznavanja iz uredbe EMIR za nadzor CNS iz tretjih držav se predlaga razširitev pooblastil ESMA. S tem se bodo obravnavale težave z dostopom ESMA do informacij CNS, inšpekcijskimi pregledi CNS na kraju samem in izmenjavo informacij z ustreznimi regulatorji, nadzorniki in centralnimi bankami EU. To bo zmanjšalo tveganje, da se ne bodo zaznale prakse CNS in/ali prilagoditve modelov upravljanja tveganja, ki lahko imajo pomembne posledice za finančno stabilnost za subjekte v EU. Pri tem je upoštevana tudi nevarnost morebitne neusklajenosti med nadzornimi cilji in cilji centralnih bank znotraj kolegijev pri obravnavi CNS iz tretjih držav, v katero so vključeni organi, ki niso iz EU. Nazadnje, obravnavano je tudi tveganje, da bi spremembe predpisov za CNS in/ali regulativnih okvirov v tretjih državah negativno vplivale na regulativne ali nadzorne rezultate. To pomeni zagotovitev enakih konkurenčnih pogojev za CNS iz EU in iz tretjih držav ter odpravo možnosti za regulativno ali nadzorno arbitražo. Nove pristojnosti ESMA za izvajanje nadzora nad priznanimi CNS stopnje 1 in stopnje 2 so zapisane v novem členu 25b (glej spodaj).

Okrepljeno izvajanje trenutne ureditve za priznavanje

Točka (c) člena 2(9) nadomešča člen 25(5) uredbe EMIR in določa, da mora ESMA vsaj enkrat na dve leti pregledati priznanje CNS iz tretje države, ki je razširila svoje dejavnosti in storitve v Uniji. Določbe, ki se nanašajo na preklic priznanja CNS iz tretje države, so bile prestavljene v nova člena 25m in 25n (glej spodaj).

Točka (f) člena 2(9) nadomešča prvi stavek člena 25(7) uredbe EMIR in določa, da morajo biti dogovori o sodelovanju med ESMA in zadevnimi pristojnimi organi enakovrednih ureditev CNS iz tretjih držav učinkoviti v praksi.

Točka (g) člena 2(9) spreminja točko (d) v členu 25(7) in določa, da morajo postopki v zvezi z usklajevanjem nadzorniških dejavnosti vključevati soglasje organov tretjih držav, ki omogoča preiskave in inšpekcijske preglede na kraju samem v skladu s členom 25d in 25e tega predloga. Točka (g) dodaja tudi novo točko (e) v členu 25(7), ki določa, da morajo dogovori o sodelovanju med ESMA in zadevnimi pristojnimi organi enakovrednih ureditev CNS iz tretjih držav določati postopke, potrebne za učinkovito spremljanje razvoja regulativne in nadzorne ureditve v tretji državi 42 .

Nova vloga ESMA in zadevnih centralnih bank izdajateljic pri nadzoru priznanih CNS iz tretjih držav

S členom 2(10) se v uredbo EMIR vstavijo novi členi 25b do 25n, ki ESMA dajejo nove pristojnosti za nadzor priznanih CNS stopnje 1 in stopnje 2 iz tretjih držav, da bi se okrepilo spremljanje in izvrševanje stalne skladnosti CNS iz tretjih držav z zahtevami uredbe EMIR. Prav tako določajo sodelovanje zadevnih centralnih bank izdajateljic pri priznavanju in nadzoru CNS iz tretjih držav v zvezi s finančnimi instrumenti, denominiranimi v valutah Unije, katerih kliring v veliki meri opravljajo CNS s sedežem zunaj Unije, z namenom zmanjševanja tveganj za notranji trg Unije in finančno stabilnost Unije oziroma ene ali več njenih držav članic.

Novi člen 25b daje ESMA nova pooblastila za zagotavljanje stalne skladnosti CNS stopnje 1 in stopnje 2 iz tretjih držav s predpisi.

Odstavek (1) novega člena 25b določa, da je organ ESMA odgovoren za tekoč nadzor nad stalno skladnostjo CNS stopnje 2 z bonitetnimi zahtevami iz člena 16 ter naslovov IV in V uredbe EMIR. Poleg tega bo moral organ ESMA od vsake CNS stopnje 2 pridobiti potrditev, da izpolnjuje vse druge dodatne nadzorne zahteve iz člena 25(2b), vsaj enkrat na leto v skladu z drugim pododstavkom člena 25b(1). Zadevne centralne banke izdajateljice bodo ESMA nemudoma obvestile, kadar menijo, da CNS stopnje 2 ne izpolnjuje več pogojev iz člena 25(2b)(b).

Odstavek (2) novega člena 25b določa, da mora ESMA pridobiti soglasje zadevnih centralnih bank izdajateljic pred sprejetjem sklepa v zvezi z zahtevanimi kritji, nadzorom likvidnostnega tveganja, zahtevami glede zavarovanja, poravnavo in odobritvijo dogovorov o interoperabilnosti. V primeru, da zadevne centralne banke izdajateljice nasprotujejo osnutku sklepa, ga ESMA ne sprejme. Če zadevne centralne banke izdajateljice predlagajo spremembe osnutka sklepa, ga lahko ESMA sprejme šele po upoštevanju sprememb.

Odstavek (3) novega člena 25b določa, da mora ESMA svojo oceno odpornosti priznane CNS na neugodne tržne pogoje izvesti v skladu s skupnimi metodologijami, določenimi v členu 32(2) uredbe o ESMA.

Novi člen 25c določa, da lahko ESMA z zahtevkom ali sklepom od CNS iz tretje države in vseh povezanih tretjih oseb zahteva predložitev vseh potrebnih informacij, da lahko ESMA opravlja svoje dolžnosti iz uredbe EMIR.

Novi člen 25d določa, da lahko ESMA s sklepom zoper CNS stopnje 2 iz tretje države uvede splošne preiskave.

Novi člen 25e določa, da lahko ESMA s sklepom zoper CNS stopnje 2 iz tretje države uvede inšpekcijske preglede na kraju samem. ESMA mora o svoji nameri o izvedbi inšpekcijskega pregleda na kraju samem obvestiti pristojne organe tretje države. Ti organi lahko prav tako sodelujejo v inšpekcijskem pregledu. K sodelovanju v takem inšpekcijskem pregledu na kraju samem se povabijo centralne banke izdajateljice.

Nova člena 25f in 25i določata postopkovna pravila, vključno s spoštovanjem pravic do obrambe, v primeru resnih znakov kršitev s strani CNS iz tretjih držav, na podlagi katerih morajo slednje zagotoviti vse potrebne informacije ali sprejeti splošne preiskave in inšpekcijske preglede na kraju samem. Z odstavkom (13) člena 2 se vstavi nova Priloga III k uredbi EMIR, ki vsebuje seznam potencialnih kršitev s strani CNS iz tretje države, med drugim: (i) kršitve v zvezi s kapitalskimi zahtevami; (ii) kršitve, povezane z organizacijskimi zahtevami ali navzkrižjem interesov; (iii) kršitve, povezane z operativnimi zahtevami; (iv) kršitve, povezane s preglednostjo in dostopnostjo informacij; in (v) kršitve, povezane z ovirami za nadzorne dejavnosti.

Novi člen 25g določa globe v primeru ugotovljenih kršitev CNS iz tretjih držav. Z odstavkom (13) člena 2 se vstavi nova Priloga IV k uredbi EMIR, ki vsebuje seznam oteževalnih in olajševalnih dejavnikov za nekatere potencialne kršitve CNS iz tretjih držav.

Novi člen 25h določa učinkovite in sorazmerne periodične denarne kazni, ki jih ESMA v nekaterih okoliščinah s sklepom naloži CNS iz tretjih držav. Kazni se lahko naložijo z namenom odprave kršitev, za pridobitev informacij ali za sprejem preiskav ali inšpekcijskih pregledov.

Novi člen 25j določa, da mora ESMA javnosti razkriti, ob upoštevanju določenih pogojev, vse primere, ko so bile CNS iz tretjih držav naložene globe ali periodične denarne kazni.

Novi člen 25k določa, da mora vse sklepe ESMA o naložitvi glob ali periodičnih denarnih kazni CNS iz tretjih držav pregledati Sodišče Evropske unije.

Z novim členom 25l je Komisija pooblaščena za sprejetje delegiranih aktov, da bi se v zvezi z ukrepi za spremembo Priloge IV k uredbi EMIR upošteval razvoj dogodkov na finančnih trgih.

Novi člen 25m uredbe EMIR določa, da ESMA delno ali v celoti prekliče sklep o priznanju CNS iz tretje države, če so izpolnjeni nekateri pogoji.

Novi člen 25n določa, da ESMA sprejme enega ali več sklepov, ko ugotovi, da je CNS stopnje 2 iz tretje države storila kršitev, vključno z zahtevo po odpravi kršitve s strani CNS, globami, javnimi obvestili in preklicem priznanja te CNS.

5.2.4Bonitetne zahteve, ki se uporabljajo za CNS

Spremembe v zvezi s potrditvijo modelov in parametrov (člen 49)

Do sedaj je člen 49, poleg tega, da mora CNS pridobiti neodvisno potrditev, zahteval dve neodvisni potrditvi s strani pristojnega nacionalnega organa in ESMA v primeru bistvenih sprememb modelov in parametrov, sprejetih za izračun zahtev po kritju CNS, prispevkov v jamstveni sklad, zahtev glede zavarovanja in drugih mehanizmov za obvladovanje tveganj. S točko (b) člena 2(11) se v člen 49 uredbe EMIR vstavijo novi odstavki (1a), (1b), (1c), (1d), (1e) in (1f), ki pojasnjujejo pogoje, pod katerimi lahko CNS pridobi potrditev bistvenih sprememb sprejetih modelov in parametrov. V skladu z odstavkom (1a) zadostuje potrditev pristojnega nacionalnega organa, ker se s členom 2(7) v uredbo EMIR vstavi nov člen 21a, ki določa, da mora ESMA pristojnemu nacionalnemu organu dati predhodno soglasje za sklep o potrditvi v skladu s členom 49 uredbe EMIR. Zato ločeno potrjevanje s strani ESMA ni več potrebno. Kadar namerava CNS sprejeti kakršne koli bistvene spremembe modelov in parametrov, mora pri pristojnemu organu vložiti zahtevek za potrditev takih sprememb. Pristojni organ po posvetovanju z ESMA opravi oceno tveganja CNS in predloži poročilo kolegiju, ki nato sprejme večinsko mnenje. Po sprejetju takega mnenja pristojni organ obvesti CNS, ali je bila potrditev odobrena ali zavrnjena. Poleg tega novi odstavki zagotavljajo pravno podlago za predčasno sprejetje bistvene spremembe modelov in parametrov, kadar je potrebna.

Točka (a) člena 2(11) tako spreminja člen 49(1) uredbe EMIR in odpravlja potrebo po dveh potrditvah. Za sprejete modele in parametre se še naprej zahteva mnenje kolegija v skladu s postopkom iz navedenega člena. Zadnji pododstavek spremenjenega člena 49(1) določa, da ESMA informacij o rezultatih testov izjemnih situacij ne posreduje samo evropskim nadzornim organom, ampak tudi Evropskemu sistemu centralnih bank in enotnemu odboru za reševanje, da jima omogoči oceno izpostavljenosti finančnih podjetij neizpolnjevanju obveznosti s strani CNS.

5.2.5Prehodne določbe

Spremembe za vzpostavitev prehodnih ureditev, da se omogoči pregled sklepov o priznanju, sprejetih pred začetkom veljavnosti (uredba EMIR, člen 89)

Z odstavkom (12) člena 2 se v člen 89 vstavi nov odstavek z nekaterimi prehodnimi ureditvami, ki določajo, da se nova člena 25(2)(e) in 25(2a) uporabljata od začetka veljavnosti delegiranega akta o določitvi meril za določanje CNS stopnje 2 iz drugega pododstavka člena 25(2a). Člen 2(12) prav tako določa, da ESMA pregleda sklepe o priznanju CNS iz tretjih držav, ki so bili sprejeti pred začetkom veljavnosti tega predloga. Nova določba določa, da se ta pregled izvede v 12 mesecih po začetku veljavnosti delegiranega akta, ki določa merila za presojo, ali je oz. ali lahko CNS iz tretje države postane sistemsko pomembna za finančno stabilnost Unije ali eno ali več njenih držav članic.

2017/0136 (COD)

Predlog

UREDBA EVROPSKEGA PARLAMENTA IN SVETA

o spremembi Uredbe (EU) št. 1095/2010 o ustanovitvi evropskega nadzornega organa (Evropski organ za vrednostne papirje in trge) in o spremembi Uredbe (EU) št. 648/2012 v zvezi s postopki in organi, ki sodelujejo pri izdaji dovoljenja CNS, in zahtevami za priznanje CNS iz tretjih držav

EVROPSKI PARLAMENT IN SVET EVROPSKE UNIJE STA —

ob upoštevanju Pogodbe o delovanju Evropske unije in zlasti člena 114 Pogodbe,

ob upoštevanju predloga Evropske komisije,

po posredovanju osnutka zakonodajnega akta nacionalnim parlamentom,

ob upoštevanju mnenja Evropske centralne banke 43 ,

ob upoštevanju mnenja Evropskega ekonomsko-socialnega odbora 44 ,

v skladu z rednim zakonodajnim postopkom 45 ,

ob upoštevanju naslednjega:

(1)Uredba (EU) št. 648/2012 Evropskega parlamenta in Sveta 46 določa kliring standardiziranih pogodb o izvedenih finančnih instrumentih OTC prek centralne nasprotne stranke (CNS), kar je v skladu s podobnimi zahtevami v drugih državah skupine G-20. Navedena uredba je prav tako uvedla stroge bonitetne in organizacijske zahteve ter zahteve glede vodenja poslov za CNS in določila dogovore za njihov bonitetni nadzor za zmanjšanje tveganj za uporabnike CNS in podporo finančni stabilnosti.

(2)Od sprejetja Uredbe (EU) št. 648/2012 se obseg in razpon poslovnih dejavnosti CNS v Uniji in po svetu hitro povečujeta. Širitev dejavnosti CNS se bo gotovo nadaljevala tudi v prihodnjih letih zaradi uvedbe dodatnih obveznosti kliringa in rasti prostovoljnega kliringa s strani nasprotnih strank, za katere ne velja obveznost kliringa. Predlog Komisije z dne 4. maja 2017 47 o spremembi Uredbe (EU) št. 648/2012 na ciljno usmerjen način za izboljšanje njene učinkovitosti in sorazmernosti bo ustvaril dodatne spodbude za CNS za ponujanje storitev centralnega kliringa izvedenih finančnih instrumentov nasprotnim strankam in olajšanje dostopa do kliringa za male finančne in nefinančne nasprotne stranke. Globlji in bolj povezani kapitalski trgi, h katerim vodi unija kapitalskih trgov, bodo še povečali potrebo po čezmejnem kliringu v Uniji in s tem dodatno povečali pomen in medsebojno povezanost CNS v finančnem sistemu.

(3)Trenutno število CNS s sedežem v Uniji in dovoljenjem v skladu z Uredbo (EU) št. 648/2012 ostaja relativno omejeno, in sicer je bilo junija 2017 teh 17. 28 CNS iz tretjih držav je priznanih na podlagi določb o enakovrednosti z navedeno uredbo, kar jim omogoča ponujanje njihovih storitev klirinškim članom in mestom trgovanja s sedežem v Uniji 48 . Klirinški trgi so dobro povezani po vsej Uniji, a visoko skoncentrirani v nekaterih razredih sredstev in medsebojno tesno povezani. Zaradi koncentracije tveganja je verjetnost propada CNS majhna, vendar lahko ima zelo velik učinek. V skladu s konsenzom, doseženim v okviru skupine G-20, je Komisija novembra 2016 sprejela predlog uredbe o sanaciji in reševanju CNS 49 z namenom zagotovitve ustrezne pripravljenosti organov na reševanje CNS v težavah, zavarovanje finančne stabilnosti in omejevanje stroškov za davkoplačevalce.

(4)Ne glede na navedeni zakonodajni predlog in ob upoštevanju vse večje velikosti, kompleksnosti in čezmejne razsežnosti kliringa v Uniji in po svetu bi bilo treba nadzorne ureditve za CNS iz Unije in iz tretjih držav ponovno preučiti. Z zgodnjo obravnavo opredeljenih težav in vzpostavitvijo jasnih ter skladnih nadzornih ureditev za CNS iz Unije in tretjih držav bi se okrepila splošna stabilnost finančnega sistema Unije, morebitno tveganje propada CNS pa bi se še znižalo.

(5)Ob upoštevanju navedenega je Komisija 4. maja 2017 sprejela sporočilo o odzivanju na izzive za kritične infrastrukture finančnega trga in nadaljnjem razvoju unije kapitalskih trgov 50 in navedla, da so potrebne nadaljnje spremembe Uredbe (EU) št. 648/2012 za izboljšanje sedanjega okvira, ki zagotavlja finančno stabilnost in podpira nadaljnji razvoj ter poglabljanje unije kapitalskih trgov.

(6)Nadzorne ureditve iz Uredbe (EU) št. 648/2012 se opirajo predvsem na organe matičnih držav. CNS s sedežem v Uniji trenutno izdajajo dovoljenja in jih nadzirajo kolegiji nacionalnih nadzornikov, Evropski organ za vrednostne papirje in trge (ESMA), zadevne članice Evropskega sistema centralnih bank (ESCB) in drugi zadevni organi. Kolegiji so odvisni od usklajevanja in deljenja informacij s strani pristojnega nacionalnega organa, ki je odgovoren za uveljavljanje določb iz Uredbe (EU) št. 648/2012. Različne nadzorne prakse za CNS po Uniji lahko privedejo do tveganj regulativne in nadzorne arbitraže, kar lahko ogrozi finančno stabilnost in omogoča nepošteno konkurenco. Komisija je opozorila na ta nastajajoča tveganja in potrebo po večji konvergenci v Sporočilu o uniji kapitalskih trgov septembra 2016 51 in na javnem posvetovanju o delovanju evropskih nadzornih organov (ESA) 52 .

(7)Temeljne naloge, ki se izvajajo prek ESCB, vključujejo opredelitev in izvajanje denarne politike Unije in podpora nemotenemu delovanju plačilnih sistemov. Varna in učinkovita infrastruktura finančnih trgov, zlasti klirinških sistemov, je bistvena za uresničevanje teh temeljnih nalog in za prizadevanje za glavni cilj ESCB, tj. ohranjanje stabilnosti cen. Zadevne članice ESCB, kot centralne banke izdajateljice valut finančnih instrumentov, katerih kliring opravljajo CNS, bi morale biti vključene v nadzor CNS zaradi možnih tveganj, ki jih slabo delujoča CNS lahko predstavlja za izpolnjevanje teh temeljnih nalog in glavnega cilja in ki učinkujejo na instrumente in nasprotne stranke, ki se uporabljajo za prenos denarne politike. Zato bi bilo treba centralne banke izdajateljice vključiti v ocenjevanje upravljanja tveganj CNS. Čeprav se naloge centralnih bank in nadzornikov lahko prekrivajo, obstaja možnost neusklajenosti pri nadzornih ukrepih, ki vplivajo na ključne pristojnosti centralnih bank na področjih, kot so stabilnost cen, denarna politika in plačilni sistemi. V kriznih razmerah lahko taka neusklajenost še poveča tveganja za finančno stabilnost, če ostane delitev pristojnosti med organi nejasna.

(8)S Pogodbama sta bili vzpostavljeni ekonomska in monetarna unija, katere valuta je euro, in Evropska centralna banka (ECB), ki je institucija Unije za ta namen. Pogodbi tudi določata, da ESCB upravljajo organi odločanja ECB in da je ECB edina, ki lahko da dovoljenje za izdajanje eura. Zato bi bilo treba upoštevati posebno vlogo ECB v ESCB kot centralne banke izdajateljice enotne valute za Unijo.

(9)Zaradi globalnega značaja finančnih trgov in potrebe po obravnavi neskladij med nadzorom CNS iz Unije in nadzorom CNS iz tretjih držav bi bilo treba povečati sposobnost ESMA za spodbujanje konvergence pri nadzoru CNS. Da bi podelili nove vloge in odgovornosti ESMA, bi bilo treba spremeniti Uredbo (EU) št. 1095/2010 Evropskega parlamenta in Sveta o ustanovitvi Evropskega nadzornega organa (Evropski organ za vrednostne papirje in trge) 53 .

(10)Znotraj odbora nadzornikov ESMA bi bilo treba oblikovati poseben izvršni odbor („izvršni odbor za CNS“) za obravnavanje splošnih nalog v zvezi s CNS in zlasti za nadzor CNS iz Unije in iz tretjih držav. Za zagotovitev nemotene vzpostavitve izvršnega odbora za CNS je treba razjasniti njegove povezave z odborom nadzornikov ESMA, njegovo organizacijo in naloge, ki jih bo izvajal.

(11)Za zagotovitev usklajenega nadzornega pristopa in za upoštevanje pooblastil zadevnih organov, ki sodelujejo pri nadzoru CNS, bi moral biti izvršni odbor za CNS sestavljen iz stalnih članov in za CNS specifičnih članov. Stalni člani bi morali biti vodja izvršnega odbora za CNS in dva neodvisna direktorja, ki delujejo neodvisno in objektivno v interesu Unije kot celote. Komisija in ECB bi prav tako morali imenovati stalne člane. Člani, specifični za vsako CNS, bi morali vključevati predstavnika pristojnih nacionalnih organov držav članic, v katerih ima CNS sedež, imenovanega v skladu z Uredbo (EU) št. 648/2012, in predstavnika zadevnih centralnih bank izdajateljic. Vodja izvršnega odbora za CNS bi moral imeti možnost povabiti druge člane kolegija nadzornikov in predstavnike organov CNS iz tretjih držav, ki jih ESMA prizna za opazovalce, za zagotovitev, da izvršni odbor za CNS upošteva stališča drugih zadevnih organov. Stalni člani bi morali sodelovati na vseh zasedanjih izvršnega odbora za CNS, člani, specifični za CNS, in opazovalci pa bi morali sodelovati samo, kadar je to nujno in potrebno za CNS po njihovim nadzorom. Prisotnost neodvisnih članov in članov, specifičnih za CNS, bi morala zagotoviti, da so sklepi izvršnega odbora za CNS dosledni, ustrezni in sorazmerni po vsej Uniji in da zadevni pristojni nacionalni organi, centralne banke izdajateljice in opazovalci sodelujejo pri odločanju o vprašanjih v zvezi s CNS s sedežem v državi članici.

(12)Pri odločanju o zadevah v zvezi s CNS s sedežem v državi članici bi se moralo sklicati izvršni odbor za CNS in zagotoviti, da njegovi stalni člani in ustrezni člani, ki predstavljajo pristojne nacionalne organe, ki jih imenuje država članica v skladu z Uredbo (EU) št. 648/2012, ter opazovalci, ki jih imenujejo zadevne banke izdajateljice, sodelujejo v postopku odločanja. Pri odločitvah v zvezi s CNS iz tretjih držav bi morali v postopku odločanja v izvršnemu odboru za CNS sodelovati samo stalni člani, zadevne centralne banke izdajateljice in ustrezni opazovalci.

(13)Za zagotovitev ustreznega, učinkovitega in hitrega odločanja bi morali imeti vodja in dva direktorja izvršnega odbora za CNS ter predstavnik pristojnega organa države članice, v kateri ima CNS sedež, glasovalno pravico. Predstavniki ECB, Komisije in zadevnih centralnih bank ter opazovalci ne bi smeli imeti glasovalnih pravic. Izvršni odbor za CNS bi moral sklepe sprejemati z navadno večino članov, v primeru neodločenega izida glasovanja pa bi moral odločilni glas imeti vodja.

(14)Izvršni odbor za CNS bi moral biti odgovoren tudi za posebne naloge, dodeljene v skladu z Uredbo (EU) št. 648/2012, za zagotovitev pravilnega delovanja notranjega trga in finančne stabilnosti njenih držav članic.

(15)Za zagotovitev učinkovitega nadzora bi moral izvršni odbor za CNS imeti namenske uslužbence in ustrezna sredstva za zagotavljanje avtonomnosti, neodvisnosti in ustreznega delovanja v zvezi z njegovimi nalogami. Proračunske posledice je treba upoštevati v oceni, ki jo pripravi ESMA v skladu z Uredbo (EU) št. 1095/2010.

(16)Za zagotovitev ustrezne ravni strokovnega znanja in odgovornosti bi morali biti vodja in dva direktorja izvršnega odbora za CNS imenovani na podlagi zaslug, znanja, poznavanja področja kliringa, potrgovanja in finančnih zadev ter izkušenj, pomembnih za nadzor in regulacijo CNS. Izbrani bi morali biti na podlagi odprtega izbirnega postopka. Komisija bi morala predlog za imenovanje kandidatov predložiti v odobritev Evropskemu parlamentu. Po odobritvi s predloga s strani Evropskega parlamenta bi moral Svet sprejeti izvedbeni sklep.

(17)Za zagotavljanje preglednosti in demokratičnega nadzora ter za zaščito pravic institucij Unije bi morali vodja in dva direktorja izvršnega odbora za CNS odgovarjati Evropskemu parlamentu in Svetu v zvezi z vsemi sklepi, ki jih sprejmejo na podlagi te uredbe.

(18)Vodja in dva direktorja izvršnega odbora za CNS bi morali delovati neodvisno in objektivno v interesu Unije. Ustrezno bi morali upoštevati potrebo po pravilnem delovanju notranjih trgov in finančni stabilnosti v vsaki državi članici in v Uniji.

(19)Za spodbujanje skladnosti nadzora CNS iz Unije in iz tretjih držav po vsej Uniji bi moral vodja izvršnega odbora za CNS predsedovati kolegijem in jih upravljati, stalni člani izvršnega odbora CNS pa bi se jih morali udeleževati. ECB bi morala, kadar je to potrebno in v skladu z Uredbo Sveta (EU) št. 1024/2013, prav tako sodelovati v kolegijih, da bi izvajala svoje naloge v skladu s členom 127 PDEU.

(20)Za zagotavljanje ustreznega in učinkovitega postopka odločanja bi morali imeti stalni člani izvršnega odbora za CNS v kolegijih vsak en glas, z izjemo predstavnika Komisije, ki ne bi smel imeti glasovalne pravice. Sedanji člani kolegijev bi morali še naprej izvajati svoje obstoječe glasovalne pravice.

(21)Pri nadaljnjem izvajanju sedanjih nadzornih odgovornosti s strani pristojnih nacionalnih organov v skladu z Uredbo (EU) št. 648/2012 bi moralo biti za določene sklepe potrebno predhodno soglasje ESMA, da bi se spodbujala doslednost nadzora nad CNS po vsej Uniji. Za primere nesoglasij med ESMA in pristojnimi nacionalnimi organi je uveden poseben mehanizem. Prav tako obstaja potreba po večjem upoštevanju nalog centralnih bank izdajateljic v zvezi z denarno politiko zaradi tveganj, ki jih slabo delovanje CNS lahko predstavlja za izvajanje denarne politike Unije in podporo nemotenemu delovanju plačilnih sistemov. Zato bi bilo treba od zadevnih centralnih bank izdajateljic za nekatere sklepe pristojnih nacionalnih organov pridobiti predhodno privolitev, zlasti v povezavi z ureditvami plačil in poravnave CNS ter s tem povezanimi postopki za upravljanje likvidnostnega tveganja za transakcije, denominirane v valuti zadevne centralne banke izdajateljice.

(22)Da bi lahko organ ESMA svoje naloge v zvezi s CNS opravljal učinkovito, bi morale CNS iz Unije in iz tretjih držav ESMA plačevati pristojbine za nadzor za opravljanje njegovih nadzornih in upravnih nalog. Takšne pristojbine bi morale pokriti stroške vlog za izdajo dovoljenja CNS iz Unije, vlog za priznanje CNS iz tretjih držav ter letne pristojbine, povezane z nalogami pod odgovornostjo ESMA. Komisija bi morala z delegiranim aktom podrobno opredeliti vrste pristojbin, zadeve, za katere je treba plačati pristojbine, njihovo višino in način njihovega plačila s strani CNS z dovoljenjem in CNS vlagateljic iz Unije in priznanih CNS iz tretjih držav.

(23)Prav tako je treba revidirati nadzorne ureditve v tej uredbi za CNS iz tretjih držav, ki ponujajo klirinške storitve znotraj Unije. Za preprečevanje pomembnih učinkov na finančno stabilnost subjektov iz Unije je treba izboljšati dostop do informacij, sposobnost izvajanja inšpekcijskih pregledov na kraju samem ter možnost izmenjave informacij o CNS iz tretjih državah med zadevnimi organi Unije in držav članic. Obstaja tudi tveganje, da morebitnih sprememb predpisov za CNS iz tretje države ali regulativnega okvira tretje države ne bo mogoče upoštevati, kar bi lahko negativno vplivalo na regulativne ali nadzorne rezultate in povzročilo neenake konkurenčne pogoje za CNS iz Unije in iz tretjih držav.

(24)Kliring velike količine finančnih instrumentov, denominiranih v valutah držav članic, opravijo priznane CNS iz tretjih držav. Ta količina se bo izdatno povečala ob izstopu Združenega kraljestva iz Unije, za CNS s sedežem v Združenem kraljestvu pa ne bodo več veljale zahteve iz te uredbe. Za dogovore o sodelovanju, sklenjene v okviru kolegijev, ne bodo več veljali zaščitni ukrepi in postopki iz te uredbe, vključno s Sodiščem Evropske unije. To pomeni velik izziv za organe Unije in držav članic pri ohranjanju finančne stabilnosti.

(25)V okviru zavezanosti povezanim finančnim trgom bi si morala Komisija še naprej prizadevati, da bi na podlagi sklepov o enakovrednosti določala, da pravni in nadzorni okviri tretjih držav izpolnjujejo zahteve iz Uredbe (EU) št. 648/2012. Da bi se izboljšala sedanja ureditev enakovrednosti v zvezi s CNS, bi morala imeti Komisija po potrebi pooblastila, da določi nadaljnja merila za ocenjevanje enakovrednosti ureditev CNS iz tretjih držav. Prav tako je treba ESMA pooblastiti za nadzor nad razvojem regulativnega in nadzornega okvira v tistih ureditvah za CNS iz tretjih držav, ki jih Komisija šteje za enakovredne. To bo zagotovilo nadaljnje izpolnjevanje meril enakovrednosti in vseh posebnih pogojev, ki veljajo za njihovo uporabo. Organ ESMA bi moral o svojih ugotovitvah Komisiji poročati zaupno.

(26)Komisija lahko sklep o enakovrednosti trenutno kadar koli spremeni, začasno razveljavi, pregleda ali prekliče, zlasti v primeru dogodkov v tretjih državah, ki bistveno vplivajo na elemente, ocenjene v skladu z zahtevami glede enakovrednosti iz te uredbe. Če zadevni organi tretje države ne sodelujejo z ESMA ali drugimi nadzorniki Unije v dobri veri ali na stalni podlagi ne izpolnjujejo veljavnih zahtev glede enakovrednosti, lahko Komisija med drugim organ tretje države opozori ali objavi posebno priporočilo. Kadar se Komisija odloči za preklic sklepa o enakovrednosti tretje države, lahko odloži datum uporabe navedenega sklepa z namenom obvladovanja tveganj za finančno stabilnost ali motenj na trgu. Poleg pooblastil, ki jih ima trenutno na voljo, bi morala imeti Komisija prav tako možnost določanja posebnih pogojev, s katerimi bi zagotovila, da bo tretja država, na katero se nanaša sklep o enakovrednosti, še naprej izpolnjevala merila glede enakovrednosti. Komisija bi morala prav tako imeti pooblastilo za določanje pogojev, ki ESMA omogočajo učinkovito izvajanje odgovornosti v zvezi s CNS iz tretjih držav, priznanimi v skladu s to uredbo, ali v zvezi s spremljanjem razvoja regulativne in nadzorne ureditve v tretjih državah, pomembnega za sprejete sklepe o enakovrednosti.

(27)Zaradi vedno večje čezmejne razsežnosti CNS in medsebojnih povezav v finančnem sistemu Unije je treba izboljšati sposobnost Unije za odkrivanje, spremljanje in zmanjševanje morebitnih tveganj v zvezi s CNS iz tretjih držav. Vlogo ESMA bi bilo treba zato razširiti za učinkovito nadziranje CNS iz tretjih držav, ki zaprosijo za priznanje za zagotavljanje klirinških storitev v Uniji. Prav tako bi bilo treba izboljšati sodelovanje centralnih bank izdajateljic iz Unije pri priznavanju in nadzoru CNS iz tretjih držav, ki poslujejo v valuti, ki jo take banke izdajajo. Zato bi bilo treba centralne banke izdajateljice Unije vključiti v posvetovanja o nekaterih vidikih, ki vplivajo na njihove odgovornosti glede denarne politike v zvezi s finančnimi instrumenti, denominiranimi v valutah, katerih kliring v veliki meri izvedejo CNS s sedežem zunaj EU.

(28)Ko Komisija potrdi pravni in nadzorni okvir tretje države za enakovrednega okviru Unije, bi bilo treba pri postopkih za priznanje CNS iz tretjih držav upoštevati tveganja, ki jih take CNS predstavljajo za finančno stabilnost Unije ali države članice.

(29)Pri obravnavi vloge za priznanje CNS iz tretje države bi moral organ ESMA oceniti stopnjo sistemskega tveganja, ki ga CNS predstavlja za finančno stabilnost Unije, na podlagi objektivnih in preglednih meril, določenih v tej uredbi. Ta merila bi bilo treba dodatno opredeliti v delegiranem aktu Komisije.

(30)CNS, ki niso sistemsko pomembne za finančno stabilnost Unije ali ene od njenih držav članic, bi se morale šteti za „CNS stopnje 1“. CNS, ki so sistemsko pomembne ali bi lahko postale sistemsko pomembne za finančno stabilnost Unije ali ene od njenih držav članic, bi se morale šteti za „CNS stopnje 2“. Če ESMA ugotovi, da CNS iz tretje države ni sistemsko pomembna za finančno stabilnost Unije, bi se morali za tako CNS uporabljati obstoječi pogoji za priznanje iz Uredbe (EU) št. 648/2012. Če ESMA ugotovi, da je CNS iz tretje države sistemsko pomembna, bi se morale določiti dodatne zahteve, sorazmerne s stopnjo tveganja, ki ga predstavlja taka CNS. Organ ESMA bi moral priznati CNS samo, kadar CNS izpolnjuje te zahteve.

(31)Dodatne zahteve bi morale vključevati nekatere bonitetne zahteve, določene v Uredbi (EU) št. 648/2012, katerih cilj je povečanje varnosti in učinkovitosti CNS. Organ ESMA bi moral biti neposredno odgovoren za zagotavljanje, da sistemsko pomembna CNS iz tretje države izpolnjuje te zahteve. Povezane zahteve bi morale ESMA prav tako omogočati celovit in učinkovit nadzor nad CNS.

(32)Za zagotovitev ustreznega vključevanja centralnih bank izdajateljic bi morala sistemsko pomembna CNS iz tretje države izpolnjevati tudi dodatne zahteve, ki jih centralne banke izdajateljice štejejo za potrebne. Centralne banke izdajateljice bi morale ESMA potrditi, ali CNS izpolnjuje vse dodatne zahteve, v najkrajšem možnem času in v vsakem primeru v 180 dneh od vloge CNS pri ESMA.

(33)Stopnje tveganja, ki jih sistemsko pomembne CNS predstavljajo za finančni sistem in stabilnost Unije, so različne. Zahteve za sistemsko pomembne CNS bi bilo zato treba uporabljati sorazmerno s tveganji, ki jih CNS lahko predstavlja za Unijo. Če ESMA in zadevne centralne banke izdajateljice sklenejo, da je CNS iz tretje države tako sistemsko pomembna, da dodatne zahteve ne bodo zagotovile finančne stabilnosti Unije, bi moral imeti organ ESMA možnost Komisiji priporočiti, naj CNS ne prizna. Komisija bi morala imeti možnost sprejeti izvedbeni akt, ki navaja, da mora imeti CNS iz tretje države sedež v Uniji in da se ji mora kot taki izdati dovoljenje za zagotavljanje klirinških storitev v EU.

(34)Organ ESMA bi moral redno pregledovati priznanja CNS iz tretjih držav ter njihovo razvrstitev med CNS stopnje 1 ali stopnje 2. V tem smislu bi moral organ ESMA med drugim upoštevati spremembe narave, obsega in kompleksnosti poslovnih dejavnosti CNS iz tretje države. Taki pregledi bi morali biti izvedeni najmanj vsaki dve leti in po potrebi pogosteje.

(35)Organ ESMA bi moral prav tako imeti možnost upoštevati, v kolikšni meri se lahko skladnost sistemsko pomembne CNS iz tretje države z zahtevami, ki veljajo v tej tretji državi, primerja s skladnostjo te CNS z zahtevami iz Uredbe (EU) št. 648/2012. Komisija bi morala sprejeti delegirani akt, v katerem so določeni nadaljnji načini in pogoji za oceno take primerljive skladnosti.

(36)Organ ESMA bi moral imeti vsa potrebna pooblastila za nadzor priznanih CNS iz tretjih držav, da se bo zagotovila njihova stalna skladnost z zahtevami iz Uredbe (EU) št. 648/2012. Na nekaterih področjih bi bili treba za sklepe ESMA pridobiti predhodno soglasje zadevnih bank izdajateljic.

(37)Organ ESMA bi moral imeti možnost naložiti globe CNS iz tretjih držav, če ugotovi, da so namenoma ali iz malomarnosti kršile to uredbo s predložitvijo napačnih ali zavajajočih informacij ESMA. Poleg tega bi morala ESMA imeti možnost naložiti globe sistemsko pomembnim CNS, če ugotovi, da so namenoma ali iz malomarnosti kršile dodatne zahteve v tej uredbi, ki veljajo zanje.

(38)Organ ESMA bi moral imeti možnost naložiti periodične denarne kazni, da CNS iz tretjih držav prisili v odpravo kršitve, zagotovitev popolnih in pravilnih informacij, ki jih zahteva ESMA, ali sprejem preiskave ali inšpekcijskega pregleda na kraju samem.

(39)Organ ESMA bi moral imeti možnost naložiti globe tako CNS stopnje 1 kot stopnje 2, če ugotovi, da so namenoma ali iz malomarnosti kršile to uredbo s predložitvijo napačnih ali zavajajočih informacij ESMA. Poleg tega bi moral imeti organ ESMA možnost naložiti globe CNS stopnje 2, če ugotovi, da so namenoma ali iz malomarnosti kršile dodatne zahteve v tej uredbi, ki veljajo zanje.

(40)Globe bi se morale naložiti v skladu z resnostjo kršitve. Kršitve bi se morale razdeliti v različne skupine, za katere bi se natančno opredelile globe. Za določitev zneska globe za posamezno kršitev bi moral organ ESMA uporabiti dvostopenjsko metodologijo, ki sestoji iz določitve osnovnega zneska globe in po potrebi prilagoditve tega osnovnega zneska za določen koeficient. Osnovni znesek bi se moral določiti ob upoštevanju letnega prometa zadevnih CNS iz tretjih držav, prilagoditev pa bi se morala izvesti s povečanjem ali zmanjšanjem osnovnega zneska z uporabo zadevnih koeficientov skladno s to uredbo.

(41)Ta uredba bi morala določati koeficiente, povezane z oteževalnimi in olajševalnimi okoliščinami, na podlagi katerih bo lahko organ ESMA sprejel odločitev o globi, ki je sorazmerna z resnostjo kršitve s strani CNS iz tretje države, ob upoštevanju okoliščin, v katerih je bila kršitev storjena.

(42)Odločitev o naložitvi glob ali periodičnih kazni bi morala temeljiti na neodvisni preiskavi.

(43)Organ ESMA bi moral pred odločitvijo o naložitvi globe ali periodične denarne kazni dati osebam, ki so predmet postopka, možnost zagovora, da se spoštuje njihova pravica do obrambe.

(44)Organ ESMA ne bi smel nalagati glob ali periodičnih denarnih kazni, kadar je predhodna oprostilna sodba ali obsodba, ki izhaja iz identičnih ali skoraj identičnih dejstev, postala pravnomočna v kazenskem postopku po nacionalnem pravu.

(45)Globe in periodične denarne kazni, ki jih naloži ESMA, bi morale biti izvršljive, njihovo izvrševanje pa bi morala urejati pravila civilnega postopka, ki veljajo v državi, na ozemlju katere se izvršujejo. Pravila civilnega postopka ne bi smela vključevati pravil kazenskega postopka, lahko pa bi vključevala pravila upravnega postopka.

(46)V primeru kršitve CNS stopnje 2 bi moral biti organ ESMA pooblaščen, da sprejme več nadzornih ukrepov, vključno z zahtevo, da CNC stopnje 2 odpravi kršitev, in v skrajnem primeru razveljavitvijo priznanja, kadar CNC stopnje 2 resno ali vztrajni krši določbe te uredbe. Organ ESMA bi moral nadzorne ukrepe uporabljati ob upoštevanju narave in resnosti kršitve ter pri tem spoštovati načelo sorazmernosti. Pred sprejetjem sklepa o nadzornih ukrepih bi moral organ ESMA osebam, ki so predmet postopka, dati možnost zagovora, da se zagotovi spoštovanje njihove pravice do obrambe.

(47)Potrditev bistvenih sprememb modelov in parametrov CNS, sprejetih za izračun zahtev po kritju, prispevkov v jamstveni sklad, zahtev glede zavarovanja in drugih mehanizmov za obvladovanje tveganj, bi bilo treba uskladiti z novo zahtevo po predhodnem soglasju ESMA pri nekaterih sklepih nacionalnih pristojnih organov v zvezi s CNS s sedežem v Uniji. Za poenostavitev postopka potrditve modela bi morala ena potrditev s strani pristojnega nacionalnega organa, ki je predmet predhodnega soglasja ESMA, nadomestiti dve potrditvi, ki sta ju morala izvesti nacionalni pristojni organ in ESMA neodvisno drug od drugega. Poleg tega bi bilo treba pojasniti povezavo med to potrditvijo in sklepom kolegija. Predhodno sprejetje bistvene spremembe modelov ali parametrov bi moralo biti mogoče, kadar je to potrebno, zlasti kadar je njihova hitra sprememba nujna za zagotavljanje stabilnosti upravljanja tveganj CNS.

(48)Na Komisijo bi bilo treba prenesti pooblastilo za sprejetje aktov v skladu s členom 290 Pogodbe o delovanju Evropske unije, ki podrobneje določajo vrste pristojbin, zadeve, za katere je treba plačati pristojbine, višino pristojbin, ki jih je treba plačati, in način njihovega plačila, opredeljujejo pogoje za določitev meril za presojo, ali je oziroma ali lahko CNS iz tretje države postane sistemsko pomembna za finančno stabilnost Unije ali ene ali več njenih držav članic, nadalje določajo merila, ki jih je treba uporabiti pri oceni enakovrednosti tretjih držav, predpisujejo, kako in pod kakšnimi pogoji bodo CNS iz tretjih držav izpolnjevale določene pogoje, vsebujejo nadaljnja postopkovna pravila v zvezi z nalaganjem glob ali periodičnih denarnih kazni, vključno z določbami o pravicah do obrambe, roki, pobiranjem glob ali periodičnih denarnih kazni in roki zastaranja za nalaganje in izvrševanje denarnih kazni ali glob, in določajo ukrepe za spremembo Priloge IV, da se bo upošteval razvoj dogodkov na finančnih trgih.

(49)Za zagotovitev enotnih pogojev za izvajanje te uredbe, zlasti v zvezi s priznavanjem CNS iz tretjih držav in enakovrednostjo pravnih okvirov tretjih držav, bi bilo treba na Komisijo prenesti izvedbena pooblastila.

(50)Ker ciljev te uredbe, in sicer povečanja varnosti in učinkovitosti CNS z določitvijo enotnih zahtev za njihove dejavnosti, države članice ne morejo zadovoljivo doseči, temveč se te cilje zaradi njihovega obsega in učinkov lažje doseže na ravni Unije, lahko Unija sprejme ukrepe v skladu z načelom subsidiarnosti iz člena 5 Pogodbe o Evropski uniji. V skladu z načelom sorazmernosti, ki je opredeljeno v istem členu, ta uredba ne presega tega, kar je nujno za dosego teh ciljev.

(51)Uporabo pooblastila s strani ESMA za priznanje CNS iz tretje države kot CNS stopnje 1 ali CNS stopnje 2 bi bilo treba odložiti, dokler merila za presojo, ali je CNS iz tretje države sistemsko pomembna ali bi lahko postala sistemsko pomembna za finančni sistem EU ali ene ali več njenih držav članic, niso podrobneje določena.

(52)Uredbo (EU) št. 1095/2010 in Uredbo (EU) št. 648/2012 bi bilo zato treba ustrezno spremeniti –

SPREJELA NASLEDNJO UREDBO:

Člen 1

Spremembe Uredbe (EU) št. 1095/2010

Uredba (EU) št. 1095/2010 se spremeni:

1.V členu 4 se doda naslednja točka (4):

„(4) ,CNS‘ pomeni CNS, kot je opredeljena v točki (1) člena 2 Uredbe (EU) št. 648/2012.“.

2.V členu 6 se doda naslednja točka (1a):

„(1a) odbor nadzornikov v sestavi izvršnega odbora za CNS (izvršni odbor za CNS), ki izvaja naloge iz člena 44b;“.

3.V členu 35 se odstavek (6) nadomesti z naslednjim:

„6. Kadar popolne ali natančne informacije niso na voljo oziroma niso zagotovljene pravočasno v skladu z odstavkom 1 ali 5, lahko Organ zahteva informacije z ustrezno utemeljeno zahtevo neposredno od:

(a) centralne nasprotne stranke, ki ima dovoljenje ali je priznana v skladu s členoma 14 ali 25 Uredbe (EU) št. 648/2012;

(b) centralne depotne družbe, ki ima dovoljenje v skladu z Uredbo (EU) št. 909/2014;

(c) reguliranega trga v skladu s točko (14) člena 4(1) Direktive 2004/39/ES;

(d) večstranskega sistema trgovanja v skladu s točko (22) člena 4(1) Direktive 2014/65/EU;

(e) organiziranega sistema trgovanja v skladu s točko (23) člena 4(1) Direktive 2014/65/EU.

Naslovniki take zahteve Organu nemudoma in brez nepotrebnega odlašanja zagotovijo jasne, natančne in popolne informacije.

Organ obvesti zadevne pristojne organe o zahtevah v skladu s tem odstavkom in odstavkom 5.

Na zahtevo Organa pristojni organi temu pomagajo pri zbiranju informacij.“.

4.V členu 40(1) se doda naslednja točka (f):

„(f) stalni člani izvršnega odbora za CNS iz točke (i) člena 44a(1)(a) nimajo glasovalne pravice.“.

5.V členu 42 se prvi pododstavek nadomesti z naslednjim:

„Predsednik odbora nadzornikov, stalni člani z glasovalno pravico in člani z glasovalno pravico, specifični za posamezne CNS, iz izvršnega odbora za CNS iz točke (i) člena 44a(1)(a) ter člani odbora nadzornikov pri opravljanju nalog, ki so jim dodeljene s to uredbo, delujejo neodvisno in objektivno, izključno v interesu Unije kot celote ter ne zahtevajo in ne sprejemajo navodil institucij ali organov Unije, katere koli vlade države članice ali katerih koli drugih javnih ali zasebnih organov.“.

6.Člen 43 se spremeni:

(a)odstavek 1 se nadomesti z naslednjim:

„1. Odbor nadzornikov usmerja delo Organa. Odgovoren je za izvajanje nalog iz poglavja II razen tistih nalog, za katere je odgovoren izvršni odbor za CNS v skladu s členom 44b(1).“;

(b)odstavek 8 se nadomesti z naslednjim:

„8. Odbor nadzornikov izvaja disciplinski nadzor nad predsednikom in ga lahko odstavi s položaja v skladu s členom 48(5). Odbor nadzornikov v dogovoru z izvršnim odborom za CNS izvaja disciplinski nadzor nad izvršnim direktorjem ter ga lahko odstavi s položaja v skladu s členom 51(5).“.

7.V poglavju III se doda naslednji oddelek 1A:

„Oddelek 1A Izvršni odbor za CNS

Člen 44a

Sestava

1. Izvršni odbor za CNS sestavljajo:

(a) naslednji stalni člani:

(i) vodja in dva direktorja, imenovani v skladu s členom 48a, ki imajo glasovalno pravico;

(ii) predstavnik ECB, ki nima glasovalne pravice;

(iii) predstavnik Komisije, ki nima glasovalne pravice;

(b) naslednji nestalni člani, specifični za posamezno CNS:

(i) predstavnik pristojnega organa za vsako CNS s sedežem v Uniji, v zvezi s katero se skliče izvršni odbor za CNS, ki ima glasovalno pravico;

(ii) predstavniki vseh ustreznih centralnih bank izdajateljic iz točke (h) člena 18(2) Uredbe (EU) št. 648/2012 za vsako CNS s sedežem v Uniji, v zvezi s katerimi se skliče izvršni odbor za CNS, ki nimajo glasovalne pravice.

Kadar je to primerno in potrebno, lahko vodja povabi naslednje osebe in subjekte, da se udeležijo zasedanj izvršnega odbora za CNS kot opazovalci:

(a) druge člane iz člena 18(2) Uredbe (EU) št. 648/2012 iz kolegija zadevne CNS;

(b) organe CNS iz tretjih držav, ki jih je organ ESMA priznal v skladu s členom 25 Uredbe (EU) št. 648/2012.

Zasedanja izvršnega odbora za CNS skliče vodja na lastno pobudo ali na zahtevo enega od njegovih članov.

Kadar se naloge izvršnega odbora za CNS ne nanašajo na specifično CNS iz Unije, ga lahko sestavljajo samo stalni člani iz točke (a) in, kadar je to ustrezno, centralne banke izdajateljice iz točke (b)(ii).

Člen 44b

Naloge in pooblastila izvršnega odbora za CNS

1. Izvršni odbor za CNS je odgovoren za:

„(-a)    odločanje in ukrepanje v zadevah glede CNS, povezanih s členi 17, 19, 29, 29a in 30 te uredbe;“.

(a) podajanje soglasja iz člena 21a(1) Uredbe (EU) št. 648/2012,

(b) priznanje in nadzor CNS iz tretjih držav v skladu s členom 25 Uredbe (EU) št. 648/2012, spremljanje razvoja regulativnih in nadzornih ureditev v tretjih državah iz poglavja 2 naslova II Uredbe (EU) št. 648/2012 in

(c) naloge iz prvega pododstavka člena 5(1), prvega pododstavka člena 9(3), člena 9(4), člena 17(2), člena 17(3), člena 18(1), člena 20(2), člena 20(6), člena 21c, člena 23, člena 24, člena 29(3), člena 38(5), 48(3), 49(1) in 54(3) Uredbe (EU) št. 648/2012.

2. Izvršni odbor za CNS ima za izvajanje svojih nalog namenske uslužbence in ustrezna sredstva, ki jih zagotovi ESMA.

3. Izvršni odbor za CNS o svojih odločitvah obvesti odbor nadzornikov.

Člen 44c

Odločanje

Izvršni odbor za CNS sprejema odločitve z navadno večino svojih članov. Vodja ima odločilni glas.“.

8.Naslov oddelka 3 v poglavju III se nadomesti z naslednjim:

„Predsednik, vodja in direktorja“.

9.Vstavi se nov člen 48a:

„Člen 48a

Imenovanje in naloge vodje izvršnega odbora za CNS in direktorjev

1. Z odstopanjem od člena 48(1) Organ v zvezi z nalogami in pooblastili iz člena 44b(1) zastopa vodja izvršnega odbora za CNS.

Vodja izvršnega odbora za CNS je odgovoren za pripravo dela izvršnega odbora za CNS in predseduje njegovim zasedanjem.

2. Vodja izvršnega odbora za CNS in direktorja iz točke (i) člena 44a(1)(a) so neodvisni strokovnjaki, zaposleni za polni delovni čas. Imenovani so na podlagi zaslug, znanja, poznavanja področja kliringa, potrgovanja in finančnih zadev ter izkušenj, pomembnih za nadzor in regulacijo CNS. Izbrani so na podlagi odprtega izbirnega postopka, ki ga organizira Komisija, ki upošteva načela uravnotežene zastopanosti obeh spolov, izkušenj in kvalifikacij.

3. Mandat vodje izvršnega odbora za CNS in direktorjev iz točke (i) člena 44a(1)(a) traja pet let in se lahko enkrat podaljša.

Vodja izvršnega odbora za CNS in direktorja iz točke (i) člena 44a(1)(a) ne opravljajo drugih funkcij na nacionalni ravni, ravni Unije ali mednarodni ravni.

4. Komisija Evropskemu parlamentu predloži ožji seznam kandidatov za mesta vodje in direktorjev iz točke (i) člena 44a(1)(a) ter o ožjem seznamu obvesti Svet.

Komisija posreduje predlog za imenovanje vodje izvršnega odbora za CNS in direktorjev iz točke (i) člena 44a(1)(a) v odobritev Evropskemu parlamentu. Po odobritvi tega predloga Svet sprejme izvedbeni sklep, s katerim imenuje vodjo izvršnega odbora za CNS in direktorja iz točke (i) člena 44a(1)(a). Svet odloča s kvalificirano večino.

5. Če vodja izvršnega odbora za CNS ali direktorja iz točke (i) člena 44a(1)(a) ne izpolnjujejo več pogojev, zahtevanih za opravljanje njihovih nalog iz odstavka 2 ali so bili spoznani za krive hude kršitve, lahko Svet na predlog Komisije, ki ga je odobril Evropski parlament, sprejme izvedbeni sklep, s katerim jih odstavi s položaja. Svet odloča s kvalificirano večino.

Evropski parlament ali Svet lahko Komisijo obvestita, da menita, da so pogoji za odstavitev vodje izvršnega odbora za CNS ali direktorjev iz točke (i) člena 44a(1)(a) s položaja izpolnjeni, Komisija pa na to odgovori.“.

10.Člen 49 se nadomesti z naslednjim:

„Predsednik brez poseganja v vlogo odbora nadzornikov v zvezi z nalogami vodje izvršnega odbora za CNS in direktorjev iz točke (i) člena 44a(1)(a) ne zahteva in ne sprejema navodil institucij ali organov Unije, katere koli vlade države članice ali katerega koli drugega javnega ali zasebnega organa.

Države članice, institucije ali organi Unije in noben drug javni ali zasebni organ ne smejo poskušati vplivati na vodjo izvršnega odbora za CNS in direktorja iz točke (i) člena 44a(1)(a) ali predsednika pri opravljanju njihovih nalog.

V skladu s Kadrovskimi predpisi iz člena 68 predsednika, vodjo izvršnega odbora za CNS in direktorja iz točke (i) člena 44a(1)(a) po prenehanju mandata še vedno zavezuje dolžnost, da v zvezi s sprejemanjem nekaterih imenovanj ali ugodnosti ravnajo pošteno in diskretno.“.

11.Člen 50 se nadomesti z naslednjim:

„1. Evropski parlament in Svet lahko predsednika ali njegovega namestnika ali vodjo izvršnega odbora za CNS povabita, naj poda izjavo, pri čemer v celoti upoštevata njihovo neodvisnost. Predsednik ali vodja poda izjavo pred Evropskim parlamentom in odgovori na vsa vprašanja njegovih poslancev, kadar koli se to zahteva.

2. Predsednik ali vodja izvršnega odbora za CNS Evropskemu parlamentu na zahtevo in vsaj 15 dni, preden podata izjavo iz odstavka, 1 predložita pisno poročilo o glavnih dejavnostih odbora nadzornikov oziroma izvršnega odbora za CNS.

3. Poleg informacij iz členov 11 do 18 ter členov 20 in 33 predsednik poroča o vseh pomembnih informacijah, ki jih Evropski parlament zahteva priložnostno.

Poleg informacij iz člena 33 vodja izvršnega odbora za CNS poroča o vseh pomembnih informacijah, ki jih Evropski parlament zahteva priložnostno.“.

12.Člen 53 se spremeni:

(a)odstavek 2 se nadomesti z naslednjim:

„2. Izvršni direktor je odgovoren za izvajanje letnega delovnega programa Organa pod vodstvom odbora nadzornikov in izvršnega odbora za CNS ter pod nadzorom upravnega odbora.“;

(b)odstavek 4 se nadomesti z naslednjim:

„4. Izvršni direktor pripravi večletni delovni program iz člena 47(2). Za naloge in pooblastila iz člena 44b(1) izvršni direktor pridobi soglasje izvršnega odbora za CNS, preden ga predloži upravnemu odboru.“;

(c)odstavek 7 se nadomesti z naslednjim:

„7. Izvršni direktor vsako leto pripravi osnutek poročila z oddelkom o regulativnih in nadzornih dejavnostih Organa ter oddelkom o finančnih in upravnih zadevah.

Za naloge in pooblastila iz člena 44b(1) izvršni direktor pridobi soglasje izvršnega odbora za CNS, preden ga predloži upravnemu odboru.“.

13.V členu 63 se doda naslednji odstavek 1a:

„1a. Izdatki in pristojbine ESMA v zvezi z nalogami in pooblastili iz člena 44b(1) so v oceni prihodkov in odhodkov iz odstavka 1 ločeno opredeljivi. Pred sprejetjem navedene ocene prihodkov in odhodkov mora osnutek ocene, ki ga pripravi izvršni direktor v zvezi s takimi stroški in pristojbinami, odobriti izvršni odbor za CNS.

Letni računovodski izkazi ESMA, pripravljeni in objavljeni v skladu s členom 64(6), vključujejo prihodke in odhodke v zvezi z nalogami iz člena 44b(1).“.

14.V členu 70 se odstavek 1 nadomesti z naslednjim:

„1. Za člane odbora nadzornikov, izvršnega odbora za CNS in upravnega odbora, izvršnega direktorja in zaposlene v Organu, vključno z uradniki, ki jih začasno napotijo države članice, in vse druge osebe, ki opravljajo naloge za Organ na pogodbeni osnovi, tudi po prenehanju opravljanja njihovih dolžnosti veljajo obveznosti varovanja poslovne skrivnosti v skladu s členom 339 PDEU in ustrezne določbe zadevne zakonodaje Unije.“.

15.V členu 76 se vstavi naslednji odstavek 2a:

„2a Dokler vodja izvršnega odbora za CNS in direktorja izvršnega odbora za CNS iz člena 44a(1) po njihovem imenovanju v skladu s členom 48a ne začnejo opravljati svojih nalog, naloge izvršnega odbora za CNS izvaja odbor nadzornikov.“.

Člen 2

Spremembe Uredbe (EU) št. 648/2012

Uredba (EU) št. 648/2012 se spremeni:

1.V odstavku 2 člena 6 se točka (b) nadomesti z naslednjim:

„(b) CNS, ki so pridobile dovoljenje v skladu s členom 17 ali so priznane v skladu s členom 25, in datum izdaje dovoljenja oziroma priznanja, pri čemer so navedene CNS, ki so pooblaščene ali priznane za namen obveznosti kliringa;“.

2.V členu 17 se odstavek 3 nadomesti z naslednjim:

„3. V roku 30 delovnih dni od prejema vloge pristojni organ ob posvetovanju z ESMA oceni, ali je vloga popolna. Če vloga ni popolna, pristojni organ določi rok, do katerega mora CNS vlagateljica predložiti dodatne informacije. Po prejemu takih dodatnih informacij jih pristojni organ nemudoma posreduje ESMA in kolegiju v skladu s členom 18(1). Ko pristojni organ ob posvetovanju z ESMA oceni, da je vloga popolna, o tem ustrezno obvesti CNS vlagateljico in člane kolegija.“.

3.Člen 18 se spremeni:

(a)odstavek 1 se nadomesti z naslednjim:

„1. Pristojni organ CNS v 30 koledarskih dneh po vložitvi popolne vloge v skladu s členom 17 ustanovi kolegij z namenom lažjega izvajanja nalog iz členov 15, 17, 49, 51 in 54.

Vodja izvršnega odbora za CNS iz člena 48a Uredbe (EU) št. 1095/2010 predseduje kolegiju in ga upravlja.“;

(b)v odstavku 2 se točka (a) nadomesti z naslednjim:

„(a) stalni člani izvršnega odbora za CNS v skladu s členom 44a Uredbe (EU) št. 1095/2010;“;

(c)v odstavku 2 se točka (c) nadomesti z naslednjim:

„(c) pristojni organi, odgovorni za nadzor klirinških članov CNS, ki imajo sedež v treh državah članicah s skupno največjimi prispevki v jamstveni sklad CNS iz člena 42 v obdobju enega leta, po potrebi vključno z ECB v skladu z Uredbo Sveta (EU) št. 1024/2013 54 .

4.V členu 19 se odstavek 3 nadomesti z naslednjim:

„3. Kolegij večinsko mnenje sprejme z navadno večino svojih članov.

V kolegijih, v katerih je do vključno 12 članov, lahko glasujeta največ dva člana kolegija iz iste države članice, vsak član pa ima en glas. V kolegijih z več kot 12 člani lahko sodelujejo največ trije člani iz iste države članice, vsak član pa ima en glas.

Kadar je ECB članica kolegija v skladu s točkami (a), (c) in (h) člena 18(2), ima naslednje število glasov:

(i) največ 2 glasova v kolegijih, v katerih je do vključno 12 članov;

(ii) največ 3 glasove v kolegijih, v katerih je več kot 12 članov.

Predstavnik Komisije nima glasovalne pravice. Drugi stalni člani izvršnega odbora za CNS imajo vsak en glas.“.

5.V členu 20 se odstavek 6 nadomesti z naslednjim:

„6. Pristojni organ CNS pošlje ESMA in članom kolegija svoj v celoti utemeljen osnutek odločitve, ki upošteva pridržke članov kolegija.“.

6.Člen 21 se spremeni:

(a)odstavek 1 se nadomesti z naslednjim:

„1. Pristojni organi iz člena 22 v sodelovanju z ESMA brez poseganja v vlogo kolegija pregledajo ureditve, strategije, postopke in mehanizme, ki jih izvajajo CNS za zagotovitev skladnosti s to uredbo, in ocenijo tveganja, ki so jim ali bi jim lahko bile izpostavljene CNS.“.

(b)odstavek 3 se nadomesti z naslednjim:

„3. ESMA določi pogostost in intenzivnost pregleda in ocene iz odstavka 1 ob upoštevanju velikosti, sistemskega pomena, narave, obsega in kompleksnosti dejavnosti zadevnih CNS. Pregled in ocena se izvajata vsaj vsako leto.

V CNS se izvajajo inšpekcijski pregledi na kraju samem. Uslužbence ESMA se povabi k sodelovanju pri teh inšpekcijskih pregledih na kraju samem.

Pristojni organ predloži ESMA vse informacije, ki jih je prejel od CNS, in od ustreznih CNS zahteva vse zadevne informacije, ki jih zahteva ESMA in ki jih pristojni organ ne more zagotoviti.“.

7.V naslovu III poglavja 2 se vstavijo naslednji členi 21a, 21b in 21c:

„Člen 21a

Priprava osnutkov sklepov oziroma odločitev

1. Pristojni organi pred sprejetjem katerega koli od naslednjih sklepov oziroma odločitev pripravijo in predložijo ESMA v odobritev njihove osnutke:

(a) sklepov oziroma odločitev, sprejetih v skladu s členi 7, 8, 14, 15, 16, 20, 21, 30, 31, 35, 49 in 54 te uredbe ter členoma 35 in 36 Uredbe (EU) št. 600/2014;

(b) vseh sklepov oziroma odločitev, sprejetih pri opravljanju njihovih nalog, ki izhajajo iz zahtev iz členu 16 ter naslovov IV in V.

2. Pristojni organi pred sprejetjem vsakega sklepa oziroma odločitve na podlagi členov 14, 15, 20, 44, 46, 50 in 54 pripravijo in predložijo njihove osnutke centralnim bankam iz člena 18(2)(h).

Pristojni organi v skladu s členom 21(b) pridobijo soglasje centralnih bank izdajateljic iz prvega pododstavka za kateri koli vidik teh sklepov oziroma odločitev, ki se nanaša na izvajanje njihovih nalog na področju denarne politike.

3. ESMA pristojnim organom posreduje vse pomembne informacije, ki utegnejo privesti do sprejetja sklepov oziroma odločitev iz odstavka 1, in lahko zahteva posebne nadzorne ukrepe, vključno z odvzemom dovoljenja. Pristojni organi obveščajo ESMA o vseh naknadnih primerih ukrepanja ali neukrepanja v zvezi s tem.

4. Za namene odstavka 1 velja, da ESMA poda soglasje, razen če predlaga spremembe ali poda ugovor osnutku sklepa oziroma odločitve v roku največ 15 koledarskih dni po obvestilu o tem sklepu oziroma odločitvi. Kadar ESMA predlaga spremembe oziroma poda ugovor osnutku sklepa oziroma odločitve, predloži celovito in podrobno utemeljitev v pisni obliki.

5. Kadar ESMA predlaga spremembe, lahko pristojni organ sprejme samo sklep oziroma odločitev, kakor je bila spremenjena s strani ESMA.

Če ESMA poda ugovor končnemu osnutku sklepa oziroma odločitve, ga pristojni organ ne sprejme.

6. Kadar se pristojni organ ne strinja s predlagano spremembo ali ugovorom ESMA, lahko v roku 5 dni vloži utemeljen zahtevek odboru nadzornikov iz člena 6(1) Uredbe (EU) št. 1095/2010 za presojo takega ugovora ali spremembe. Odbor nadzornikov bodisi potrdi bodisi zavrne ugovore ali spremembe ESMA v 10 dneh od datuma zahtevka in ustrezno uporablja odstavek 5.

7. Brez poseganja v pooblastila Komisije na podlagi člena 258 PDEU lahko ESMA sprejme sklep, naslovljen na udeleženca na finančnem trgu, s katerim zahteva ukrepe, potrebne za izpolnitev njegovih obveznosti na podlagi prava Unije, vključno s prenehanjem vseh dejavnosti v naslednjih primerih:

(a) če pristojni organ ne ravna v skladu z odstavkom 5 v primeru ugovora ali spremembe končnega osnutka sklepa oziroma odločitve s strani ESMA;

(b) če pristojni organ na podlagi zahtevka ESMA v skladu z odstavkom 3 ne izvede zahtevanih ukrepov v razumnem roku, kadar zaradi tega udeleženec finančnega trga krši veljavne zahteve iz naslovov IV in V te uredbe.

Sklepi oziroma odločitve, sprejeti v skladu s prvim pododstavkom, prevladajo nad vsemi predhodnimi sklepi oziroma odločitvami pristojnih organov o isti zadevi.

Člen 21b

Soglasje centralne banke izdajateljice

1. Soglasje iz člena 21a(2) velja za dano, razen če centralna banka izdajateljica predlaga spremembe ali poda ugovor osnutku sklepa oziroma odločitve v največ 15 koledarskih dneh po njegovi predložitvi. Kadar centralna banka izdajateljica predlaga spremembe oziroma poda ugovor osnutku sklepa oziroma odločitve, predloži podrobno in v celoti utemeljeno obrazložitev v pisni obliki.

Kadar ESMA v skladu s členom 21a(4) predlaga spremembe osnutkov sklepov oziroma odločitev, ki se sprejmejo na podlagi členov 14, 15, 20 in 54, jih prav tako predloži centralni banki izdajateljici. V tem primeru se rok iz prvega pododstavka podaljša za 5 dni.

2. Kadar centralna banka izdajateljica predlaga spremembe, lahko pristojni organ sprejme samo sklep oziroma odločitev, kakor je bil spremenjena s strani te centralne banke izdajateljice.

Če centralna banka izdajateljica poda ugovor osnutku sklepa oziroma odločitve, je pristojni organ ne sprejme.

Člen 21c

Pristojbine

1. CNS plačajo naslednje pristojbine:

(a) pristojbine, povezane z vlogami za izdajo dovoljenja iz člena 17;

(b) pristojbine, povezane z vlogami za priznanje v skladu s členom 25;

(c) letne pristojbine, povezane z nalogami ESMA v skladu s to uredbo.

2. Komisija sprejme delegirani akt v skladu s členom 82, s katerim podrobneje opredeli vrste pristojbin, zadeve, za katere jih je treba plačati, njihovo višino in način njihovega plačila s strani naslednjih subjektov:

(a) CNS s sedežem v Uniji, ki imajo dovoljenje oziroma ki so zaprosile za dovoljenje;

(b) CNS s sedežem v tretji državi, ki so priznane v skladu s členom 25(2);

(c) CNS s sedežem v tretji državi, ki so priznane v skladu s členom 25(2b).“.

8.Člen 24 se nadomesti z naslednjim:

„Pristojni organ CNS ali kateri koli drug zadevni organ takoj obvesti ESMA, kolegij, zadevne članice ESCB in druge zadevne organe o vseh izrednih razmerah, povezanih s CNS, vključno z dogajanjem na finančnih trgih, ki bi lahko imele negativen učinek na likvidnost trga, prenos denarne politike, tekoče delovanje plačilnih sistemov in stabilnost finančnega sistema v kateri koli državi članici, kadar ima sedež CNS ali kateri izmed njenih klirinških članov.“.

9.Člen 25 se spremeni:

(a)v odstavku 2 se doda naslednja točka (e):

„(e) se za CNS določi, da je sistemsko nepomembna oziroma da verjetno ne bo postala sistemsko pomembna (CNS stopnje 1) v skladu z odstavkom 2a.“;

(b)vstavijo se naslednji odstavki 2a, 2b in 2c:

„2a. ESMA določi, ali je CNS sistemsko pomembna oziroma ali bi lahko postala sistemsko pomembna za finančno stabilnost Unije ali ene ali več njenih držav članic (CNS stopnje 2), pri čemer upošteva vsa naslednja merila:

(a) vrsto, obseg in kompleksnost poslovanja CNS, vključno s skupno vrednostjo ter vrednostjo po posameznih valutah Unije poslov, za katere je opravila kliring CNS, ali skupno izpostavljenostjo CNS, ki opravlja klirinške dejavnosti, do njenih nasprotnih strank;

(b) učinek, ki bi ga propad ali težave CNS imele na finančne trge, finančne institucije ali širši finančni sistem ali na finančno stabilnost Unije ali ene ali več njenih držav članic;

(c) strukturo klirinškega članstva CNS;

(d) razmerja, medsebojne odvisnosti ali druge vzajemne povezave CNS z drugimi infrastrukturami finančnih trgov, drugimi finančnimi institucijami in širšim finančnim sistemom.

Komisija sprejme delegirani akt v skladu s členom 82 za podrobnejšo opredelitev meril iz prvega pododstavka v roku [šest mesecev od začetka veljavnosti te uredbe].

2b. Kadar ESMA določi, da je CNS sistemsko pomembna ali bi lahko postala sistemsko pomembna (CNS stopnje 2) v skladu z odstavkom 2a, lahko tako CNS prizna samo, kadar so poleg pogojev iz člena 25(2)(a), (b), (c) in (d), izpolnjeni naslednji pogoji:

(a) CNS v trenutku priznanja in nato na stalni osnovi izpolnjuje zahteve iz člena 16 in naslova IV in V. ESMA upošteva, v skladu s členom 25a(2), v kolikšni meri CNS te zahteve izpolnjuje z izpolnjevanjem primerljivih zahtev, ki veljajo v tretji državi;

(b) po posvetovanju iz točke (f) odstavka 3 so centralne banke izdajateljice iz navedene točke v 180 dneh po predložitvi vloge ESMA posredovale pisno potrditev, da CNS izpolnjuje vse zahteve teh centralnih bank izdajateljic, povezane z izvajanjem njihovih nalog na področju denarne politike. Kadar zadevna centralna banka izdajateljica ESMA ne predloži pisnega odgovora v navedenem roku, lahko ESMA to zahtevo šteje za izpolnjeno;

(c) CNS je dala ESMA brezpogojno pisno soglasje, podpisano s strani njenega zakonitega zastopnika, skladno s katerim se je zavezala, da bo v 72 urah po prejemu zahtevka s strani ESMA zagotovila vse dokumente, evidence, informacije in podatke, s katerimi razpolaga v katerem koli trenutku, in da lahko ESMA dostopa do poslovnih prostorov CNS, prav tako pa ji je priskrbela utemeljeno pravno mnenje neodvisnega pravnega strokovnjaka, ki potrjuje, da je soglasje veljavno in izvršljivo v skladu z ustrezno veljavno zakonodajo;

(d) CNS je izvedla vse potrebne ukrepe in postopke, ki zagotavljajo učinkovito izpolnjevanje zahtev iz točk (a) in (c);

(e) Komisija ni sprejela izvedbenega akta v skladu z odstavkom 2c.

2c. ESMA lahko v soglasju z ustreznimi centralnimi bankami izdajateljicami in sorazmerno s stopnjo sistemskega pomena CNS v skladu z odstavkom 2a sklene, da je CNS tako sistemsko pomembna, da njeno izpolnjevanje zahtev iz odstavka 2b ne zagotavlja v zadostni meri finančne stabilnosti Unije ali ene ali več njenih držav članic in zato ne bi smela biti priznana. V takem primeru ESMA priporoči, da Komisija sprejme izvedbeni akt, v katerem potrjuje, da ta CNS ne bi smela biti priznana v skladu z odstavkom 2b.

Po predložitvi priporočila iz prvega pododstavka lahko Komisija sprejme izvedbeni akt, ki določa, da se CNS ne prizna v skladu z odstavkom 2b ter da lahko opravlja klirinške storitve v Uniji samo, če ji je bilo izdano dovoljenje v skladu s členom 14.“;

(c)odstavek 5 se nadomesti z naslednjim:

„5. ESMA po posvetovanju z organi in subjekti iz odstavka 3 pregleda priznanje CNS s sedežem v tretji državi, če ta CNS razširi obseg svojih dejavnosti in storitev v Uniji, v vsakem primeru pa vsaj vsaki dve leti. Ta pregled se opravi v skladu z odstavki 2, 3 in 4.“;

(d)odstavek 6 se nadomesti z naslednjim:

„6. Komisija lahko sprejme izvedbeni akt v skladu s členom 5 Uredbe (EU) št. 182/2011, ki določa, da:

(a) pravna in nadzorna ureditev v tretji državi zagotavlja, da CNS, ki so jim bila v tej tretji državi izdana dovoljenja, stalno izpolnjujejo pravno zavezujoče zahteve, ki so enakovredne zahtevam iz naslova IV te uredbe;

(b) so te CNS predmet stalnega učinkovitega nadzora in izvrševanja v tej tretji državi;

(c) pravni okvir te tretje države zagotavlja učinkovit enakovreden sistem za priznavanje CNS z dovoljenjem v skladu s pravnimi ureditvami tretjih držav.

Komisija lahko uporabo izvedbenega akta iz prvega pododstavka pogoji z učinkovitim stalnim izpolnjevanjem katere koli zahteve iz akta s strani tretje države in s sposobnostjo ESMA, da učinkovito izvaja svoje pristojnosti v zvezi s CNS iz tretjih držav, priznanimi v skladu z odstavkoma 2 in 2b, ali v zvezi s spremljanjem iz odstavka 6b, vključno s sklepanjem in uporabo dogovorov o sodelovanju iz odstavka 7.“;

(e)vstavita se naslednja odstavka 6a in 6b:

„6a. Komisija lahko sprejme delegirani akt v skladu s členom 82, s katerim podrobneje določi merila iz točk (a), (b) in (c) odstavka 6.

6b. ESMA spremlja razvoj regulativnih in nadzornih ureditev tretjih držav, v zvezi s katerimi so bili sprejeti izvedbeni akti v skladu z odstavkom 6.

Če ESMA ugotovi, da je prišlo do kakršnega koli razvoja regulativnih in nadzornih ureditev v teh tretjih državah, ki lahko vpliva na finančno stabilnost Unije ali ene ali več njenih držav članic, o tem zaupno in brez odlašanja obvesti Komisijo.

ESMA vsako leto predloži Komisiji zaupno poročilo o razvoju regulativnih in nadzornih ureditev v teh tretjih državah iz prvega pododstavka.“;

(f)prvi stavek odstavka 7 se nadomesti z naslednjim:

„7. ESMA sklene učinkovite dogovore o sodelovanju z ustreznimi pristojnimi organi iz tretjih držav, katerih pravni in nadzorni okviri so bili priznani kot enakovredni tej uredbi v skladu z odstavkom 6.“;

(g)v odstavku 7 se doda naslednja točka (e):

„(d) postopke v zvezi z usklajevanjem nadzornih dejavnosti, vključno s privolitvijo organov tretjih držav za omogočanje preiskav in inšpekcijskih pregledov na kraju samem v skladu s členoma 25d in 25e.

(e) postopke, potrebne za učinkovito spremljanje razvoja regulativne in nadzorne ureditve v tretji državi.“

10.Vstavijo se členi 25a, 25b, 25c, 25d, 25e, 25f, 25g, 25h, 25i, 25j, 25k, 25l, 25m, 25m:

„Člen 25a
Primerljiva skladnost

1. CNS iz člena 25 (2b)(a) lahko predloži utemeljen zahtevek, naj ESMA oceni njeno primerljivo skladnost z zahtevami iz člena 25(2b)(a) in iz člena 16 ter naslovov IV in V.

2. Zahtevek iz odstavka 1 zagotavlja dejansko podlago za ugotavljanje primerljivosti in razloge, zakaj izpolnjevanje zahtev, ki veljajo v tretji državi, pomeni izpolnjevanje zahtev iz člena 16 ter iz naslovov IV in V.

3. Komisija za zagotovitev, da ocena iz odstavka 1 dejansko odraža regulativne cilje zahtev iz člena 16 ter naslovov IV in V ter interese Unije kot celote, sprejme delegirane akte, v katerih določi naslednje:

(a) minimalne elemente, ki se ocenijo za namene odstavka 1;

(b) načine in pogoje za izvedbo ocenjevanja.

Komisija sprejme delegirani akt iz prvega pododstavka v skladu s členom 82.

Člen 25b

Stalno izpolnjevanje pogojev za priznanje

1. Organ ESMA je odgovoren za izvajanje dolžnosti, ki izhajajo iz te uredbe, v zvezi s stalnim nadzorom izpolnjevanja zahtev iz člena 25(2b)(a) s strani priznanih CNS stopnje 2.

ESMA zahteva potrditev vsake CNS stopnje 2 vsaj enkrat na leto, da so zahteve iz točk (a), (b), (c), (d) in (e) člena 25(2b) še vedno izpolnjene.

Če centralna banka izdajateljica iz člena 18(2)(h) meni, da CNS stopnje 2 več ne izpolnjuje pogojev iz člena 25(2b)(b), o tem nemudoma obvesti ESMA.

2. ESMA pripravi in centralni banki izdajateljici zadevne valute iz člena 18(2)(h) predloži osnutek sklepa, preden sprejme kakršen koli sklep na podlagi členov 41, 44, 46, 50 in 54.

ESMA v skladu s tem odstavkom pridobi soglasje zadevne centralne banke izdajateljice glede vseh vidikov navedenih sklepov v zvezi z izvajanjem njihovih nalog na področju denarne politike. Soglasje centralne banke izdaje iz drugega pododstavka se šteje za dano, razen če centralna banka izdajateljica predlaga spremembo oziroma poda ugovor osnutku sklepa v 15 koledarskih dneh po tem, ko je bila obveščena o njem. Kadar centralna banka izdajateljica predlaga spremembe oziroma poda ugovor osnutku sklepa, predloži podrobno in v celoti utemeljeno obrazložitev v pisni obliki.

Če centralna banka izdajateljica ugovarja osnutku sklepa, ESMA tega sklepa ne sprejme. Če spremembe predlaga centralna banka izdajateljica, lahko ESMA sprejme sklep šele po spremembah skladno s predlogom centralne banke izdajateljice.

3. ESMA izvede oceno odpornosti priznane CNS na neugodne razvoje na trgu v skladu s členom 32(2) Uredbe (EU) št. 1095/2010.

Člen 25c

Zahtevek za informacije

1. ESMA lahko z enostavnim zahtevkom ali s sklepom od priznanih CNS in z njimi povezanih tretjih oseb, ki so jim navedene CNS v zunanje izvajanje zaupale operativne funkcije ali dejavnosti, zahteva vse potrebne informacije, na podlagi katerih lahko ESMA opravlja svoje naloge v skladu s to uredbo.

2. Pri pošiljanju enostavnega zahtevka za informacije v skladu z odstavkom 1 ESMA navede vse naslednje:

(a) sklic na ta člen kot pravno podlago za zahtevek;

(b) namen zahtevka;

(c) zahtevane informacije;

(d) rok za predložitev informacij;

(e) osebo, od katere zahteva informacije, obvesti, da ni dolžna zagotoviti informacij, vendar morajo biti v primeru, da jih predloži prostovoljno, natančne in nezavajajoče;

(f) denarno kazen iz člena 25g v povezavi s točko (a) oddelka V Priloge III za primer, ko so odgovori na zastavljena vprašanja nepravilni ali zavajajoči.

3. V zahtevkih za informacije v skladu z odstavkom 1 na podlagi sklepa ESMA navede vse naslednje:

(a) sklic na ta člen kot pravno podlago za zahtevek;

(b) namen zahtevka;

(c) zahtevane informacije;

(d) rok za predložitev informacij;

(e) navedene periodične denarne kazni, določene v členu 25h, če so zahtevane informacije nepopolne;

(f) denarno kazen iz člena 25g v povezavi s točko (a) oddelka V Priloge III, ko so odgovori na zastavljena vprašanja napačni ali zavajajoči; in

(g) pravico do pritožbe na sklep pri odboru za pritožbe ESMA ter pravico, da sklep pregleda Sodišče Evropske unije (v nadaljnjem besedilu: Sodišče) v skladu s členoma 60 in 61 Uredbe (EU) št. 1095/2010.

4. Zahtevane informacije zagotovijo osebe iz odstavka 1 ali njihovi zastopniki in, v primeru pravnih oseb ali združenj, ki nimajo pravne osebnosti, osebe, ki so po zakonu ali statutu pooblaščene za njihovo zastopanje. Pravniki, ki so za to pooblaščeni, lahko predložijo informacije namesto svojih strank. Slednji nosijo polno odgovornost, če so informacije nepopolne, nepravilne ali zavajajoče.

5. ESMA nemudoma posreduje kopijo enostavnega zahtevka ali sprejetega sklepa pristojnemu organu tretje države, v kateri imajo osebe iz odstavka 1, na katere se nanaša zahtevek za informacije, prebivališče ali sedež.

Člen 25d

Splošne preiskave

1. Za namene izvajanja svojih nalog v skladu s to uredbo lahko ESMA izvaja potrebne preiskave CNS stopnje 2. V ta namen lahko uradniki in druge osebe, ki jih pooblasti ESMA:

(a) pregledajo vse evidence, podatke, postopke in morebitno drugo gradivo v zvezi z opravljanjem nalog ESMA ne glede na nosilec, na katerem so shranjeni;

(b) pridobijo certificirane kopije ali izpiske iz takih evidenc, podatkov, postopkov in drugega gradiva;

(c) pozovejo in zaprosijo katero koli CNS stopnje 2 ali njene zastopnike ali uslužbence, naj podajo ustne ali pisne obrazložitve dejstev ali dokumente v zvezi s predmetom in namenom preiskave, ter zabeležijo odgovore;

(d) opravijo razgovor s katero koli drugo fizično ali pravno osebo, ki pristane na razgovor, za namen zbiranja informacij v zvezi s predmetom preiskave;

(e) zahtevajo evidence o telefonskem in podatkovnem prometu.

2. Uradniki ESMA in druge osebe, ki jih ESMA pooblasti za opravljanje preiskav iz odstavka 1, pred izvajanjem svojih pristojnosti pokažejo pisno pooblastilo, ki podrobno določa predmet in namen preiskave. V pooblastilu so navedene tudi periodične denarne kazni, določene v členu 25h, če zahtevane evidence, podatki, postopki ali druga gradiva ali odgovori na vprašanja, zastavljena CNS stopnje 2, niso zagotovljeni ali so nepopolni, ter globe, določene v členu 25g v povezavi s točko (b) oddelka V Priloge III, če so odgovori na vprašanja, zastavljena CNS stopnje 2, napačni ali zavajajoči.

3. CNS stopnje 2 morajo privoliti v preiskave, ki jih s sklepom odredi ESMA. V sklepu morajo biti navedeni predmet in namen preiskave, periodične denarne kazni, določene v členu 25h, pravna sredstva, ki so na voljo na podlagi Uredbe (EU) št. 1095/2010, ter pravica, da sklep pregleda Sodišče.

4. Pred obvestilom CNS stopnje 2 o preiskavi ESMA o njej in o identiteti pooblaščenih oseb obvesti ustrezni pristojni organ tretje države, v kateri bo potekala preiskava. Uradniki zadevnega pristojnega organa tretjih držav lahko na zahtevo ESMA tem pooblaščenim osebam pomagajo pri izvajanju njihovih dolžnosti. Uradniki zadevnega pristojnega organa tretje države se lahko prav tako udeležijo preiskav. Preiskave v skladu s tem členom se izvedejo, če jim ustrezni pristojni organ tretje države ne ugovarja.

5. Če katera od zahtev iz odstavka 1 predvideva pooblastilo sodnega organa v skladu z veljavno nacionalno zakonodajo, se zaprosi za tako pooblastilo. Tako pooblastilo se lahko uporabi tudi kot previdnostni ukrep.

Člen 25e

Inšpekcijski pregledi na kraju samem

1. Za namene izvajanja svojih dolžnosti v skladu s to uredbo lahko ESMA izvede vse potrebne inšpekcijske preglede na kraju samem v vseh poslovnih prostorih CNS stopnje 2. Zadevne centralne banke izdajateljice lahko sodelujejo pri takih inšpekcijskih pregledih na kraju samem.

2. Uradniki in druge osebe, ki jih ESMA pooblasti za izvajanje inšpekcijskih pregledov na kraju samem, lahko vstopijo v vse poslovne prostore in na vsa zemljišča pravnih oseb, na katere se nanaša sklep o preiskavi, sprejet s strani ESMA, in imajo vsa pooblastila, navedena v členu 25d(1). Imajo tudi pooblastilo, da zapečatijo vse poslovne prostore ter poslovne knjige in evidence za obdobje inšpekcijskega pregleda in v obsegu, potrebnem za njegovo izvedbo.

3. ESMA o inšpekcijskem pregledu pravočasno obvesti pristojni organ tretje države, v kateri se bo pregled izvajal. ESMA lahko zaradi pravilne izvedbe in učinkovitosti inšpekcijskega pregleda po obvestilu zadevnih pristojnih organov tretjih držav izvede inšpekcijski pregled na kraju samem brez predhodnega obvestila CNS. Pregledi v skladu s tem členom se izvedejo, če ustrezni organi tretjih držav potrdijo, da jim ne nasprotujejo.

Uradniki in druge osebe, ki jih ESMA pooblasti za izvajanje inšpekcijskih pregledov na kraju samem, izvajajo svoja pooblastila ob predložitvi pisnega pooblastila, ki podrobno določa predmet in namen pregleda ter periodične denarne kazni, določene s členom 25h, če zadevna oseba ne privoli v inšpekcijski pregled.

4. CNS stopnje 2 privoli v inšpekcijske preglede na kraju samem, ki jih s sklepom odredi ESMA. V sklepu morajo biti navedeni predmet in namen inšpekcijskega pregleda, datum njegovega začetka, periodične denarne kazni, določene v členu 25h, pravna sredstva, ki so na voljo na podlagi Uredbe (EU) št. 1095/2010, ter pravica, da sklep pregleda Sodišče.

5. Uradniki pristojnega organa tretje države, v kateri se izvaja inšpekcijski pregled, pa tudi uradniki, ki jih pristojni organ te tretje države pooblasti ali imenuje, lahko na zahtevo ESMA aktivno pomagajo uradnikom in drugim osebam, pooblaščenim s strani ESMA. Uradniki pristojnega organa tretje države se lahko udeležijo inšpekcijskih pregledov na kraju samem.

6. Organ ESMA lahko od pristojnih organov tretje države tudi zahteva, da v njegovem imenu izvedejo določene preiskave in inšpekcijske preglede na kraju samem, kakor je določeno v tem členu in v členu 25d(1).

7. Če uradniki in druge spremljevalne osebe, ki jih pooblasti ESMA, ugotovijo, da oseba nasprotuje inšpekcijskemu pregledu, ki je bil odrejen v skladu s tem členom, jim zadevni pristojni organ tretje države ponudi ustrezno pomoč in, če je to potrebno, zagotovi tudi podporo policije ali drugega ustreznega izvršilnega organa, da jim omogoči izvedbo inšpekcijskega pregleda na kraju samem.

8. Če je za inšpekcijski pregled na kraju samem iz odstavka 1 ali za pomoč iz odstavka 7 v skladu z veljavnim nacionalnim pravom potrebno pooblastilo sodnega organa, se zaprosi za tako pooblastilo. Tako pooblastilo se lahko uporabi tudi kot previdnostni ukrep.

Člen 25f

Postopkovna pravila za sprejemanje nadzornih ukrepov in nalaganje glob

1. Kadar ESMA pri opravljanju svojih nalog v skladu s to uredbo ugotovi, da obstajajo resni znaki o možnih dejstvih, ki bi lahko predstavljala eno ali več kršitev iz Priloge I, imenuje neodvisnega preiskovalnega uradnika iz ESMA, da razišče zadevo. Imenovani uradnik ne sodeluje oziroma ni neposredno ali posredno sodeloval pri postopku za priznanje ali nadzoru zadevne CNS in svoje naloge opravlja neodvisno od ESMA.

2. Preiskovalni uradnik razišče domnevne kršitve ob upoštevanju vseh pripomb preiskovanih oseb in celoten spis s svojimi ugotovitvami predloži ESMA.

Pri opravljanju svojih nalog lahko preiskovalni uradnik uveljavlja pristojnost za vložitev zahtevka za informacije v skladu s členom 25c ter za izvajanje preiskav in inšpekcijskih pregledov na kraju samem v skladu s členoma 25d in 25e. Pri izvajanju teh pristojnosti ravna v skladu s členom 25c(4).

Pri izvajanju svojih nalog ima preiskovalni uradnik dostop do vseh dokumentov in informacij, ki jih v sklopu svojih dejavnosti zbere ESMA.

3. Potem ko preiskovalni uradnik zaključi preiskavo in preden spis z ugotovitvami predloži ESMA, preiskovalni uradnik preiskovanim osebam omogoči zaslišanje v zvezi s preiskovanimi zadevami. Svoje ugotovitve utemelji le z dejstvi, glede katerih so zadevne osebe imele priložnost dati pojasnila.

V preiskavi iz tega člena se v celoti upošteva pravica zadevnih oseb do obrambe.

4. Ko preiskovalni uradnik spis s svojimi ugotovitvami predloži ESMA, o tem uradno obvesti preiskovane osebe. Tem je zagotovljena pravica do vpogleda v spis, pri čemer se upošteva pravni interes drugih oseb glede varstva njihovih poslovnih skrivnosti. Pravica do vpogleda v spis ne zajema zaupnih informacij, ki se nanašajo na tretje osebe.

5. ESMA na podlagi spisa z ugotovitvami preiskovalnega uradnika in potem ko v skladu s členom 25i zasliši preiskovane osebe, če tako zahtevajo, odloči, ali so te osebe storile eno ali več kršitev s seznama v Prilogi III, in v tem primeru sprejme nadzorni ukrep v skladu s členom 25n ter naloži globo v skladu s členom 25g.

6. Preiskovalni uradnik ne sodeluje pri razpravah ESMA niti na noben drug način ne posega v njen postopek odločanja.

7. Komisija sprejme delegirane akte v skladu s členom 82, da se natančneje opredelijo postopkovna pravila v zvezi z izvajanjem pooblastil za nalaganje glob ali periodičnih denarnih kazni, vključno z določbami glede pravice do obrambe, začasnimi določbami in pobiranjem glob ali periodičnih denarnih kazni, in roki zastaranja za nalaganje in izvrševanje denarnih kazni.

8. Kadar ESMA pri opravljanju svojih nalog v skladu s to uredbo ugotovi, da obstajajo resni znaki o možnih dejstvih, ki bi lahko predstavljala kazniva dejanja, zadeve za kazenski pregon predloži pristojnim nacionalnim organom. ESMA poleg tega ne izreče glob ali periodičnih denarnih kazni, kadar je predhodna oprostilna sodba ali obsodba, izhajajoča iz istega dejanja ali dejanj, ki so v osnovi ista, že postala pravnomočna kot rezultat kazenskega postopka po nacionalnem pravu.

Člen 25g

Globe

1. Kadar ESMA v skladu s členom 25f(5) ugotovi, da je CNS namerno ali iz malomarnosti zagrešila katero od kršitev s seznama v Prilogi III, sprejme sklep o naložitvi globe skladno z odstavkom 2 tega člena.

Vsaka kršitev CNS se obravnava kot namerna v primeru, da ESMA odkrije objektivne elemente, ki dokazujejo, da je CNS ali njeno višje vodstvo namerno storilo kršitev.

2. Osnovni zneski globe iz odstavka 1 so v višini do dvakratnega zneska dobička, pridobljenega s kršitvijo, ali izgube, preprečene s kršitvijo, kadar ju je mogoče opredeliti, oziroma do 10 % skupnega letnega prometa pravne osebe v predhodnem poslovnem letu, kot je opredeljen v zadevnem pravu Unije.

3. Osnovni zneski iz odstavka 2 se po potrebi prilagodijo, pri čemer se upoštevajo oteževalne ali olajševalne okoliščine v skladu z zadevnimi koeficienti prilagoditve iz Priloge IV.

Za osnovni znesek se uporabi vsak zadevni oteževalni koeficient posebej. Če velja več kot en oteževalni koeficient, se razlika med osnovnim zneskom in zneskom po uporabi vsakega posameznega oteževalnega koeficienta doda osnovnemu znesku.

Za osnovni znesek se uporabi vsak zadevni olajševalni koeficient posebej. Če velja več kot en olajševalni koeficient, se razlika med osnovnim zneskom in zneskom po uporabi vsakega posameznega olajševalnega koeficienta odšteje od osnovnega zneska.

4. Ne glede na odstavka 2 in 3 znesek globe ne sme presegati 20 % letnega prometa zadevne CNS v predhodnem poslovnem letu; če pa je ta imela neposredne ali posredne finančne koristi zaradi kršitve, je znesek globe najmanj enak tem koristim.

Če dejanje ali opustitev dejanja CNS pomeni več kršitev s seznama v Prilogi III, se uporabi samo višja globa za eno od teh kršitev, izračunana v skladu z odstavkoma 2 in 3.

Člen 25h

Periodične denarne kazni

1. ESMA s sklepom naloži periodične denarne kazni z namenom, da:

(a) CNS stopnje 2 odpravi kršitev na podlagi sklepa, sprejetega v skladu s členom 25n(1)(a);

(b) oseba iz člena 25c(1) predloži popolne informacije, ki se zahtevajo s sklepom v skladu s členom 25c;

(c) CNS stopnje 2:

(i) privoli v preiskavo in zlasti zagotovi popolne evidence, podatke, postopke ali drugo potrebno gradivo ter dopolni in popravi druge informacije, predložene v okviru preiskave, sprožene s sklepom v skladu s členom 25d, ali

(ii) privoli v inšpekcijski pregled na kraju samem, odrejen s sklepom v skladu s členom 25e.

2. Periodična denarna kazen mora biti učinkovita in sorazmerna. Periodična denarna kazen se naloži za vsak dan zamude.

3. Ne glede na odstavek 2 znesek periodičnih denarnih kazni ustreza 3 % povprečnega dnevnega prometa v preteklem poslovnem letu, za fizične osebe pa 2 % povprečnega dnevnega dohodka v preteklem koledarskem letu. Znesek se izračuna od datuma, določenega v sklepu, s katerim se naloži periodična denarna kazen.

4. Periodična denarna kazen se naloži za obdobje največ šestih mesecev po uradnem obvestilu o sklepu ESMA. Po preteku tega obdobja ESMA ukrep pregleda.

Člen 25i

Zaslišanje zadevnih oseb

1. Pred sprejetjem vsakršnega koli sklepa o naložitvi globe ali periodične denarne kazni iz členov 25g in 25h da organ ESMA osebam, ki so v postopku, možnost obrazložitve v zvezi njegovimi ugotovitvami. Sklepi ESMA temeljijo samo na ugotovitvah, na katere so osebe, ki so v postopku, imele priložnost podati pripombe.

2. Pravica oseb v postopku do obrambe se v postopkih v celoti spoštuje. Zagotovljena jim je pravica do vpogleda v spis ESMA, ob upoštevanju pravnega interesa drugih oseb za varstvo poslovnih skrivnosti. Pravica dostopa do spisa ne velja za zaupne informacije ali notranje dokumente ESMA.

Člen 25j

Razkritje, narava, izvršitev ter dodelitev glob in periodičnih denarnih kazni

1. Organ ESMA javnosti razkrije vse globe in periodične denarne kazni, ki jih je naložil v skladu s členoma 25g in 25h, razen če bi tako razkritje v javnosti resno ogrozilo finančne trge ali povzročilo nesorazmerno škodo vpletenim stranem. Tako razkritje ne zajema osebnih podatkov v smislu Uredbe (ES) št. 45/2001.

2. Globe in periodične denarne kazni, naložene v skladu s členoma 25g in 25h, so upravne narave.

3. Če organ ESMA sklene, da ne bo naložil glob ali periodičnih denarnih kazni, o tem obvesti Evropski parlament, Svet, Komisijo in pristojne organe zadevnih tretjih držav ter navede razloge za svojo odločitev.

4. Globe in periodične denarne kazni, naložene v skladu s členoma 25g in 25h, so izvršljive.

Izvršitev urejajo pravila civilnega postopka, ki veljajo v državi članici ali tretji državi, v kateri se opravi.

5. Zneski glob in periodičnih denarnih kazni se razporedijo v splošni proračun Evropske unije.

Člen 25k

Pregled s strani Sodišča

Sodišče ima neomejeno pristojnost za pregled sklepov, s katerimi je organ ESMA naložil globo ali periodično denarno kazen. Naloženo globo ali periodično denarno kazen lahko razveljavi, zniža ali zviša.

Člen 25l

Spremembe Priloge IV

Komisija je z namenom upoštevanja razvoja na finančnih trgih pooblaščena za sprejetje delegiranih aktov v skladu s členom 82 v zvezi z ukrepi za spremembo Priloge IV.

Člen 25m

Preklic priznanja

1. ESMA brez poseganja v člen 25n in ob upoštevanju naslednjih odstavkov prekliče sklep o priznanju, sprejet v skladu s členom 25, kadar:

(a) zadevna CNS ne uporabi priznanja v šestih mesecih, se dovoljenju izrecno odreče ali preneha opravljati dejavnost za več kot šest mesecev;

(b) zadevna CNS pridobi priznanje na podlagi neresničnih izjav ali na kakršen koli drug nepravilen način;

(c) zadevna CNS ne izpolnjuje več pogojev za priznanje v skladu s členom 25(2b);

(d) se izvedbeni akt iz člena 25(6) prekliče ali začasno razveljavi, ali kateri koli od pogojev v zvezi z aktom ni več izpolnjen.

ESMA lahko odvzem priznanja omeji na določeno storitev, dejavnost ali razred finančnega instrumenta.

ESMA si mora pri določitvi datuma začetka veljavnosti sklepa o preklicu priznanja prizadevati za zmanjšanje motenj na trgu v čim večji možni meri.

2. Če ESMA meni, da je merilo iz točke (c) prvega odstavka izpolnjeno v zvezi s CNS, obvesti to CNS in zadevne pristojne organe tretje države pred preklicem sklepa o priznanju ter zahteva, da se v določenem roku, ki ne presega treh mesecev, sprejmejo ustrezni ukrepi za izboljšanje stanja.

Če ESMA meni, da popravni ukrep v določenem časovnem okviru oziroma izvedeni ukrep ni ustrezen, prekliče sklep o priznanju.

3. ESMA takoj obvesti zadevni pristojni organ tretje države o sklepu za preklic priznanja priznane CNS.

4. Vsak od organov iz člena 25(3), ki meni, da je bil izpolnjen eden od pogojev iz odstavka 1, lahko od ESMA zahteva, da preveri, ali so izpolnjeni pogoji za preklic priznanja zadevne priznane CNS. Kadar ESMA sklene, da ne bo razveljavila registracije zadevne priznane CNS, to v celoti utemelji organu prosilcu.

Člen 25n

Nadzorni ukrepi

1. Kadar ESMA v skladu s členom 25f(5) ugotovi, da je CNS stopnje 2 storila eno od kršitev s seznama v Prilogi III, sprejme enega ali več naslednjih sklepov, s katerimi:

(a) od CNS zahteva, da odpravi kršitev;

(b) naloži globe v skladu s členom 25g;

(c) izda javna obvestila;

(d) prekliče priznanje CNS v skladu s členom 25m.

2. Pri sprejemanju sklepov iz odstavka 1 ESMA upošteva naravo in resnost kršitve, pri čemer se ravna po naslednjih merilih:

(a) trajanje in pogostost kršitve;

(b) ali je kršitev razkrila resne ali sistemske slabosti v postopkih CNS ali v njenih sistemih za upravljanje ali notranji nadzor;

(c) ali je bilo zaradi kršitve storjeno ali omogočeno finančno kaznivo dejanje oziroma je kršitev kako drugače prispevala k finančnemu kaznivemu dejanju;

(d) ali je bila kršitev namerna ali je do nje prišlo iz malomarnosti.

3. ESMA o vsakem sklepu, sprejetem v skladu z odstavkom 1, nemudoma uradno obvesti zadevno CNS, to pa sporoči zadevnim pristojnim organom tretjih držav in Komisiji. Vse take sklepe javno objavi na svojem spletnem mestu v 10 delovnih dneh od datuma sprejetja.

Pri objavi svojega sklepa iz prvega pododstavka ESMA objavi tudi pravico zadevne CNS do pritožbe na sklep in po potrebi dejstvo, da je bila taka pritožba vložena, pri tem pa navede, da pritožba nima odložilnega učinka in da lahko odbor za pritožbe ESMA odloži izvajanje spornega sklepa v skladu s členom 60(3) Uredbe (EU) št. 1095/2010.“.

11.Člen 49 se spremeni:

(a)odstavek 1 se nadomesti z naslednjim:

„1. CNS redno pregleduje sprejete modele in parametre za izračun zahtev po kritju, prispevkov v jamstveni sklad, zahtev glede zavarovanja in drugih mehanizmov za obvladovanje tveganja. Modele izredno natančno in pogosto izpostavlja testom izjemnih situacij, da oceni njihovo odpornost na izjemne, vendar verjetne tržne razmere, in izvaja testiranja za nazaj, da oceni zanesljivost sprejete metodologije. CNS pridobi neodvisno potrditev, o rezultatih opravljenih testov obvesti svoj pristojni organ in ESMA ter pridobi potrditev pristojnega organa v skladu z odstavkom (1a) pred sprejetjem kakršne koli bistvene spremembe modelov in parametrov.

Kolegij v skladu z naslednjimi odstavki sprejme mnenje o sprejetih modelih in parametrih, vključno z vsemi bistvenimi spremembami teh modelov in parametrov.

ESMA zagotovi, da se informacije o testih izjemnih situacij posredujejo evropskim nadzornim organom, ESCB in enotnemu odboru za reševanje, da lahko ocenijo izpostavljenost finančnih podjetij neizpolnjevanju obveznosti s strani CNS.“;

(b)vstavijo se naslednji odstavki 1a, 1b, 1c, 1d, 1e in 1f:

„1a. Če namerava CNS sprejeti kakršno koli bistveno spremembo modelov in parametrov iz odstavka 1, zaprosi pristojni organ za potrditev te spremembe. CNS svoji prošnji priloži neodvisno potrditev načrtovane spremembe.

1b. Pristojni organ ob posvetovanju z ESMA v 30 delovnih dneh po prejemu vloge opravi oceno tveganja CNS in kolegiju predloži poročilo v skladu s členom 18.

1c. Kolegij v 15 delovnih dneh od prejema poročila iz odstavka 1b sprejme večinsko mnenje v skladu s členom 19(3).

1d. Pristojni organ v 60 delovnih dneh od prejema prošnje iz odstavka 1a obvesti CNS v pisni obliki, ali je bila potrditev odobrena ali zavrnjena, pri čemer to utemeljeno obrazloži.

1e. CNS ne sme sprejeti nobene bistvene spremembe modelov in parametrov iz odstavka 1 pred pridobitvijo potrditve iz odstavka 5. Pristojni organ CNS lahko v soglasju z ESMA omogoči začasno sprejetje pomembne spremembe teh modelov ali parametrov pred potrditvijo, če je to upravičeno.“.

12.V členu 89 se dodajo naslednji odstavki:

„3a. ESMA ne izvaja svojih pooblastil v skladu z odstavkom 2a, 2b in 2c člena 25 do [vstavi se datum začetka veljavnosti delegiranega akta iz drugega pododstavka odstavka 3 navedenega člena].

3b. ESMA pregleda sklepe o priznanju, ki so bili sprejeti na podlagi člena 25(1) pred [datum začetka veljavnosti te uredbe], v 12 mesecih po začetku veljavnosti delegiranega akta iz drugega pododstavka člena 25(2a) v skladu s členom 25(5).“.

13.Besedilo iz Priloge k tej uredbi se doda kot Priloga III in IV.

Člen 3

Ta uredba začne veljati dvajseti dan po objavi v Uradnem listu Evropske unije.

Ta uredba je v celoti zavezujoča in se neposredno uporablja v vseh državah članicah.

V Bruslju,

OCENA FINANČNIH POSLEDIC ZAKONODAJNEGA PREDLOGA

1.OKVIR PREDLOGA/POBUDE

1.1Naslov predloga/pobude

1.2Zadevna področja v strukturi ABM/ABB

1.3Vrsta predloga/pobude

1.4Cilji

1.5Utemeljitev predloga/pobude

1.6Trajanje ukrepa in finančnih posledic

1.7Načrtovani načini upravljanja

2UKREPI UPRAVLJANJA

2.1Pravila o spremljanju in poročanju

2.2Upravljavski in kontrolni sistem

2.3Ukrepi za preprečevanje goljufij in nepravilnosti

3OCENA FINANČNIH POSLEDIC PREDLOGA/POBUDE

3.1Zadevni razdelki večletnega finančnega okvira in odhodkovne proračunske vrstice

3.2Ocenjene posledice za odhodke 

3.2.1Povzetek ocenjenih posledic za odhodke

3.2.2Ocenjene posledice za odobritve za poslovanje

3.2.3Ocenjene posledice za odobritve za upravne zadeve

3.2.4Skladnost z veljavnim večletnim finančnim okvirom

3.2.5Udeležba tretjih oseb pri financiranju

3.3Ocenjene posledice za prihodke
OCENA FINANČNIH POSLEDIC ZAKONODAJNEGA PREDLOGA

1OKVIR PREDLOGA/POBUDE

1.1Naslov predloga/pobude

1.2Zadevna področja v strukturi ABM/ABB

1.3Vrsta predloga/pobude

1.4Cilji

1.5Utemeljitev predloga/pobude

1.6Trajanje ukrepa in finančnih posledic

1.7Načrtovani načini upravljanja

2UKREPI UPRAVLJANJA

2.1Pravila o spremljanju in poročanju

2.2Upravljavski in kontrolni sistem

2.3Ukrepi za preprečevanje goljufij in nepravilnosti

3OCENA FINANČNIH POSLEDIC PREDLOGA/POBUDE

3.1Zadevni razdelki večletnega finančnega okvira in odhodkovne proračunske vrstice

3.2Ocenjene posledice za odhodke 

3.2.1Povzetek ocenjenih posledic za odhodke

3.2.2Ocenjene posledice za odobritve za poslovanje

3.2.3Ocenjene posledice za odobritve za upravne zadeve

3.2.4Skladnost z veljavnim večletnim finančnim okvirom

3.2.5Udeležba tretjih oseb pri financiranju

3.3Ocenjene posledice za prihodke
OCENA FINANČNIH POSLEDIC ZAKONODAJNEGA PREDLOGA

1OKVIR PREDLOGA/POBUDE

1.1Naslov predloga/pobude

1.2Zadevna področja v strukturi ABM/ABB 

1.3Vrsta predloga/pobude

X Predlog/pobuda se nanaša na nov ukrep. 

◻ Predlog/pobuda se nanaša na nov ukrep na podlagi pilotnega projekta/pripravljalnega ukrepa 55 . 

◻ Predlog/pobuda se nanaša na podaljšanje obstoječega ukrepa. 

◻ Predlog/pobuda se nanaša na obstoječ ukrep, preusmerjen v nov ukrep. 

1.4Cilji

1.4.1Večletni strateški cilji Komisije, ki naj bi bili doseženi s predlogom/pobudo

1.4.2Specifični cilji

1.4.3Pričakovani rezultati in posledice

Navedite, kakšne posledice naj bi imel(-a) predlog/pobuda za upravičence/ciljne skupine.

1.4.4Kazalniki rezultatov in posledic

Navedite, s katerimi kazalniki se bo spremljalo izvajanje predloga/pobude.

1.5Utemeljitev predloga/pobude

1.5.1Potrebe, ki jih je treba zadovoljiti kratkoročno ali dolgoročno

1.5.2Dodana vrednost ukrepanja Unije (ki je lahko posledica različnih dejavnikov, npr. usklajevalne koristi, pravna varnost, večja učinkovitost ali dopolnjevanja). Za namene te točke je „dodana vrednost ukrepanja Unije“ vrednost, ki izhaja iz ukrepanja Unije in predstavlja dodatno vrednost poleg tiste, ki bi jo sicer ustvarile države članice same.

1.5.3Spoznanja iz podobnih izkušenj v preteklosti

1.5.4Skladnost in možnosti sinergij z drugimi ustreznimi instrumenti

1.6Trajanje ukrepa in finančnih posledic

◻ Časovno omejen(-a) predlog/pobuda: 

–◻    trajanje predloga/pobude od [DD.MM.]LLLL do [DD.MM.]LLLL,

–◻    finančne posledice med letoma LLLL in LLLL.

X Časovno neomejen(-a) predlog/pobuda:

–izvajanje z obdobjem uvajanja med začetkom veljavnosti uredbe in 2 letoma od datumu začetka veljavnosti te uredbe,

–ki mu sledi izvajanje predloga/pobude v celoti.

1.7Načrtovani načini upravljanja 62  

◻  Neposredno upravljanje – Komisija

–◻ z lastnimi službami, vključno z zaposlenimi v delegacijah Unije,

–◻    prek izvajalskih agencij.

◻ Deljeno upravljanje z državami članicami.

X Posredno upravljanje s poverjanjem nalog izvrševanja proračuna:

–◻ tretjim državam ali organom, ki jih te imenujejo,

–◻ mednarodnim organizacijam in njihovim agencijam (navedite),

–◻EIB in Evropskemu investicijskemu skladu,

–☑ organom iz členov 208 in 209 finančne uredbe,

–◻ subjektom javnega prava,

–◻ subjektom zasebnega prava, ki opravljajo javne storitve, kolikor ti subjekti zagotavljajo ustrezna finančna jamstva,

–◻ subjektom zasebnega prava države članice, ki so pooblaščeni za izvajanje javno-zasebnih partnerstev in ki zagotavljajo ustrezna finančna jamstva,

–◻ osebam, pooblaščenim za izvajanje določenih ukrepov SZVP v skladu z naslovom V PEU in opredeljenim v zadevnem temeljnem aktu.

–Pri navedbi več kot enega načina upravljanja je treba to natančneje obrazložiti v oddelku „opombe“.

Opombe

2UKREPI UPRAVLJANJA

2.1Pravila o spremljanju in poročanju

Navedite pogostost in pogoje.

2.2Upravljavski in kontrolni sistem

2.2.1Ugotovljena tveganja

2.2.2Podatki o vzpostavljenem sistemu notranje kontrole

2.2.3Ocena stroškov in koristi kontrol ter ocena pričakovane stopnje tveganja napak

2.3Ukrepi za preprečevanje goljufij in nepravilnosti

Navedite obstoječe ali načrtovane preprečevalne in zaščitne ukrepe.

3OCENA FINANČNIH POSLEDIC PREDLOGA/POBUDE

3.1Zadevni razdelki večletnega finančnega okvira in odhodkovne proračunske vrstice

·Obstoječe proračunske vrstice

Po vrstnem redu razdelkov večletnega finančnega okvira in proračunskih vrstic.

3.2Ocenjene posledice za odhodke

Ta zakonodajna pobuda bo imela naslednje učinke na odhodke:

1. Najem 47 novih začasnih uslužbencev s strani ESMA (od avgusta 2018). Za več informacij o njeni vlogi in načinu izračuna stroškov glej Prilogo.

2. Stroški teh novih začasnih uslužbencev bodo v celoti financirani s pristojbinami, ki jih plačuje industrija (brez vpliva na proračun EU). Vendar se tudi ob predpostavki, da bi sprejetje in začetek veljavnosti predloga potekala sredi leta 2018, dejstvo, da bi morala Komisija pri pripravi delegiranega akta, ki bo specificiral vrsto pristojbin, zadev, za katere je treba plačati pristojbine, višino pristojbin in način, kako jih je treba plačati, pristojbine v najboljšem primeru ne bodo plačevale do sredine leta 2019. Ker pa bi organ ESMA vseeno imel stroške, ki izhajajo iz uredbe, od začetka njene veljavnosti, obstaja potreba po pridobitvi dodatnih proračunskih sredstev iz EU v letih 2018 in 2019, da se zagotovi kritje vsaj za prvih 12 mesecev po začetku veljavnosti uredbe.

Pristojbine, ki jih je treba plačevati, bodo krile tudi stroške, nastale od leta 2018, kar bo organu ESMA omogočilo, da najpozneje leta 2020 vrne predhodno financiranje, ki ga bo prejel od EU.

Ta dodatna sredstva bi morala priti iz splošnega proračuna, ker GD FISMA iz svojih proračunskih sredstev ne more zagotoviti takega zneska.

3.2.1Povzetek ocenjenih posledic za odhodke

v mio. EUR (na tri decimalna mesta natančno)

v mio. EUR (na tri decimalna mesta natančno)

v mio. EUR (na tri decimalna mesta natančno)

3.2.2Ocenjene posledice za odobritve za poslovanje

–◻    Za predlog/pobudo niso potrebne odobritve za poslovanje.

–◻    Za predlog/pobudo so potrebne odobritve za poslovanje, kot je pojasnjeno v nadaljevanju:

odobritve za prevzem obveznosti v mio. EUR (na tri decimalna mesta natančno)

3.2.3Ocenjene posledice za odobritve za upravne zadeve

3.2.3.1Povzetek

–☑    Za predlog/pobudo niso potrebne odobritve za upravne zadeve.

–◻    Za predlog/pobudo so potrebne odobritve za upravne zadeve, kot je pojasnjeno v nadaljevanju:

v mio. EUR (na tri decimalna mesta natančno)

Potrebe po odobritvah za človeške vire in druge upravne odhodke se krijejo z odobritvami GD, ki so že dodeljene za upravljanje ukrepa in/ali so bile prerazporejene znotraj GD, po potrebi skupaj z dodatnimi viri, ki se lahko pristojnemu GD dodelijo v okviru postopka letne dodelitve virov glede na proračunske omejitve.
3.2.3.2    Ocenjene potrebe po človeških virih

–◻    Za predlog/pobudo niso potrebni človeški viri.

–X    Za predlog/pobudo so potrebni človeški viri, kot je pojasnjeno v nadaljevanju:

ocena, izražena v ekvivalentu polnega delovnega časa

XX je zadevno področje ali naslov.

Potrebe po človeških virih se krijejo z uslužbenci GD, ki so že dodeljeni za upravljanje ukrepa in/ali so bili prerazporejeni znotraj GD, po potrebi skupaj z dodatnimi viri, ki se lahko pristojnemu GD dodelijo v okviru postopka letne dodelitve virov glede na proračunske omejitve.

Opis nalog:

3.2.4Skladnost z veljavnim večletnim finančnim okvirom

–◻    Predlog/pobuda je v skladu z veljavnim večletnim finančnim okvirom.

–X    Za predlog/pobudo je potrebna sprememba zadevnega razdelka večletnega finančnega okvira.

–◻    Za predlog/pobudo je potrebna uporaba instrumenta prilagodljivosti ali sprememba večletnega finančnega okvira.

3.2.5Udeležba tretjih oseb pri financiranju

–V predlogu/pobudi ni načrtovano sofinanciranje tretjih oseb.

–V predlogu/pobudi je načrtovano sofinanciranje, kot je ocenjeno v nadaljevanju:

odobritve v mio. EUR (na tri decimalna mesta natančno)

Ocenjene posledice za prihodke

–☑    Predlog/pobuda nima finančnih posledic za prihodke.

–◻    Predlog/pobuda ima finančne posledice, kot je pojasnjeno v nadaljevanju:

–◻    za lastna sredstva,

–◻    za razne prihodke.

v mio. EUR (na tri decimalna mesta natančno)

Za razne namenske prejemke navedite zadevne odhodkovne proračunske vrstice.

Navedite metodo za izračun posledic za prihodke.

Priloga k oceni finančnih posledic predloga uredbe Evropskega parlamenta in Sveta o spremembi Uredbe (EU) št. 1095/2010 o ustanovitvi Evropskega nadzornega organa (Evropski organ za vrednostne papirje in trge) in o spremembi Uredbe (EU) št. 648/2012 zvezi s postopki in organi, ki sodelujejo pri izdaji dovoljenja CNS, in zahtevami za priznanje CNS iz tretjih držav.

Stroški, povezani z nalogami, ki jih bo izvajal organ ESMA, so za izdatke za zaposlene ocenjeni v skladu s klasifikacijo stroškov v osnutku proračuna ESMA za leto 2018. Te ocene bo morda vseeno treba ponovno preučiti, če bo v predlogu Komisije o pregledu nadzornih organov treba spremeniti financiranje evropskih nadzornih organov.

Dodatne naloge

Predlog Komisije vključuje določbe, ki uvajajo nove ali razširjene naloge za ESMA. Prvič, organ ESMA bo moral prevzeti širši nabor nadzornih nalog v zvezi s CNS iz tretjih držav. Za CNS stopnje 1 bi to pomenilo temeljitejši nadzor nad postopkom priznavanja, ki lahko vključuje tudi inšpekcijske preglede na kraju samem in neposredna srečanja s CNS. Za CNS stopnje 2 bi to pomenilo dejanski nadzor nad CNS iz tretjih držav. Tako bi moral imeti organ ESMA potrebna sredstva za opravljanje take nadzorne dejavnosti. Drugič, uslužbenci novoustanovljenega izvršnega odbora za CNS bodo financirani iz proračuna ESMA, zlasti stalni člani izvršnega odbora za CNS. Tretjič, organ ESMA bo imel dodatne naloge za podpiranje dela novoustanovljenega izvršnega odbora za CNS, ki bo zagotovil večjo konvergenco nadzornih praks po vsej EU. Predlog vsebuje tudi določbe, na podlagi katerih bi moral organ ESMA pripraviti strokovne nasvete za pripravo več delegiranih aktov Komisije, s čimer bi se moralo zagotoviti, da se bodo določbe visoko tehnične narave dosledno izvajale po vsej EU. Ni mogoče izključiti, da bi lahko bile v okviru obstoječih pooblastil iz uredbe EMIR predlagane spremembe obstoječih regulativnih tehničnih standardov ali izvedbenih tehničnih standardov, ki bi odražale spremembe iz tega predloga (npr. obstoječi RTS o kolegijih). Poleg tega bo morda moral organ ESMA znova izvesti pogajanja v zvezi z dogovori o sodelovanju z zadevnimi organi tretjih držav.

Izvršni odbor za CNS bo imel pet stalnih članov. Glavne naloge izvršnega odbora za CNS bodo pregledovanje in potrjevanje (ali ne, odvisno od primera) nadzorniških odločitev pristojnih nacionalnih organov v zvezi z nekaterimi zahtevami iz uredbe EMIR, zlasti v zvezi z odvzemi dovoljenj, bonitetnimi zahtevami in dogovori o interoperabilnosti. To bo zahtevalo strokovno analizo in razumevanje sklepov, ki se v presojo predstavijo izvršnemu odboru za CNS, oceno tveganj in koristi sklepa ter potrebno usklajevanje in dialog s centralno banko izdajateljico in pristojnimi nacionalnimi organi, zlasti tistimi iz obstoječega kolegija v okviru uredbe EMIR.

V zvezi s časovnim načrtom se pričakuje, da bo uredba začela veljati v sredini leta 2018. Zato so dodatna sredstva za ESMA potrebna od sredine leta 2018. Kar zadeva naravo delovnih mest, bodo za uspešno in pravočasno ustanovitev novega izvršnega odbora za CNS in izvajanje novega nadzornega okvira za CNS iz EU in tretjih držav potrebni dodatni viri, ki se bodo dodelili za naloge v zvezi z nadzorom CNS, med drugim za: vsakodnevne stike (srečanja, konferenčne klice itd.) z vodstvom CNS, službo za zagotavljanje skladnosti, pravno službo, službo IT, službo za obvladovanje tveganj, finančno službo, službo za poslovanje in operativne ekipe, ocenjevanje modelov za obvladovanje tveganj, pravilnika in postopkov CNS, imenovanja članov upravnega odbora in izvršnega osebja, oddajanja v zunanje izvajanje, razširitve dejavnosti in storitev, rešitev IT, kapitalske ustreznosti, delničarske/lastniške strukture CNS in dogovorov o interoperabilnosti, pregled notranjih revizij, izčrpno oceno tveganj, izdajo priporočil in krizno upravljanje. Uslužbenci bodo morali izvajati naslednje naloge: analizo tveganja in modeliranje, pravno analizo in podporo, dvo- in večstranska srečanja z zainteresiranimi stranmi, zlasti s CNS in mesti trgovanja ter drugimi regulatorji ali nadzorniki, tako v nacionalnem kot mednarodnem okolju, kar zahteva pogosta potovanja. V zvezi s CNS iz tretjih držav bodo uslužbenci morali opravljati tudi nove naloge, vključno s spremljanjem stalne skladnosti priznanih CNS iz tretjih držav z zahtevami uredbe EMIR na podlagi zahtev po informacijah, vprašalnikov in inšpekcijskih pregledov na kraju samem. Organ ESMA bo moral odločiti tudi, ali so vložnik in priznane CNS iz tretjih držav sistemsko pomembne za finančno stabilnost EU in držav članic. V primeru CNS iz tretjih držav, ki veljajo za sistemsko pomembne (CNS stopnje 2), bo moral organ ESMA spremljati, kako izpolnjujejo dodatne zahteve. In končno, organ ESMA bo moral razviti orodja za ocenjevanje primerljive skladnosti. To bo vključevalo obsežno izmenjavo informacij z organi tretjih držav in CNS ter obdelavo precejšnje količine podatkov, zbranih z vprašalniki in analiziranih s strani uslužbencev ESMA. Na splošno delo predvideva tudi dvo- in večstranska srečanja z zainteresiranimi stranmi, zlasti s CNS in drugimi regulativnimi/nadzornimi organi, vzpostavitev in upravljanje izvršnega odbora za CNS, ki ga bodo sestavljali nadzorniki iz držav članic, pogajanja o mednarodnih memorandumih o soglasju/sporazumih o sodelovanju, izvajanje tehničnih analiz in pripravo dokumentov za izvršni odbor za CNS (tj. inšpekcijski pregledi na kraju samem, analiza modelov tveganja itd.).

To predvideno delo je tesno povezano in bo temeljilo na obstoječem delu ESMA v okviru uredbe EMIR v zvezi s priznavanjem CNS iz tretjih držav ter sedanjo vlogo ESMA pri nadzoru CNS iz EU prek kolegijev. Doslej je bilo priznanih 28 CNS iz tretjih držav, 17 CNS iz EU pa je bilo izdano dovoljenje v skladu z uredbo EMIR. Nadaljnjih 12 CNS iz tretjih držav je zaprosilo za priznanje, vendar to ni bilo odobreno še nobeni, saj Komisija še ni sprejela sklepa o enakovrednosti njihovih matičnih jurisdikcij.

Človeški viri

Ob predpostavki, da se sčasoma priznajo vse CNS iz tretjih držav, ki to zahtevajo, bi to pomenilo približno 40 CNS iz tretjih držav pod pristojnostjo ESMA – bodisi posredno prek spremljanja in izmenjave informacij (tj. CNS stopnje 1, ki niso sistemsko pomembne) ali prek neposrednejšega nadzora CNS stopnje 2, ki predstavljajo potencialno resnejša tveganja. Glede na možne negativne posledice, ki jih CNS predstavljajo tako za finančno stabilnost in neposredno za realni sektor gospodarstva, je bistvenega pomena, da so tem nalogam namenjeni zadostni viri.

Zato je ob upoštevanju števila CNS iz tretjih držav, ki bodo pod nadzorom bodisi posredno bodisi neposredno, ter glede na vrsto in zapletenost nalog, ki jih mora opravljati organ ESMA za CNS stopnje 1 oziroma stopnje 2, število potrebnih ekvivalentov polnega delovnega časa ocenjeno na 45. Zaradi specialistične in strokovne narave dela ter morebitnih težav pri zaposlovanju izkušenih kadrov se predpostavlja, da bo na začetku potrebnih več nacionalnih strokovnjakov za opravljanje potrebnih nalog. S povečevanjem števila zaposlenih in pridobivanjem izkušenj bi se moralo število nacionalnih strokovnjakov ustrezno zmanjševati.

Za vzpostavitev in delovanje izvršnega odbora za CNS bo potrebno določeno število jedrnih uslužbencev. Ko bodo začeli z delom in združeni z obstoječimi uslužbenci ESMA, ki se ukvarjajo z vsakodnevnim poslovanjem kolegijev v okviru uredbe EMIR, bi se moralo število zaposlenih zmanjšati.

In končno, organ ESMA bo potreboval tudi delovna mesta AST za pomoč pri upravljanju izvršnega odbora za CNS ter sodelovanje pri zaposlovanju potrebnega kadra.

Poleg potrebnih dodatnih kadrov, ki jih potrebuje ESMA, so potrebni trije stalni člani (predsednik in dva dodatna stalna člana) izvršnega odbora EU. Tudi ti bodo plačani iz proračuna ESMA. Ti člani bi morali imeti izkušnje in biti plačani v skladu z njihovo ravnjo odgovornosti.

Nastali bodo tudi neizogibni stroški, vezani na zaposlovanje dodatnih uslužbencev (potovanja, hotelske nastanitve, zdravstveni pregledi, nadomestilo za nastanitev in druga nadomestila, stroški selitve itd.), ki so ocenjeni na 12 700 EUR.

Predpostavke za izračun stroškov uslužbencev:

·po predvidevanjih bodo dodatna delovna mesta namenjena začasnim uslužbencem funkcionalne skupine in razreda AD7;

·stroški povprečne plače za različne kategorije osebja temeljijo na smernicah GD BUDG;

·korekcijski koeficient za prilagoditev plače za Pariz je 1,138.

Druga potrebna sredstva

Predvideno znatno povečanje uslužbencev ESMA bo imelo neizogibne posledice za infrastrukturne ureditve ESMA.

Prvič, pridobiti bo treba dodatne pisarniške prostore. To se lahko stori bodisi z razširitvijo obstoječih pisarniških prostorov bodisi s pridobitvijo novega objekta. Stroški za dodatne pisarniške prostore so ocenjeni na 1 057 milijonov EUR na leto za najem in 600 000 EUR za opremljanje in varnostne stroške.

Drugič, ključna nova naloga je nadzor CNS iz tretjih držav, priznanih v EU. Verjetno je, da bodo zato potrebna številna službena potovanja tako v tretje države kot v EU ter veliko število sestankov. Stroški službenih potovanj so ocenjeni na 12 000 EUR na mesec za 20 zaposlenih ali 240 000 EUR na leto.

Tretjič, nastali bodo številni različni stroški, na primer zaposlovanje novih uslužbencev bo zahtevalo določeno stopnjo usposabljanja, morda pa bodo potrebni tudi dodatni viri za razvoj novih informacijskih orodij ali razširitev obstoječih projektov IT.

Prihodki

Predlog prav tako predvideva, da se bodo dodatni stroški ESMA večinoma krili s pristojbinami, pobranimi od CNS. Stroški, povezani s priznanjem in stalnim nadzorom CNS iz tretjih držav, bodo odražali dejstvo, ali te veljajo za CNS stopnje 1 ali CNS stopnje 2, ter bodo sorazmerni z dejanskimi nastalimi stroški ESMA.

(1) http://www.g20.utoronto.ca/2009/2009communique0925.html  

(2) Uredba (EU) št. 648/2012 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 4. julija 2012 o izvedenih finančnih instrumentih OTC, centralnih nasprotnih strankah in repozitorijih sklenjenih poslov. Na voljo na http://eur-lex.europa.eu/legal-content/SL/TXT/PDF/?uri=CELEX:02012R0648-20170103&qid=1492599335405&from=EN .

(3) BIS, statistična publikacija, OTC derivatives statistics at end-June 2016 (Statistični podatki o izvedenih finančnih instrumentih OTC s konca junija 2016), november 2016.

(4) Glej http://europa.eu/rapid/press-release_MEMO-16-3990_en.htm , november 2016.

(5) BIS, statistična publikacija, OTC derivatives statistics at end-June 2016 (Statistični podatki o izvedenih finančnih instrumentih OTC s konca junija 2016), november 2016.

(6) Odbor za finančno stabilnost (FSB), OTC Derivatives Market Reforms, Eleventh progress report on implementation (Reforme trga izvedenih finančnih instrumentov OTC, enajsto poročilo o napredku pri izvajanju), avgust 2016. Za več podrobnosti glej zlasti oddelek 3.2.1 o centralnem kliringu standardiziranih transakcij ter Prilogi C in I.

(7) https://www.kfw.de/KfW-Group/Newsroom/Aktuelles/Pressemitteilungen/Pressemitteilungen-Details_407936.html  

(8) V skladu z uredbo EMIR je Evropski organ za vrednostne papirje in trge (ESMA) zadolžen za pripravo tehničnih standardov, ki določajo razrede izvedenih finančnih instrumentov OTC, za katere bi morala veljati obveznost kliringa. ESMA vodi tudi javni register o obveznosti kliringa. Za več podrobnosti o obveznosti kliringa glej str. 8–10 v javnem registru o obveznosti kliringa: https://www.esma.europa.eu/sites/default/files/library/public_register_for_the_clearing_obligation_under_emir.pdf  

(9) Predlog uredbe Evropskega parlamenta in Sveta o spremembi Uredbe (EU) št. 575/2013 v zvezi s količnikom finančnega vzvoda, količnikom neto stabilnega financiranja, zahtevami glede kapitala in kvalificiranih obveznosti, kreditnim tveganjem nasprotne stranke, tržnim tveganjem, izpostavljenostmi do centralnih nasprotnih strank, izpostavljenostmi do kolektivnih naložbenih podjemov, velikimi izpostavljenostmi, zahtevami glede poročanja in zahtevami po razkritju ter o spremembi Uredbe (EU) št. 648/2012.

(10) Delegirana uredba Komisije (EU) 2016/2251 z dne 4. oktobra 2016 , UL L 340, 15.12.2016, str. 9–46.

(11) Organ ESMA je analiziral več razredov obrestnih, kreditnih, lastniških in valutnih izvedenih finančnih instrumentov OTC ter za nekatere izmed njih predlagal obveznost kliringa. Kot je navedeno v naslednji tabeli, lahko ESMA v prihodnje uvede nadaljnje obveznosti kliringa, med drugim za „lastniškim podobne/prilagodljive lastniške izvedene finančne instrumente (Equity Lookalike/Flexible equity derivatives) in pogodbe na razliko (CFD)“ ter „valutne terminske posle brez dejanske poravnave (ForEx Non-deliverable Forward)“.

(12) Predlog uredbe Evropskega parlamenta in Sveta o spremembi Uredbe (EU) št. 648/2012, kar zadeva obveznost kliringa, uvedbo mirovanja obveznosti kliringa, zahteve glede poročanja, tehnike zmanjševanja tveganja za pogodbe o izvedenih finančnih instrumentih OTC brez kliringa prek centralne nasprotne stranke, registracijo in nadzor repozitorijev sklenjenih poslov in zahteve za repozitorije sklenjenih poslov.

(13) Glej poročilo ESMA, poročilo o testnih izjemnih situacij CNS po Evropi za leto 2015, 29. april 2016, 2016/658, in povezani diagram v oddelku 3.1 ocene učinka, ki je priložena temu predlogu.

(14) Glej celoten seznam CNS s sedežem v Uniji v tabeli 3 v oddelku 2.3 ocene učinka, ki je priložena temu predlogu.

(15) ESMA v skladu z uredbo EMIR pripravi  seznam CNS iz tretjih držav z dovoljenjem za izvajanje storitev in dejavnosti v Uniji . CNS iz tretjih držav imajo sedeže v 15 državah, zajetih v sklepih o enakovrednosti CNS, ki jih sprejme Komisija, vključno z Avstralijo, Hong Kongom, Singapurjem, Japonsko, Kanado, Švico, Južno Korejo, Mehiko, Južno Afriko in komisijo CFTC iz ZDA, Brazilijo, ZAE, mednarodnim finančnim centrom Dubaj, Indijo in Novo Zelandijo.

(16) Glej oddelek 2.3 ocene učinka, ki je priložena temu predlogu.

(17) Na vrhu v Cannesu novembra 2011 so voditelji držav in vlad skupine G-20 dokument z naslovom „Key Attributes of Effective Resolution Regimes for Financial Institutions“ (Ključne lastnosti učinkovitih ureditev za reševanje finančnih institucij) proglasili za „nov mednarodni standard za ureditve za reševanje“. Glej  sporočilo vrha voditeljev držav skupine G-20, Cannes , 3. in 4. november 2011, oddelek 13.

(18) Predlog uredbe Evropskega parlamenta in Sveta o okviru za sanacijo in reševanje centralnih nasprotnih strank ter spremembi uredb (EU) št. 1095/2010, (EU) št. 648/2012 in (EU) 2015/2365. COM(2016) 856 final.

(19) Sporočilo „Stanje v Uniji 2016: Dokončanje unije kapitalskih trgov – Komisija pospešuje reforme“, 14. september 2016, IP/16/3001.

(20) Javno posvetovanje o delovanju evropskih nadzornih organov“, 21.3.2017–16.5.2017.

(21) Glede na okvirni seznam CNS iz tretjih držav ESMA, ki so zaprosile za priznanje v skladu s členom 25 uredbe EMIR.

(22) Sporočilo Komisije Evropskemu parlamentu, Svetu in Evropski centralni banki o odzivanju na izzive za kritične infrastrukture finančnega trga in nadaljnjem razvoju unije kapitalskih trgov, Bruselj, 4.5.2017, COM(2017) 225 final.

(23) Uredba (EU) št. 1095/2010 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 24. novembra 2010 o ustanovitvi Evropskega nadzornega organa (Evropski organ za vrednostne papirje in trge) in o spremembi Sklepa 716/2009/ES ter razveljavitvi Sklepa Komisije 2009/77/ES, UL L 331, 15. 12. 2010, str. 84–119.

(24) Predlog uredbe Evropskega parlamenta in Sveta o okviru za sanacijo in reševanje centralnih nasprotnih strank ter spremembi uredb (EU) št. 1095/2010, (EU) št. 648/2012 in (EU) 2015/2365.

(25) Predlog uredbe Evropskega parlamenta in Sveta o spremembi Uredbe (EU) št. 575/2013 v zvezi s količnikom finančnega vzvoda, količnikom neto stabilnega financiranja, zahtevami glede kapitala in kvalificiranih obveznosti, kreditnim tveganjem nasprotne stranke, tržnim tveganjem, izpostavljenostmi do centralnih nasprotnih strank, izpostavljenostmi do kolektivnih naložbenih podjemov, velikimi izpostavljenostmi, zahtevami glede poročanja in zahtevami po razkritju ter o spremembi Uredbe (EU) št. 648/2012.

(26) Uredba (EU) št. 575/2013 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 26. junija 2013 o bonitetnih zahtevah za kreditne institucije in investicijska podjetja.

(27) Predlog uredbe Evropskega parlamenta in Sveta o spremembi Uredbe (EU) št. 648/2012, kar zadeva obveznost kliringa, uvedbo mirovanja obveznosti kliringa, zahteve glede poročanja, tehnike zmanjševanja tveganja za pogodbe o izvedenih finančnih instrumentih OTC brez kliringa prek centralne nasprotne stranke, registracijo in nadzor repozitorijev sklenjenih poslov in zahteve za repozitorije sklenjenih poslov.

(28) „Javno posvetovanje o delovanju evropskih nadzornih organov“, 21.3.2017, na voljo na https://ec.europa.eu/info/finance-consultations-2017-esas-operations_en .

(29) „Sklepi EU o enakovrednosti v politiki finančnih storitev: ocena“, 27.2.2017, SWD(2017) 102 final, na voljo na https://ec.europa.eu/info/sites/info/files/eu-equivalence-decisions-assessment-27022017_en.pdf .

(30) „Unija kapitalskih trgov – pospešitev reform“, 14.9.2016, COM(2016) 601 final, na voljo na http://eur-lex.europa.eu/legal-content/SL/TXT/?qid=1499769463107&uri=CELEX:52016DC0601 .

(31) Sporočilo Komisije Evropskemu parlamentu, Svetu, Evropskemu ekonomsko-socialnemu odboru in Odboru regij o vmesnem pregledu akcijskega načrta za unijo kapitalskih trgov, COM(2017) 292 final z dne 8. junija 2017, na voljo na: http://eur-lex.europa.eu/legal-content/SL/TXT/PDF/?uri=CELEX:52017DC0292&qid=1499177175256&from=SL .

(32) Razmislek o poglobitvi ekonomske in monetarne unije, Evropska komisija, 31. maj 2017, na voljo na: https://ec.europa.eu/commission/sites/beta-political/files/reflection-paper-emu_sl.pdf.

(33) Pregled kolegijev CNS iz uredbe EMIR s strani ESMA, januar 2015 https://www.esma.europa.eu/sites/default/files/library/2015/11/2015-20-_report_on_esma_review_of_ccp_colleges.pdf .

(34) ESMA, medsebojni strokovni pregled v skladu z uredbo EMIR, člen 21, Nadzorne dejavnosti za zahteve za CNS glede kritja in zavarovanja, 22. december 2016, ESMA/2016/1683 (medsebojni strokovni pregled ESMA 2016) https://www.esma.europa.eu/sites/default/files/library/2016-1683_ccp_peer_review_report.pdf .

(35) ESMA, poročilo št. 4, prispevek ESMA v okviru posvetovanja Komisije o pregledu uredbe EMIR, 13. avgust 2015, ESMA/2015/1254 https://www.esma.europa.eu/sites/default/files/library/2015/11/esma-2015-1254_-_emir_review_report_no.4_on_other_issues.pdf .

(36) Medsebojni strokovni pregled ESMA iz leta 2015, str. 16, odstavek 30.

(37) Sporočilo Komisije Evropskemu parlamentu, Svetu in Evropski centralni banki o odzivanju na izzive za kritične infrastrukture finančnega trga in nadaljnjem razvoju unije kapitalskih trgov, Bruselj, 4.5.2017, COM(2017) 225 final.

(38) Posvetovanje in s tem povezano povratno mnenje sta na voljo na spletni strani: https://ec.europa.eu/info/finance-consultations-2017-esas-operations_en .

(39) Posvetovanje je na voljo na spletni strani: https://ec.europa.eu/info/finance-consultations-2017-cmu-mid-term-review_en .

(40) Posvetovanje in povzetek odzivov sta na voljo na spletni strani http://ec.europa.eu/finance/consultations/2015/emir-revision/index_en.htm.

(41) Glej poročilo o strokovnem pregledu uredbe EMIR št. 4 z dne 13. avgusta 2015 v okviru posvetovanja Komisije o pregledu uredbe EMIR, str. 19–21, na voljo na: https://www.esma.europa.eu/sites/default/files/library/2015/11/esma-2015-1254_-_emir_review_report_no.4_on_other_issues.pdf  .

(42) Glej tudi delovni dokument služb Komisije „Sklepi EU o enakovrednosti v politiki finančnih storitev: ocena“, SWD(2017) 102 final z dne 27. februarja 2017.

(43)

   UL C [...], [...], str. [...].

(44) UL C, str..

(45)

   Stališče Evropskega parlamenta z dne ... (UL ...) in sklep Sveta z dne ...

(46) Uredba (EU) št. 648/2012 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 4. julija 2012 o izvedenih finančnih instrumentih OTC, centralnih nasprotnih strankah in repozitorijih sklenjenih poslov (UL L 27.7.2012, 201, str. 1).

(47)

   Predlog uredbe Evropskega parlamenta in Sveta o spremembi Uredbe (EU) št. 648/2012, kar zadeva obveznost kliringa, uvedbo mirovanja obveznosti kliringa, zahteve glede poročanja, tehnike zmanjševanja tveganja za pogodbe o izvedenih finančnih instrumentih OTC brez kliringa prek centralne nasprotne stranke, registracijo in nadzor repozitorijev sklenjenih poslov in zahteve za repozitorije sklenjenih poslov, COM/2017/0208 final.

(48)

   IV skladu z Uredbo (EU) št. 648/2012 ESMA pripravi seznam CNS iz tretjih držav, ki so priznane za izvajanje storitev in dejavnosti v Uniji . CNS iz tretjih držav imajo sedeže v 15 državah, zajetih v sklepih o enakovrednosti CNS, ki jih sprejme Komisija, vključno z Avstralijo, Hong Kongom, Singapurjem, Japonsko, Kanado, Švico, Južno Korejo, Mehiko, Južno Afriko in komisijo CFTC iz ZDA, Brazilijo, ZAE, mednarodnim finančnim centrom Dubaj, Indijo in Novo Zelandijo.

(49)

   Predlog uredbe Evropskega parlamenta in Sveta o okviru za sanacijo in reševanje centralnih nasprotnih strank ter spremembi uredb (EU) št. 1095/2010, (EU) št. 648/2012 in (EU) 2015/2365. COM(2016) 856 final.

(50)

    Sporočilo Komisije Evropskemu parlamentu, Svetu in Evropski centralni banki o odzivanju na izzive za kritične infrastrukture finančnega trga in nadaljnjem razvoju unije kapitalskih trgov, Bruselj, 4.5.2017, COM(2017) 225 final.

(51)

   Sporočilo „Stanje v Uniji 2016: Dokončanje unije kapitalskih trgov – Komisija pospešuje reforme“; 14. september 2016.

(52)

   Javno posvetovanje o delovanju evropskih nadzornih organov“; 21.3.2017–16.5.2017.

(53) Uredba (EU) št. 1095/2010 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 24. novembra 2010 o ustanovitvi Evropskega nadzornega organa (Evropski organ za vrednostne papirje in trge) in o spremembi Sklepa št. 716/2009/ES ter razveljavitvi Sklepa Komisije 2009/77/ES (UL L 331, 15.12.2010, str. 84).

(54)

   Uredba Sveta (EU) št. 1024/2013 z dne 15. oktobra 2013 o prenosu posebnih nalog, ki se nanašajo na politike bonitetnega nadzora kreditnih institucij, na Evropsko centralno banko (UL L 287, 29.10.2013, str. 63).“.

(55) Po členu 54(2)(a) oz. (b) finančne uredbe.

(56) Predlog uredbe Evropskega parlamenta in Sveta o okviru za sanacijo in reševanje centralnih nasprotnih strank ter spremembi uredb (EU) št. 1095/2010, (EU) št. 648/2012 in (EU) 2015/2365.

(57) „Unija kapitalskih trgov – pospešitev reform“, 14.9.2016, COM(2016) 601 final, na voljo na http://eur-lex.europa.eu/legal-content/SL/TXT/?qid=1499769463107&uri=CELEX:52016DC0601 .

(58) „Javno posvetovanje o delovanju evropskih nadzornih organov“, 21.3.2017, na voljo na https://ec.europa.eu/info/finance-consultations-2017-esas-operations_en .

(59) „Sklepi EU o enakovrednosti v politiki finančnih storitev: ocena“, 27.2.2017, SWD(2017) 102 final, na voljo na https://ec.europa.eu/info/sites/info/files/eu-equivalence-decisions-assessment-27022017_en.pdf .

(60) Predlog uredbe Evropskega parlamenta in Sveta o spremembi Uredbe (EU) št. 575/2013 v zvezi s količnikom finančnega vzvoda, količnikom neto stabilnega financiranja, zahtevami glede kapitala in kvalificiranih obveznosti, kreditnim tveganjem nasprotne stranke, tržnim tveganjem, izpostavljenostmi do centralnih nasprotnih strank, izpostavljenostmi do kolektivnih naložbenih podjemov, velikimi izpostavljenostmi, zahtevami glede poročanja in zahtevami po razkritju ter o spremembi Uredbe (EU) št. 648/2012.

(61) Uredba (EU) št. 575/2013 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 26. junija 2013 o bonitetnih zahtevah za kreditne institucije in investicijska podjetja.

(62) Pojasnila o načinih upravljanja in sklici na finančno uredbo so na voljo na spletišču BudgWeb: https://myintracomm.ec.europa.eu/budgweb/EN/man/budgmanag/Pages/budgmanag.aspx  

(63) Dif. = diferencirana sredstva / nedif. = nediferencirana sredstva.

(64) Efta: Evropsko združenje za prosto trgovino.

(65) Države kandidatke in po potrebi potencialne države kandidatke z zahodnega Balkana.

(66) Tehnična in/ali upravna pomoč ter odhodki za podporo izvajanja programov in/ali ukrepov EU (prej vrstice BA), posredne raziskave, neposredne raziskave.

(67) Leto N je leto začetka izvajanja predloga/pobude.

(68) Realizacije so dobavljeni proizvodi in opravljene storitve (npr.: npr. število financiranih izmenjav študentov, število kilometrov novozgrajenih cest…).

(69) Kakor je opisan v točki 1.4.2. „Specifični cilji...“.

(70) Leto N je leto začetka izvajanja predloga/pobude.

(71) Tehnična in/ali upravna pomoč ter odhodki za podporo izvajanja programov in/ali ukrepov EU (prej vrstice BA), posredne raziskave, neposredne raziskave.

(72) PU = pogodbeni uslužbenec; LU = lokalni uslužbenec; NNS = napoteni nacionalni strokovnjak; ZU = začasni uslužbenec; MSD = mladi strokovnjak na delegaciji.

(73) Dodatna zgornja meja za zunanje sodelavce v okviru odobritev za poslovanje (prej vrstice BA).

(74) Pri tradicionalnih lastnih sredstvih (carine, prelevmani na sladkor) se navedejo neto zneski, tj. bruto zneski po odbitku 25 % stroškov pobiranja.