EVROPSKA KOMISIJA

Bruselj, 4.4.2017

COM(2017) 164 final

2017/0075(NLE)

Predlog

SKLEP SVETA

o sklenitvi Dvostranskega sporazuma med Evropsko unijo in Združenimi državami Amerike o bonitetnih ukrepih v zvezi z zavarovanjem in pozavarovanjem, v imenu Evropske unije

OBRAZLOŽITVENI MEMORANDUM

1.OZADJE PREDLOGA

•Razlogi za predlog in njegovi cilji

•Skladnost z veljavnimi predpisi s področja zadevne politike

•Skladnost z drugimi politikami Unije

2.PRAVNA PODLAGA, SUBSIDIARNOST IN SORAZMERNOST

•Pravna podlaga

•Subsidiarnost (za neizključno pristojnost)

•Sorazmernost

3.POSVETOVANJE Z ZAINTERESIRANIMI STRANMI

•Posvetovanje z zainteresiranimi stranmi

•Zbiranje in uporaba strokovnih mnenj

4.PRORAČUNSKE POSLEDICE

5.DRUGI ELEMENTI

•Načrti za izvedbo ter ureditev spremljanja, ocenjevanja in poročanja

•Natančnejša pojasnitev posameznih določb predloga

1.Polna uporaba vsakega člena Sporazuma, ki se začne na datum, ki je 60 mesecev po datumu podpisa Sporazuma, ali na datum začetka veljavnosti Sporazuma, kar je pozneje, in pod pogojem (pri členih 3, 4 in 9), da so izpolnjeni pogoji iz člena 10(2)(b).

Sporazum se uporablja v celoti, razen če se od njega odstopi v skladu s členom 11.

2.Kadar Sporazum začne veljati prej kot 60 mesecev po datumu podpisa, določeni deli Sporazuma začnejo veljati prej:

člen 7 [Skupni odbor], člen 11 [Odstop in obvezno posvetovanje] in člen 12 [Spremembe] se uporabljajo od datuma začetka veljavnosti Sporazuma. Tudi člen 4 se uporablja od istega datuma v skladu s členom 10(2)(a) v EU in po najboljših prizadevanjih v ZDA.

Člen 3(1) in (2) se za pozavarovatelje iz EU v ameriški zvezni državi uporablja od datuma, ko ameriška zvezna država sprejme ukrep, skladen z navedenimi določbami, ali od datuma, ko se začne uporabljati ugotovljena nadrejenost, v skladu s členom 10(2)(d).

Člen 3(3) se izvaja in uporablja v EU od v 24 mesecih po datumu podpisa v skladu s členom 10(2)(g).

3.Nekateri deli Sporazuma se bodo začasno uporabljali pred začetkom veljavnosti Sporazuma. Začasna uporaba zadeva naslednje člene:

–člen 4 v skladu s členom 10(2)(a) in

–člen 7.

Začasna uporaba se začne sedmi dan v mesecu po datumu, na katerega sta pogodbenici ena drugo obvestili, da so njune notranje zahteve in postopki, potrebni za začasno uporabo, zaključeni. Traja do datuma začetka veljavnosti Sporazuma (ali do takrat, ko ena pogodbenica drugo obvesti o svoji nameri, da ne bo zaključila svojih notranjih zahtev za začetek veljavnosti Sporazuma).

2017/0075 (NLE)

Predlog

SKLEP SVETA

o sklenitvi Dvostranskega sporazuma med Evropsko unijo in Združenimi državami Amerike o bonitetnih ukrepih v zvezi z zavarovanjem in pozavarovanjem, v imenu Evropske unije

SVET EVROPSKE UNIJE JE –

ob upoštevanju Pogodbe o delovanju Evropske unije in zlasti člena 207 v povezavi s členom 218(6) Pogodbe,

ob upoštevanju predloga Evropske komisije,

ob upoštevanju odobritve Evropskega parlamenta,

ob upoštevanju naslednjega:

(1)V skladu s Sklepom Sveta [XXX] z dne 6 , je bil Dvostranski sporazum med Evropsko unijo in Združenimi državami Amerike o bonitetnih ukrepih v zvezi z zavarovanjem in pozavarovanjem podpisan , s pridržkom poznejše sklenitve.

(2)Sklenitev Sporazuma bo omogočila izboljšanje regulativne varnosti pri uporabi zavarovalniških in pozavarovalniških regulativnih okvirjev za zavarovatelje in pozavarovatelje, ki poslujejo v Evropski uniji in Združenih državah Amerike, ter izboljšanje zaščite imenikov polic in drugih strank preko sodelovanja med nadzorniki na področju izmenjave informacij.

(3)Sporazum bi bilo treba odobriti v imenu Evropske unije –

SPREJELA NASLEDNJI SKLEP:

Člen 1

Dvostranski sporazum med Evropsko unijo in Združenimi državami Amerike o bonitetnih ukrepih glede zavarovanja in pozavarovanja je s tem odobren v imenu Unije.

Besedilo Sporazuma je priloženo temu sklepu.

Člen 2

Predsednik Sveta imenuje pooblaščenca, ki v imenu Evropske unije posreduje uradno obvestilo iz člena 8 Sporazuma, s čimer izrazi soglasje Evropske unije, da jo ta Sporazum zavezuje.

Člen 3

Ta sklep začne veljati na dan sprejetja.

V Bruslju,

(1) Sklep Sveta o pooblastilu za začetek pogajanj z Združenimi državami Amerike za sklenitev sporazuma o pozavarovanju, v imenu Evropske unije, 31. marec 2015, ST 7320 2015 INIT.

(2) Pozavarovatelji iz EU ocenjujejo, da imajo v ZDA položeno zavarovanje v vrednosti okrog 40 milijard USD, ki bi ga lahko učinkoviteje uporabili v drugih naložbah. Oportuniteni stroški po ocenah znašajo okrog 400 milijonov USD letno.

(3) UL L 335, 17.12.2009, str. 1.

(4) Posvetovanje s posebnim odborom Sveta je potekalo 14. marca, 13. junija, 29. junija, 7. septembra, 30. septembra, 18. oktobra, 9. novembra, 29. novembra, 9. decembra, 16. decembra in 19. decembra 2016 ter 10. januarja 2017.

(5) Predsednik in člani odbora ECON Evropskega parlamenta so bili seznanjeni s potekom pogovorov brez navzočnosti javnosti 29. junija, 11. oktobra, 16. novembra in 30. novembra 2016.

(6) UL L , , str. .

EVROPSKA KOMISIJA

Bruselj, 4.4.2017

COM(2017) 164 final

PRILOGA

k

Predlogu
SKLEPA SVETA

o sklenitvi Dvostranskega sporazuma med Evropsko unijo in Združenimi državami Amerike o bonitetnih ukrepih v zvezi z zavarovanjem in pozavarovanjem, v imenu Evropske unije

PRILOGA

DVOSTRANSKI SPORAZUM MED EVROPSKO UNIJO
IN ZDRUŽENIMI DRŽAVAMI AMERIKE O BONITETNIH UKREPIH V ZVEZI Z ZAVAROVANJEM IN POZAVAROVANJEM

Preambula

Evropska unija (v nadaljnjem besedilu: EU) in Združene države Amerike (v nadaljnjem besedilu: Združene države ali ZDA), pogodbenici tega sporazuma, sta se –

ob upoštevanju skupnega cilja zaščititi imetnike zavarovalnih in pozavarovalnih polic ter druge stranke in hkrati medsebojno spoštovati sistem nadzora in urejanja zavarovanj in pozavarovanj druge pogodbenice;

ob potrditvi, da se v Združenih državah z bonitetnimi ukrepi, ki se uporabljajo v Evropski uniji, skupaj z zahtevami in prizadevanji iz tega sporazuma, pri prenosu pozavarovanja in nadzora skupine doseže raven zaščite imetnikov polic in drugih strank, ki je skladna z zahtevami Zakona o zveznem uradu za zavarovalništvo iz leta 2010 (Federal Insurance Office Act of 2010);

ob priznavanju vse večje potrebe po sodelovanju med nadzornimi organi EU in ZDA, vključno z izmenjavo zaupnih informacij, zaradi vse večje globalizacije zavarovalniških in pozavarovalniških trgov;

ob upoštevanju dejstva, da so praktične ureditve čezmejnega sodelovanja ključne za nadzor zavarovateljev in pozavarovateljev tako v času stabilnosti kot v času krize;

ob upoštevanju izmenjanih informacij o regulativnih okvirih pogodbenic in po podrobni obravnavi navedenih okvirov;

ob upoštevanju prednosti izboljšanja regulativne varnosti pri uporabi zavarovalniških in pozavarovalniških regulativnih okvirjev za zavarovatelje in pozavarovatelje, ki poslujejo na ozemlju vsake od pogodbenic;

ob priznavanju učinkov zmanjševanja tveganja pozavarovalnih pogodb v čezmejnem okolju, kadar so izpolnjeni veljavni bonitetni pogoji in ob upoštevanju zaščite imetnikov pravic in drugih strank;

ob priznavanju, da nadzor skupin zavarovateljev in pozavarovateljev nadzornim organom omogoča, da pravilno presodijo finančni položaj teh skupin;

ob priznavanju potrebe po kapitalski zahtevi za skupino ali oceni kapitala skupine za zavarovatelje in pozavarovatelje, ki so del skupine, ki posluje na ozemlju obeh pogodbenic, ter dejstva, da lahko kapitalska zahteva za skupino ali ocena kapitala skupine na ravni svetovnega matičnega podjetja temelji na pristopu matične pogodbenice;

ob potrditvi pomena, ki ga imajo specifikacije za kapitalsko zahtevo za skupino ali oceno kapitala skupine za nadzor skupine, ali, kjer je ustrezno, pomena uporabe korektivnih ali preventivnih ali drugih odzivnih ukrepov, ki jih nadzorni organ uporabi na podlagi navedene ocene ali zahteve; in

ob spodbujanju izmenjave podatkov med nadzornimi organi za nadzor zavarovateljev in pozavarovateljev v interesu imetnikov polic in drugih uporabnikov;

sporazumeli o naslednjem:

Člen 1 – Cilji

Ta sporazum obravnava naslednje:

(a)odpravo, pod določenimi pogoji, zahtev glede lokalne prisotnosti, s katerimi pogodbenica ali njeni nadzorni organi pozavarovatelju prevzemniku, ki ima sedež ali domicil v drugi pogodbenici, pogojujejo sklenitev pozavarovalne pogodbe z zavarovateljem cedentom, ki ima sedež ali domicil na ozemlju pogodbenice, ali dovoljenje zavarovatelju cedentu, da lahko prizna pravico do pripoznanja pozavarovanja ali do pripoznanja učinkov zmanjševanja tveganja pozavarovalnih pogodb;

(b)odpravo, pod določenimi pogoji, zahtev glede zavarovanja s premoženjem, s katerimi pogodbenica ali njeni nadzorni organi pozavarovatelju prevzemniku, ki ima sedež ali domicil v drugi pogodbenici, pogojujejo sklenitev pozavarovalne pogodbe z zavarovateljem cedentom, ki ima sedež ali domicil na ozemlju pogodbenice, ali dovoljenje zavarovatelju cedentu, da lahko prizna pravico do pripoznanja pozavarovanja ali do pripoznanja učinkov zmanjševanja tveganja pozavarovalnih pogodb;

(c)vlogo nadzornih organov pogodbenice gostiteljice in nadzornih organov matične pogodbenice pri bonitetnem nadzoru skupine zavarovalnic ali pozavarovalnic, katerih globalno matično podjetje je v matični pogodbenici, vključno z, pod določenimi pogoji: (i) odpravo bonitetnih zahtev za zavarovalnice glede solventnosti in kapitala, upravljanja in poročanja na ravni globalnega matičnega podjetja v pogodbenici gostiteljici ter (ii) določitvijo, da bo globalni bonitetni nadzor skupine zavarovalnic izvajal nadzorni organ matične pogodbenice in ne nadzorni organ pogodbenice gostiteljice, brez poseganja v nadzor skupine zavarovalnic ali pozavarovalnic, ki ga na ravni matičnega podjetja izvaja pogodbenica gostiteljica na svojem ozemlju; in

(d)vzajemno podporo pogodbenic pri izmenjavi podatkov med nadzornimi organi obeh pogodbenic ter priporočene postopke za takšno izmenjavo.

Člen 2 – Opredelitve pojmov

V tem sporazumu se uporabljajo naslednje opredelitve:

(a)„zavarovatelj cedent“ pomeni zavarovatelja ali pozavarovatelja, ki je nasprotna stranka pozavarovatelja prevzemnika v pozavarovalni pogodbi;

(b)„zavarovanje s premoženjem“ pomeni sredstva, kot so denar in akreditivi, ki jih pozavarovatelj zastavi v korist zavarovatelja cedenta ali pozavarovatelja cedenta, da jamči za ali zavaruje obveznosti pozavarovatelja prevzemnika do zavarovatelja cedenta, ki izhajajo iz pozavarovalne pogodbe;

(c)„pravica do pripoznanja pozavarovanja ali do pripoznanja učinkov zmanjševanja tveganja pozavarovalnih pogodb“ pomeni pravico zavarovatelja cedenta, da v okviru bonitetnega regulativnega okvira pripozna zneske, ki jih dolgujejo pozavarovatelji prevzemniki in ki so povezani s plačanimi in neplačanimi izgubami, ki izhajajo iz cediranih tveganj, kot sredstva oziroma zmanjšanje obveznosti;

(d)„skupina“ pomeni dve ali več podjetij, od katerih je vsaj eno zavarovalnica ali pozavarovalnica, kadar ima eno nadzor nad eno ali več zavarovalnicami ali pozavarovalnicami ali drugimi nereguliranimi podjetji;

(e)„nadzor skupine“ pomeni uporabo regulativnega in bonitetnega nadzora s strani nadzornega organa nad skupino zavarovalnic ali pozavarovalnic v namene, ki vključujejo zaščito imetnikov polic in drugih strank ter spodbujanje finančne stabilnosti ter globalnega delovanja;

(f)„matična pogodbenica“ pomeni pogodbenico, na ozemlju katere ima globalno matično podjetje skupine zavarovalnic ali pozavarovalnic ali zavarovalnica ali pozavarovalnica svoj sedež ali domicil;

(g)„nadzorni organ matične pogodbenice“ pomeni nadzorni organ v matični pogodbenici;

(h)„pogodbenica gostiteljica“ pomeni pogodbenico, v kateri skupina zavarovalnic ali pozavarovalnic ali zavarovalnica ali pozavarovalnica posluje, vendar ni ozemlje, kjer ima globalno matično podjetje skupine zavarovalnic ali pozavarovalnic ali zavarovalnica ali pozavarovalnica sedež ali domicil;

(i)„nadzorni organ pogodbenice gostiteljice“ pomeni nadzorni organ v pogodbenici gostiteljici;

(j)„zavarovatelj“ pomeni podjetje, ki ima dovoljenje ali licenco za začetek opravljanja ali opravljanje dejavnosti neposrednega ali primarnega zavarovanja;

(k)„matično podjetje“ pomeni regulirano ali neregulirano podjetje, ki ima neposredno ali posredno v lasti ali pod nadzorom drugo podjetje;

(l)„osebni podatki“ pomenijo vsako informacijo v zvezi z določeno ali določljivo osebo;

(m)„pozavarovatelj“ pomeni podjetje, ki ima dovoljenje ali licenco za začetek opravljanja ali opravljanje dejavnosti pozavarovanja;

(n)„dejavnosti pozavarovanja“ pomenijo dejavnost prevzemanja tveganj, ki jih cedira zavarovatelj ali drug pozavarovatelj;

(o)„pozavarovalna pogodba“ pomeni pogodbo, s katero je pozavarovatelj prevzemnik prevzel tveganje, ki ga je cediral zavarovatelj ali pozavarovatelj;

(p)„nadzorni organ“ pomeni vsakega nadzornika zavarovalnic in pozavarovalnic v Evropski uniji ali v Združenih državah;

(q)„podjetje“ pomeni vsak subjekt, ki opravlja gospodarsko dejavnost;

(r)„ameriška zvezna država“ pomeni vsako zvezno državo, skupnost narodov, ozemlje ali posest Združenih držav, zvezno okrožje Columbia, Svobodno pridruženo državo Portoriko, Zvezo Severnih Marianskih otokov, Ameriško Samoo, Guam ali Deviške otoke Združenih držav Amerike;

(s)„globalen“ pomeni vse poslovanje ali dejavnosti skupine, ne glede na to, kje se opravljajo; in

(t)„globalno matično podjetje“ pomeni končno matično podjetje skupine.

Člen 3 – Pozavarovanje

1.Pod pogoji iz odstavka 4 pogodbenica ne pogojuje in zagotovi, da njeni nadzorni organi ali kateri koli drugi pristojni organi ne pogojujejo dovoljenja pozavarovatelju prevzemniku, ki ima sedež ali domicil na ozemlju druge pogodbenice (v nadaljnjem besedilu za namene člena 3: pozavarovatelj prevzemnik iz matične pogodbenice), za sklenitev pozavarovalne pogodbe z zavarovateljem cedentom, ki ima sedež ali domicil na njenem ozemlju (v nadaljnjem besedilu za namene člena 3: zavarovatelj cedent iz pogodbenice gostiteljice), z naslednjim:

(a)ohranitvijo ali sprejetjem vsakršne zahteve po predložitvi zavarovanja s premoženjem v zvezi s prenosi z zavarovatelja cedenta iz pogodbenice gostiteljice na pozavarovatelja prevzemnika iz matične pogodbenice ter vsakršne zahteve glede poročanja, povezane z odpravljenim zavarovanjem s premoženjem, ali

(b)ohranitvijo ali sprejetjem kakršne koli nove zahteve, ki ima vsebinsko enak regulativni učinek na pozavarovatelja prevzemnika iz matične pogodbenice kot zahteve glede zavarovanja s premoženjem, ki se s tem sporazumom odpravijo, ali vsakršne zahteve glede poročanja, povezane z odpravljenim zavarovanjem s premoženjem,

kar bi v primerih iz (a) ali (b) povzročilo manj ugodno obravnavo pozavarovateljev prevzemnikov iz matične pogodbenice od obravnave pozavarovateljev prevzemnikov, ki imajo sedež ali domicil na ozemlju istega nadzornega organa kot zavarovatelj cedent iz pogodbenice gostiteljice. Ta odstavek pogodbenici, na ozemlju katere ima zavarovatelj cedent svoj sedež ali domicil (v nadaljnjem besedilu za namene člena 3: pogodbenica gostiteljica), ali njenim nadzornim organom ne preprečuje, da dovoljenje pozavarovateljem prevzemnikom iz matične pogodbenice za sklenitev pozavarovalne pogodbe z zavarovateljem cedentom iz pogodbenice gostiteljice pogojujejo z zahtevami, če enake zahteve veljajo za pozavarovalne pogodbe med zavarovateljem cedentom in pozavarovateljem prevzemnikom, ki imata sedež ali domicil na ozemlju istega nadzornega organa.

2.Pod pogoji iz odstavka 4 pogodbenica gostiteljica ne pogojuje in zagotovi, da njeni nadzorni organi ali kateri koli drugi pristojni organi ne pogojujejo dovoljenja zavarovatelju cedentu iz pogodbenice gostiteljice za priznanje pravice do pripoznanja pozavarovanja ali do pripoznanja učinkov zmanjševanja tveganja pozavarovalnih pogodb, sklenjenih s pozavarovateljem prevzemnikom iz matične pogodbenice, z naslednjim:

(a)ohranitvijo ali sprejetjem vsakršne zahteve po predložitvi zavarovanja s premoženjem v zvezi s prenosi z zavarovatelja cedenta iz pogodbenice gostiteljice na pozavarovatelja prevzemnika iz matične pogodbenice ter vsakršne zahteve glede poročanja, povezane z odpravljenim zavarovanjem s premoženjem, ali

(b)ohranitvijo ali sprejetjem kakršne koli nove zahteve, ki ima vsebinsko enak regulativni učinek na pozavarovatelja prevzemnika iz matične pogodbenice kot zahteve glede zavarovanja s premoženjem, ki se s tem sporazumom odpravijo, ali vsakršne zahteve glede poročanja, povezane z odpravljenim zavarovanjem s premoženjem,

kar bi v primerih iz (a) ali (b) povzročilo manj ugodno obravnavo pozavarovateljev prevzemnikov iz matične pogodbenice od obravnave pozavarovateljev prevzemnikov, ki imajo sedež ali domicil na ozemlju istega nadzornega organa kot zavarovatelj cedent iz pogodbenice gostiteljice. Ta odstavek pogodbenici gostiteljici ali njenim nadzornim organom ne preprečuje, da dovoljenje zavarovatelju cedentu iz pogodbenice gostiteljice za priznanje pravice do pripoznanja pozavarovanja ali do pripoznanja učinkov zmanjševanja tveganja pozavarovalnih pogodb, sklenjenih s pozavarovateljem prevzemnikom iz matične pogodbenice, pogojujejo z zahtevami, če enake zahteve veljajo za pozavarovalne pogodbe med zavarovateljem cedentom in pozavarovateljem prevzemnikom, ki imata sedež ali domicil na ozemlju istega nadzornega organa.

3.Pod pogoji iz odstavka 4 pogodbenica gostiteljica ne pogojuje in zagotovi, da njeni nadzorni organi ali kateri koli drugi pristojni organi, kot je ustrezno, ne pogojujejo sklenitve pozavarovalne pogodbe z zavarovateljem cedentom iz pogodbenice gostiteljice ali priznanja pravice do pripoznanja pozavarovanja ali do pripoznanja učinkov zmanjševanja tveganja pozavarovalnih pogodb z naslednjim:

(a)ohranitvijo ali sprejetjem vsakršne zahteve po lokalni prisotnosti za pozavarovatelja prevzemnika iz matične pogodbenice;

(b)ohranitvijo ali sprejetjem kakršne koli nove zahteve, ki ima vsebinsko enak regulativni učinek na pozavarovatelja prevzemnika iz matične pogodbenice kot zahteva glede lokalne prisotnosti,

kar bi v primerih iz (a) ali (b) povzročilo manj ugodno obravnavo pozavarovatelja prevzemnika iz matične pogodbenice od obravnave pozavarovateljev prevzemnikov, ki imajo sedež ali domicil na ozemlju nadzornega organa zavarovatelja cedenta iz pogodbenice gostiteljice ali ki imajo sedež ali domicil na ozemlju pogodbenice gostiteljice in imajo licenco ali dovoljenje za poslovanje na ozemlju nadzornega organa zavarovatelja cedenta iz pogodbenice gostiteljice. Za ameriške zvezne države „dovoljenje za poslovanje“ za namene te določbe pomeni, da imajo dovoljenje za poslovanje v tej državi.

4.Odstavki 1 do 3 se uporabljajo v skladu z naslednjimi pogoji:

(a)pozavarovatelj prevzemnik vedno ima in razpolaga:

(i)z vsaj 226 milijoni EUR, kadar ima zavarovatelj cedent sedež v EU, ali 250 milijoni USD, kadar ima zavarovatelj domicil v Združenih državah, kapitala ali kapitala in presežka, izračunano v skladu z metodologijo matične jurisdikcije; ali

(ii)če je pozavarovatelj prevzemnik družba, vključno z registriranimi in posameznimi neregistriranimi odkupniki:

(A)z ekvivalenti minimalnega kapitala in presežka (brez obveznosti) ali kapitalom v višini vsaj 226 milijonov EUR, kadar ima zavarovatelj cedent sedež v EU, ali 250 milijonov USD, kadar ima zavarovatelj cedent domicil v Združenih državah, izračunanih v skladu z metodologijo v matični jurisdikciji; in

(B)s centralnim skladom, v katerem je vsaj saldo 226 milijonov EUR, kadar ima zavarovatelj cedent sedež v EU, ali 250 milijonov USD, kadar ima zavarovatelj cedent domicil v Združenih državah;

(b)pozavarovatelj prevzemnik vedno ima in vzdržuje:

(i)količnik kapitalske ustreznosti v višini 100 % zahtevanega solventnostnega kapitala (v nadaljnjem besedilu: SRC) v skladu z direktivo Solventnost II ali kapitalske zahteve na podlagi tveganj (v nadaljnjem besedilu: RBC) v višini 300 % ravni pooblaščenega nadzora, kot se uporablja na ozemlju, na katerem ima pozavarovatelj prevzemnik sedež ali domicil; ali

(ii)če je pozavarovatelj prevzemnik družba, vključno z registriranimi in posameznimi neregistriranimi odkupniki, količnik kapitalske ustreznosti v višini 100 % SRC v skladu z direktivo Solventnost II ali RBC v višini 300 % ravni pooblaščenega nadzora, kot se uporablja na ozemlju, na katerem ima pozavarovatelj prevzemnik sedež ali domicil;

(c)pozavarovatelj prevzemnik se strinja, da bo nadzornemu organu na ozemlju zavarovatelja cedenta nemudoma predložil pisno obvestilo in pojasnilo, če:

(i)zavarovatelj cedent ne dosega več ravni minimalnega kapitala in presežka ali kapitala, kot je ustrezno, določene v pododstavku (a), ali količnika kapitalske ustreznosti ali kapitalskega količnika, kot je ustrezno, določenega v pododstavku (b); ali

(ii)se proti njemu uvede kakršen koli regulativni ukrep zaradi resnih kršitev prava, ki se uporablja;

(d)pozavarovatelj prevzemnik nadzornemu organu pogodbenice gostiteljice zagotovi pisno potrdilo o soglasju s pristojnostjo sodišč na ozemlju, kjer ima zavarovatelj cedent sedež ali domicil, v skladu z veljavnimi zahtevami navedenega ozemlja glede predložitve takšnega soglasja. Nič v tem sporazumu ne omejuje ali na kakršen koli način spreminja zmožnosti strank v pozavarovalni pogodbi, da se dogovorijo o alternativnih mehanizmih reševanja sporov;

(e)kadar je ustrezno za namene „storitev obdelave“, pozavarovatelj prevzemnik nadzornemu organu pogodbenice gostiteljice zagotovi pisno potrditev soglasja z imenovanjem navedenega nadzornega organa kot izvajalca storitev obdelave. Nadzorni organ pogodbenice gostiteljice lahko zahteva predložitev takšnega soglasja in njegovo vključitev v vsako pozavarovalno pogodbo v svoji jurisdikciji;

(f)pozavarovatelj prevzemnik v pisni obliki soglaša s plačilom vseh pravnomočnih sodb, ki jih je dosegel zavarovatelj cedent, kadar se zahteva izvršitev in ki so bile razglašene za izvršljive na ozemlju, kjer je bila sodba izdana;

(g)pozavarovatelj prevzemnik se v vsaki pozavarovalni pogodbi, za katero velja ta sporazum, strinja, da bo zagotovil zavarovanje s premoženjem za 100 odstotkov obveznosti pozavarovatelja prevzemnika, povezanih s pozavarovanjem, cediranim v skladu z navedeno pogodbo, če pozavarovatelj prevzemnik nasprotuje izvršitvi pravnomočne sodbe, ki je izvršljiva po zakonodaji ozemlja, kjer je bila izdana, ali izvršitvi dejansko izvršljive arbitražne odločbe, ne glede na to, ali jo je dosegel zavarovatelj cedent ali oseba, ki ga zastopa v postopku reševanja, kjer je ustrezno;

(h)pozavarovatelj prevzemnik ali njegov pravni predhodnik ali naslednik, kot je ustrezno, nadzornemu organu pogodbenice gostiteljice na njegovo zahtevo predloži naslednjo dokumentacijo:

(i)za obdobje dveh let pred sklenitvijo pozavarovalne pogodbe, nato pa enkrat na leto, svoje letne revidirane računovodske izkaze v skladu s pravom, ki se uporablja na ozemlju njegovega sedeža, vključno z zunanjim revizijskim poročilom;

(ii)za obdobje dveh let pred sklenitvijo pozavarovalne pogodbe poročilo o solventnosti in finančnem položaju ali mnenje aktuarja, če sta vloženi pri nadzorniku pozavarovatelja prevzemnika;

(iii)pred sklenitvijo pozavarovalne pogodbe, potem pa ne pogosteje kot vsakega pol leta, posodobljen seznam vseh spornih in zapadlih pozavarovalnih zahtevkov, ki so neporavnani 90 dni ali več, v zvezi s pozavarovanjem, prevzetim od zavarovateljev cedentov iz jurisdikcije zavarovatelja cedenta; in

(iv)pred sklenitvijo pozavarovalne pogodbe, potem pa ne pogosteje kot vsakega pol leta, informacije v zvezi s pozavarovanjem, ki ga je pozavarovatelj prevzemnik prevzel od zavarovatelja cedenta, pozavarovanjem, ki ga je pozavarovatelj prevzemnik cediral, in pozavarovanjem, ki ga pozavarovatelj prevzemnik lahko terja iz plačanih in neplačanih izgub, da se omogoči ovrednotenje meril iz pododstavka (i) odstavka 4;

(i)pozavarovatelj prevzemnik se zaveže, da bo pravočasno plačeval zahtevke v okviru pozavarovalnih pogodb. Zamude pri plačevanju se evidentirajo, če so izpolnjena naslednja merila:

(i)zapadlih in spornih je več kot 15 odstotkov izterljivih zneskov iz pozavarovanja, kot je sporočeno nadzorniku;

(ii)več kot 15 odstotkov zavarovateljev ali pozavarovateljev cedentov pozavarovatelja ima izterljive zneske iz pozavarovanja na plačane izgube, ki so zapadli 90 dni ali več, ki niso sporni in ki za vsakega zavarovatelja cedenta presegajo 90 400 EUR, kadar ima pozavarovatelj prevzemnik sedež v EU, ali 100 000 USD, kadar ima pozavarovatelj prevzemnik domicil v Združenih državah; ali

(iii)skupni znesek izterljivih zneskov iz pozavarovanja na plačane izgube, ki niso sporni, vendar so zapadli 90 dni ali več, presega 45 200 000 EUR, kadar ima pozavarovatelj prevzemnik sedež v EU, ali 50 000 000 USD, kadar ima pozavarovatelj prevzemnik domicil v Združenih državah;

(j)pozavarovatelj prevzemnik potrdi, da trenutno ne sodeluje v nobenem dogovoru o zagotavljanju solventnosti, ki vključuje zavarovatelje cedente pogodbenice gostiteljice, in se strinja, da bo v primeru sodelovanja v takšnem dogovoru zavarovatelja cedenta in njegov pristojni organ obvestil o tem ter zavarovatelju cedentu zagotovil 100-odstotno zavarovanje s premoženjem v skladu s pogoji navedenega dogovora;

(k)v primeru pravnega postopka reševanja, prisilne poravnave ali prenehanja, kot je ustrezno, lahko zavarovatelj cedent ali njegov zastopnik zahteva in, če sodišče, ki vodi postopek reševanja, prisilne poravnave ali prenehanja določi, da je to primerno, pridobi nalog, s katerim se pozavarovatelju prevzemniku naloži, naj predloži zavarovanje s premoženjem za vse zapadle odstopljene obveznosti; in

(l)nadzorni organ matične pogodbenice pozavarovatelja prevzemnika nadzornemu organu pogodbenice gostiteljice enkrat na leto potrdi, da pozavarovatelj prevzemnik izpolnjuje pododstavek (b).

5.Nič v tem sporazumu pozavarovatelju prejemniku ne preprečuje, da nadzornim organom prostovoljno predloži informacije.

6.Vsaka pogodbenica v svoji vlogi pogodbenice gostiteljice v zvezi s svojimi nadzornimi organi zagotovi, da v primeru, kadar nadzorni organ pogodbenice gostiteljice ugotovi, da pozavarovatelj prevzemnik iz matične pogodbenice ne izpolnjuje več enega od pogojev iz odstavka 4, nadzorni organ pogodbenice gostiteljice uvede samo nekatere zahteve iz odstavkov 1 do 3, če nadzorni organ pogodbenice gostiteljice ravna v skladu s postopkom iz pododstavkov (a) do (c):

(a)pred uvedbo takšnih zahtev nadzorni organ pogodbenice gostiteljice stopi v stik s pozavarovateljem prevzemnikom in, razen v izjemnih okoliščinah, v katerih je krajše obdobje potrebno zaradi zaščite imetnikov polic in drugih strank, pozavarovatelju prevzemniku zagotovi 30 dni od začetnega obvestila za predložitev načrta za odpravo pomanjkljivosti ter 90 dni od začetnega obvestila za odpravo pomanjkljivosti ter obvesti nadzorni organ matične pogodbenice;

(b)samo kadar nadzorni organ pogodbenice gostiteljice po preteku tega 90-dnevnega obdobja ali manj v izjemnih okoliščinah, kot je določeno v pododstavku (a), meni, da pozavarovatelj prevzemnik ni ukrepal ali ni zadostno ukrepal, lahko uveljavi zahteve iz odstavkov 1 do 3; in

(c)uveljavitev zahtev iz odstavkov 1 do 3 se pojasni v pisni obliki in sporoči zadevnemu pozavarovatelju prevzemniku.

7.V skladu s pravom, ki se uporablja, in pogoji tega sporazuma nič v tem členu ne omejuje ali na kakršen koli način spreminja zmožnosti strank v pozavarovalni pogodbi, da se dogovorijo o zahtevah glede zavarovanja s premoženjem ali drugih pogojih navedene pozavarovalne pogodbe.

8.Ta sporazum se uporablja samo za pozavarovalne pogodbe, sklenjene, spremenjene ali obnovljene na datum ali po datumu začetka veljavnosti ukrepa, ki zmanjšuje zavarovanje v skladu s tem členom, in samo v zvezi s povzročenimi izgubami in sporočenimi rezervami na in po (i) datumu ukrepa ali (ii) datumu uveljavitve takšne nove pozavarovalne pogodbe, njene spremembe ali obnovitve. Nič v tem sporazumu ne omejuje ali na kakršen koli način spreminja zmožnosti strank v kateri koli pozavarovalni pogodbi, da ponovno izpogajajo takšno pozavarovalno pogodbo.

9.Za večjo jasnost, v primeru odstopa od tega sporazuma nič v tem sporazumu nadzornim organom ali drugim pristojnim organom ne preprečuje, da od pozavarovateljev prevzemnikov iz pogodbenice gostiteljice zahtevajo lokalno prisotnost ali predložitev zavarovanja s premoženjem in povezanih zahtev ali skladnost z drugimi določbami prava, ki se uporablja, v zvezi s katerimi koli obveznostmi na podlagi pozavarovalnih pogodb, opisanih v tem sporazumu.

Člen 4 – Nadzor skupine

Za namene členov 9 in 10 pogodbenici določita naslednje prakse nadzora skupine:

(a)brez poseganja v pododstavke (c) do (h) in udeležbo v kolegijih nadzornikov za skupino zavarovalnic ali pozavarovalnic iz matične pogodbenice velja samo globalni bonitetni nadzor skupine zavarovalnic, vključno z globalnim upravljanjem, solventnostjo in kapitalom skupine ter poročanjem na ravni skupine, kot je ustrezno, ki ga opravljajo nadzorni organi matične pogodbenice, ne pa nadzor skupine na ravni globalne matične družbe skupine zavarovalnic ali pozavarovalnic, ki ga opravlja kateri koli nadzorni organ pogodbenice gostiteljice.

(b)Brez poseganja v pododstavek (a) lahko nadzorni organi pogodbenice gostiteljice izvajajo nadzor v zvezi s skupino zavarovalnic ali pozavarovalnic iz matične pogodbenice, kot je določeno v pododstavkih (c) do (h). Nadzorni organi pogodbenice gostiteljice lahko izvajajo nadzor skupine, kot je ustrezno, v zvezi s skupino zavarovalnic ali pozavarovalnic iz matične pogodbenice na ravni matične družbe na svojem ozemlju. Nadzorni organi pogodbenice gostiteljice sicer ne izvajajo globalnega nadzora skupine v zvezi s skupino zavarovalnic ali pozavarovalnic iz matične pogodbenice ne glede na nadzor skupine zavarovalnic ali pozavarovalnic na ravni matične družbe na ozemlju pogodbenice gostiteljice.

(c)Kadar se za skupino zavarovalnic ali pozavarovalnic iz matične pogodbenice v skladu z veljavnim pravom uporablja globalni sistem upravljanja tveganj, kot je razvidno iz predložitve globalne lastne ocene tveganj in solventnosti skupine (ORSA), nadzorni organ matične pogodbenice, ki zahteva to oceno, predloži njen povzetek:

(i)nadzornim organom pogodbenice gostiteljice, če so ti člani kolegija nadzornikov skupine zavarovalnic ali pozavarovalnic, in sicer nemudoma, ter

(ii)nadzornim organom pomembnih podrejenih družb ali podružnic te skupine v pogodbenici gostiteljici, in sicer na zahtevo teh nadzornih organov.

Kadar se v skladu z veljavnim pravom za skupino zavarovalnic ali pozavarovalnic iz matične pogodbenice globalna ocena ORSA za skupino ne uporablja, zadevni nadzorni organ iz ameriške zvezne države ali države članice EU predloži enakovredno dokumentacijo, ki je pripravljena v skladu z veljavnim pravom matičnega nadzornega organa iz pododstavkov (i) in (ii).

(d)Povzetek globalne ocene ORSA za skupino ali enakovredna dokumentacija iz pododstavka (c) vsebuje naslednje elemente:

(i)opis okvira skupine zavarovalnic ali pozavarovalnic za upravljanje tveganj;

(ii)oceno izpostavljenosti tveganju skupine zavarovalnic ali pozavarovalnic; in

(iii)oceno tveganega kapitala in oceno prihodnje solventnosti skupine.

(e)Ne glede na pododstavek (a), če povzetek globalne ocene ORSA za skupino ali enakovredne dokumentacije iz pododstavka (c), kot je ustrezno, razkrije resno grožnjo za zaščito imetnikov polic ali finančno stabilnost na ozemlju nadzornega organa pogodbenice gostiteljice, lahko navedeni nadzorni organ pogodbenice gostiteljice uvede preventivne, korektivne ali druge odzivne ukrepe v zvezi z zavarovatelji ali pozavarovatelji v pogodbenici gostiteljici. 

Pred uvedbo takšnih ukrepov se nadzorni organ pogodbenice gostiteljice posvetuje z zadevnim nadzornim organom matične pogodbenice skupine zavarovalnic ali pozavarovalnic. Pogodbenici nadzorne organe spodbujata, naj še naprej obravnavajo vprašanja v zvezi z bonitetnim nadzorom skupin zavarovalnic v okviru kolegijev nadzornikov.

(f)Zahteve glede poročanja v zvezi z bonitetnim nadzorom skupine zavarovalnic, kot so določene v veljavnem pravu na ozemlju pogodbenice gostiteljice, se ne uporabljajo na ravni globalne matične družbe skupine zavarovalnic ali pozavarovalnic, razen če so neposredno povezane s tveganjem resnega vpliva na zmožnost podjetij znotraj skupine zavarovalnic ali pozavarovalnic, da plačajo zahtevke na ozemlju pogodbenice gostiteljice.

(g)Nadzorni organ pogodbenice gostiteljice ohrani možnost, da od zavarovatelja ali pozavarovatelja, ki posluje na njegovem ozemlju in katerega globalna matična družba ima sedež na ozemlju matične pogodbenice, zahteva in pridobi informacije, in sicer za namene bonitetnega nadzora skupine zavarovalnic, kadar so takšne informacije po mnenju nadzornega organa pogodbenice gostiteljice potrebne za zaščito imetnikov polic pred resno škodo ali za zaščito pred hudo grožnjo finančni stabilnosti ali močnim vplivom na zmožnost zavarovatelja ali pozavarovatelja, da plača zahtevke na ozemlju nadzornega organa pogodbenice gostiteljice. Takšna zahteva po informacijah nadzornega organa pogodbenice gostiteljice temelji na merilih bonitetnega nadzora in se, kadar je mogoče, izogiba obremenjujočim in podvojenim zahtevam. Nadzorni organ, ki je zahtevo poslal, o takšni zahtevi obvesti kolegij nadzornikov.

Ne glede na pododstavek (a) se lahko v primeru, da zavarovatelj ali pozavarovatelj ne izpolni takšne zahteve po informacijah, na ozemlju nadzornega organa pogodbenice gostiteljice uvedejo preventivni, korektivni ali drugi odzivni ukrepi.

(h)V zvezi s skupino zavarovalnic ali pozavarovalnic iz matične pogodbenice, ki poslujejo v pogodbenici gostiteljici in za katere se v matični pogodbenici uporablja ocena kapitala skupine, ki izpolnjuje naslednje pogoje:

(i)ocena kapitala skupine vključuje izračun kapitala globalne skupine, ki zajame tveganje na ravni celotne skupine, vključno z globalno matično družbo skupine zavarovalnic in pozavarovalnic, ki lahko vpliva na opravljanje zavarovalnih ali pozavarovalnih poslov in dejavnosti na ozemlju druge pogodbenice; in

(ii)nadzorni organ na ozemlju pogodbenice, kjer se uporablja ocena kapitala skupine iz odstavka (i), je pristojen za uvedbo preventivnih, korektivnih ali drugih odzivnih ukrepov na podlagi ocene, vključno z uvedbo mer kapitala, kot je ustrezno;

nadzorni organ pogodbenice gostiteljice v skladu s pravom, ki se uporablja, na svojem ozemlju ne uvede ocene kapitala skupine ali kapitalske zahteve za skupino na ravni globalne matične družbe skupine zavarovalnic ali pozavarovalnic.

Kadar za zavarovatelja ali pozavarovatelja iz matične pogodbenice na ozemlju matične pogodbenice velja kapitalska zahteva za skupino, nadzorni organ pogodbenice gostiteljice ne uvede kapitalske zahteve za skupino ali ocene kapitala skupine na ravni globalne matične družbe skupine zavarovalnic ali pozavarovalnic.

(i)Ne glede na katero koli določbo v tem sporazumu ta sporazum ne omejuje in ni namenjen omejevanju zmožnosti nadzornih organov v EU, da izvajajo nadzorno ali regulativno pristojnost nad subjekti ali skupinami, ki imajo v lasti ali nadzorujejo kreditne institucije v EU, opravljajo bančne posle v EU ali za katere je bilo ugotovljeno, da bi njihove bistvene finančne težave ali narava, porazdelitev, velikost, obseg, koncentracija, medsebojna povezanost ali mešanica dejavnosti lahko ogrozile finančno stabilnost EU, vključno z izvajanjem: Direktive 2002/87/ES Evropskega parlamenta in Sveta z dne 16. decembra 2002 o dopolnilnem nadzoru kreditnih institucij, zavarovalnic in investicijskih družb v finančnem konglomeratu, ki spreminja direktive Sveta 73/239/EGS, 79/267/EGS, 92/49/EGS, 92/96/EGS, 93/6/EGS in 93/22/EGS ter direktivi 98/78/ES in 2000/12/ES Evropskega parlamenta in Sveta, Direktive 2013/36/EU Evropskega parlamenta in Sveta z dne 26. junija 2013 o dostopu do dejavnosti kreditnih institucij in bonitetnem nadzoru kreditnih institucij in investicijskih podjetij, spremembi Direktive 2002/87/ES in razveljavitvi direktiv 2006/48/ES in 2006/49/ES (CRD IV), Uredbe (EU) št. 575/2013 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 26. junija 2013 o bonitetnih zahtevah za kreditne institucije in investicijska podjetja ter o spremembi Uredbe (EU) št. 648/2012 (CRR), Direktive 2014/59/EU Evropskega parlamenta in Sveta z dne 15. maja 2014 o vzpostavitvi okvira za sanacijo ter reševanje kreditnih institucij in investicijskih podjetij ter o spremembi Šeste direktive Sveta 82/891/EGS ter direktiv 2001/24/ES, 2002/47/ES, 2004/25/ES, 2005/56/ES, 2007/36/ES, 2011/35/EU, 2012/30/EU in 2013/36/EU in uredb (EU) št. 1093/2010 ter (EU) št. 648/2012 Evropskega parlamenta in Sveta, Uredbe (EU) št. 806/2014 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 15. julija 2014 o določitvi enotnih pravil in enotnega postopka za reševanje kreditnih institucij in določenih investicijskih podjetij v okviru enotnega mehanizma za reševanje in enotnega sklada za reševanje ter o spremembi Uredbe (EU) št. 1093/2010 ter Uredbe Sveta (EU) št. 1024/2013 z dne 15. oktobra 2013 o prenosu posebnih nalog, ki se nanašajo na politike bonitetnega nadzora kreditnih institucij, na Evropsko centralno banko ter drugih povezanih zakonov in predpisov.

Ne glede na vse določbe v tem sporazumu ta sporazum ne omejuje in ni namenjen omejevanju zmožnosti zadevnega nadzornega organa v ZDA, da izvaja nadzorno ali regulativno pristojnost nad subjekti ali skupinami, ki imajo v lasti ali nadzorujejo depozitarje v Združenih državah, opravljajo bančne posle v Združenih državah ali za katere je bilo ugotovljeno, da bi njihove bistvene finančne težave ali narava, porazdelitev, velikost, obseg, koncentracija, medsebojna povezanost ali mešanica dejavnosti lahko ogrozile finančno stabilnost Združenih držav, vključno z izvajanjem pristojnosti v skladu z Zakonom o bančnih holdingih (Bank Holding Company Act, 12 U.S.C. § 1841 et seq.), Zakonom o stanovanjskih kreditih (Home Owners’ Loan Act, 12 U.S.C. § 1461 et seq.), Zakonom o mednarodnem bančništvu (International Banking Act, 12 U.S.C. § 3101 et seq.), Dodd-Frankovim zakonom o reformi Wall Streeta in varstvu potrošnikov (Dodd-Frank Wall Street Reform and Consumer Protection Act, 12 U.S.C. § 5301 et seq.), ter drugih povezanih zakonov in predpisov.

Člen 5 – Izmenjava informacij

1.Pogodbenici spodbujata nadzorne organe v svoji jurisdikciji k sodelovanju pri izmenjavi informacij v skladu s praksami, določenimi v Prilogi. Pogodbenici razumeta, da bo uporaba takšnih praks okrepila sodelovanje in izmenjavo informacij, hkrati pa spoštovala visok standard zaščite zaupnosti.

2.Nič v tem sporazumu se ne nanaša na zahteve, ki morda veljajo za izmenjavo osebnih podatkov med nadzornimi organi.

Člen 6 – Priloga

Priloga k temu sporazumu je njegov sestavni del.

Člen 7 – Skupni odbor

1.Pogodbenici ustanovita skupni odbor, ki ga sestavljajo predstavniki Združenih držav in predstavniki Evropske unije in ki za pogodbenici predstavlja forum za posvetovanje in izmenjavo informacij o upravljanju Sporazuma in njegovem ustreznem izvajanju.

2.Pogodbenici se v skupnem odboru v zvezi s tem sporazumom posvetujeta:

(a)sporazumno, če katera od pogodbenic predlaga posvetovanje;

(b)vsaj enkrat v 180 dneh od datuma začetka veljavnosti ali začasne uporabe tega sporazuma, kar je prej, in nato enkrat na leto, razen če se odločita drugače;

(c)če katera koli od pogodbenic pisno zahteva obvezno posvetovanje in

(d)če ena od pogodbenic predloži pisno obvestilo o odstopu od Sporazuma.  

3.Skupni odbor lahko obravnava:

(a)zadeve, povezane z izvajanjem Sporazuma;

(b)učinke Sporazuma v jurisdikcijah pogodbenic na uporabnike zavarovanj in pozavarovanj ter na poslovanje zavarovateljev in pozavarovateljev;

(c)vse spremembe tega sporazuma, ki jih predlaga ena od pogodbenic;

(d)vse zadeve, ki zahtevajo obvezno posvetovanje;

(e)pisno namero o odstopu od tega sporazuma in

(f)druge zadeve, kot se odločita pogodbenici.

4.Skupni odbor lahko sprejme svoj poslovnik.

5.Skupnemu odboru izmenično po eno leto predseduje vsaka od pogodbenic, razen če se odloči drugače. Predsednik lahko skliče skupni odbor v skladu z odločitvijo pogodbenic o času in načinu.

6.Skupni odbor lahko skliče kakršno koli delovno skupino, da pospeši svoje delo.

Člen 8 – Začetek veljavnosti

Ta sporazum začne veljati sedem dni po izmenjavi pisnih obvestil, ki potrjujejo, da sta pogodbenici izpolnili svoje notranje zahteve in postopke, ali na drug datum, o katerem se sporazumeta pogodbenici.

Člen 9 – Izvajanje sporazuma

1.Od datuma začetka veljavnosti ali začasne uporabe tega sporazuma, kar je prej, pogodbenici zadevne nadzorne organe spodbujata, naj ne sprejemajo ukrepov, ki niso skladni s katerim koli od pogojev ali obveznosti iz Sporazuma, vključno s spoštovanjem odprave zahtev glede zavarovanja s premoženjem in lokalne prisotnosti v skladu s členom 3. To lahko vključuje, kot je ustrezno, izmenjavo dopisov med zadevnimi organi o vprašanjih, ki se nanašajo na ta sporazum.

2.Od datuma začetka veljavnosti ali začasne uporabe tega sporazuma, kar je prej, pogodbenici sprejmeta vse ukrepe, kot je ustrezno, za čim zgodnejše izvajanje in uporabo tega sporazuma v skladu s členom 10.

3.Od datuma začetka veljavnosti ali začasne uporabe tega sporazuma, kar je prej, Združene države spodbujajo ameriške zvezne države, naj nemudoma sprejmejo naslednje ukrepe:

(a)v vsakem letu po datumu začetka veljavnosti ali začasne uporabe tega sporazuma zmanjšajo znesek zavarovanja s premoženjem, ki ga vsaka zvezna država zahteva, da dovoli polno pravico do pripoznanja pozavarovanja, za 20 odstotkov zavarovanja s premoženjem, ki ga je posamezna ameriška zvezna država zahtevala 1. januarja pred podpisom tega sporazuma, in

(b)izvedejo zadevne zakone in predpise zadevne ameriške zvezne države o pravicah do pripoznanja pozavarovanja skladno s členom 3 kot metode za sprejetje ukrepov v skladu z odstavkoma 1 in 2 navedenega člena.

4.Pod pogojem, da je ta sporazum začel veljati, Združene države najpozneje na prvi dan v mesecu 42 mesecev od datuma podpisa tega sporazuma v skladu s svojimi zakoni in predpisi začnejo postopek ugotavljanja morebitne nadrejenosti tega sporazuma v zvezi z ukrepi katere koli ameriške zvezne države glede zavarovanja, za katere Združene države ugotovijo, da so neskladni s tem sporazumom in pomenijo manj ugodno obravnavo zavarovatelja ali pozavarovatelja iz EU kot zavarovatelja ali pozavarovatelja iz ZDA z domicilom, licenco ali drugim dovoljenjem v navedeni ameriški zvezni državi. Pod pogojem, da je ta sporazum začel veljati, Združene države najpozneje na prvi dan v mesecu 60 mesecev od datuma podpisa tega sporazuma v skladu s svojimi zakoni in predpisi zaključijo vse potrebne postopke ugotavljanja nadrejenosti tega sporazuma v zvezi z ukrepi katere koli ameriške zvezne države glede zavarovanja, za katere se opravi takšno ugotavljanje. Za namene tega odstavka Združene države pri ugotavljanju morebitne nadrejenosti dajo prednost tistim zveznim državam, ki imajo največji obseg bruto cediranih pozavarovanj.

Člen 10 – Uporaba Sporazuma

1.Razen če je drugače določeno, ta sporazum začne veljati na datum začetka veljavnosti ali 60 mesecev od datuma podpisa, kar je pozneje.

2.Ne glede na člen 8 in odstavek 1 tega člena:

(a)Evropska unija začasno uporablja člen 4 tega sporazuma do datuma začetka njegove veljavnosti, potem pa člen 4 uporablja tako, da zagotovi, da nadzorni organi in drugi pristojni organi upoštevajo v njem določene prakse od sedmega dneva meseca po datumu, na katerega sta se pogodbenici ena drugo obvestili, da so njune notranje zahteve in postopki, potrebni za začasno uporabo tega sporazuma, zaključeni.

Združene države začasno uporabljajo člen 4 tega sporazuma do datuma začetka njegove veljavnosti, potem pa člen 4 uporabljajo tako, da si čim bolj prizadevajo in spodbujajo nadzorne organe in druge pristojne organe, da upoštevajo v njem določene prakse od sedmega dneva meseca po datumu, na katerega sta se pogodbenici ena drugo obvestili, da so njune notranje zahteve in postopki, potrebni za začasno uporabo tega sporazuma, zaključeni;

(b)na datum začetka veljavnosti tega sporazuma ali 60 mesecev po podpisu tega sporazuma, kar je pozneje:

(i)se obveznosti pogodbenice iz člena 3(1) in (2) ter člena 9 uporabljajo samo, če in nato dokler nadzorni organi druge pogodbenice izvajajo nadzor, kot je določen v členu 4, ter izpolnjujejo obveznosti iz člena 3(3);

(ii)se prakse iz člena 4 in obveznosti iz člena 3(3) uporabljajo samo, če in nato dokler nadzorni organi druge pogodbenice izpolnjujejo obveznosti in člena 3(1) in (2); in

(iii)obveznosti pogodbenice iz člena 3(3) se uporabljajo samo, če in nato dokler nadzorni organi druge pogodbenice izvajajo nadzor iz člena 4 in izpolnjujejo obveznosti iz člena 3(1) in (2);

(c)kadar zadevni nadzorni organi ZDA na podlagi pododstavka (i) člena 4 uvedejo ukrepe v skladu z Dodd-Frankovim zakonom o reformi Wall Streeta in varstvu potrošnikov (12 U.S.C. § 5301 et seq.) zunaj ozemlja Združenih držav za skupino zavarovalnic ali pozavarovalnic iz EU, za katerih težave ali dejavnosti je ameriški svet za nadzor finančne stabilnosti ugotovil, da bi lahko ogrozile finančno stabilnost Združenih držav, lahko ena od pogodbenic odstopi od tega sporazuma s hitrim obveznim posvetovanjem in odstopom. Kadar na podlagi pododstavka (i) člena 4 nadzorni organ iz EU uvede ukrepe zunaj ozemlja Evropske unije za skupino zavarovalnic ali pozavarovalnic iz ZDA, ki so povezani z ogrožanjem finančne stabilnosti EU, lahko katera koli pogodbenica odstopi od tega sporazuma s hitrim obveznim posvetovanjem in odstopom;

(d)do datuma iz pododstavka (b) in ne glede na mehanizme v njem se določbe o pozavarovanju iz člena 3(1) in (2) uporabljajo za pozavarovatelja iz EU v ameriški zvezni držav na zgodnejšega od naslednjih datumov:

(i)ko takšna ameriška zvezna država sprejme ukrep, skladen s členom 3(1) in (2); ali

(ii)datum začetka veljavnosti ugotovitve organov Združenih držav v skladu z njihovimi zakoni in predpisi, da je ukrep ameriške zvezne države glede zavarovanja podrejen, ker ni skladen s tem sporazumom in povzroči manj ugodno obravnavo zavarovatelja ali pozavarovatelja iz EU od obravnave zavarovatelja ali pozavarovatelja iz ZDA z domicilom, licenco ali drugim dovoljenjem v navedeni ameriški zvezni državi;

(e)od datuma začasne uporabe iz pododstavka (a) in 60 mesecev po njem nadzorni organi v Evropski uniji pri uporabi pododstavka (h) člena 4 ne uvedejo kapitalske zahteve za skupino na ravni globalne matične družbe skupine zavarovalnic ali pozavarovalnic v zvezi s skupino zavarovalnic ali pozavarovalnic iz ZDA, ki posluje v Evropski uniji;

(f)od datuma podpisa tega sporazuma v obdobju 60 mesecev iz pododstavka (b), če pogodbenica ne izpolnjuje obveznosti iz člena 3 v zvezi z zahtevami glede lokalne prisotnosti, lahko nadzorni organi druge pogodbenice po obveznem posvetovanju uvedejo oceno kapitala skupine ali kapitalsko zahtevo za skupino na ravni globalne matične družbe za skupino zavarovalnic ali pozavarovalnic, ki ima sedež ali domicil v drugi pogodbenici;

(g)člen 3(3) se izvaja in uporablja na ozemlju EU najpozneje 24 mesecev od datuma podpisa tega sporazuma pod pogojem, da se Sporazum začasno uporablja ali da je začel veljati;

(h)v skladu s pododstavkoma (b) in (d) se člen 3(1) in (2) izvaja in v celoti uporablja na celotnem ozemlju obeh pogodbenic najpozneje 60 mesecev od datuma, ko sta obe pogodbenici podpisali ta sporazum, pod pogojem, da je začel veljati; in

(i)od datuma začetka veljavnosti ali začasne uporabe tega sporazuma, kar je prej, obe pogodbenici uporabljata člene 7, 11 in 12.

3.Kadar pogodbenica ne izpolnjuje odstavka 2 do datumov, ki so navedeni v njem, lahko druga pogodbenica zahteva obvezno posvetovanje prek skupnega odbora.

Člen 11 – Odstop in obvezno posvetovanje

1.Po obveznem posvetovanju lahko katera koli pogodbenica kadar koli odstopi od tega sporazuma tako, da o tem pisno obvesti drugo pogodbenico v skladu s postopki iz tega člena. Razen če se pogodbenici dogovorita drugače, takšen odstop začne veljati v 180 dneh ali 90 dneh v primeru odstopa iz člena 10(2)(c) po datumu obvestila. Pogodbenici lahko odstopita od tega sporazuma zlasti, kadar ena od pogodbenic ni izpolnila svojih obveznosti v skladu s tem sporazumom ali je sprejela ukrepe, ki niso skladni s cilji tega sporazuma.

2.Pred obvestilom o odločitvi o odstopu od tega sporazuma, vključno s spoštovanjem določb člena 10, pogodbenica obvesti predsednika skupnega odbora.

3.Pogodbenici sprejmeta potrebne ukrepe za to, da zainteresiranim stranem sporočita učinek odstopa na zavarovatelje in pozavarovatelje v svojih jurisdikcijah.

4.Obvezno posvetovanje prek skupnega odbora je potrebno, če ga ena od pogodbenic zahteva pri predsedniku skupnega odbora, in se začne najpozneje 30 dni ali 7 dni, če se zahteva v skladu s členom 10(2)(c), po takšni zahtevi, razen če se pogodbenici dogovorita drugače. Pogodbenica, ki zahteva obvezno posvetovanje, predloži pisno obvestilo o podlagi za obvezno posvetovanje. Obvezno posvetovanje se izvede na kraju, ki ga določita pogodbenici, če pa se pogodbenici ne moreta dogovoriti o lokaciji, pogodbenica, ki je zahtevala obvezno posvetovanje, predlaga tri nevtralne lokacije zunaj ozemlja obeh pogodbenic, druga pogodbenica pa izbere eno od predlaganih treh nevtralnih lokacij.

5.Obvezno posvetovanje je potrebno pred odstopom od tega sporazuma, vključno v zvezi z določbami iz člena 10.

6.Če pogodbenica zavrne sodelovanje v obveznem posvetovanju iz tega člena, lahko pogodbenica, ki želi odstopiti, nadaljuje z odstopom od tega sporazuma, kot je določeno v odstavku 1 tega člena.

Člen 12 – Spremembe

1.Pogodbenici se lahko pisno strinjata, da spremenita ta sporazum.

2.Če želi pogodbenica spremeniti ta sporazum, drugo pogodbenico pisno obvesti o zahtevi za začetek pogajanj za spremembo Sporazuma.

3.Zahteva za začetek pogajanj za spremembo Sporazuma se sporoči skupnemu odboru.

PRILOGA – Vzorčni memorandum o soglasju o izmenjavi informacij med nadzornimi organi

Člen 1 Cilj

1.Nadzorni organ (ameriške zvezne države) in nacionalni nadzorni organ (države članice EU), organa, ki podpišeta ta memorandum o soglasju, priznavata potrebo po sodelovanju pri izmenjavi informacij.

2.Organa priznavata, da so praktične ureditve v zvezi s čezmejnim sodelovanjem in izmenjavo informacij ključne za krizne situacije in vsakodnevni nadzor.

3.Cilj tega memoranduma o soglasju je olajšati sodelovanje na področju izmenjave informacij med organi v obsegu, ki ga dovoljuje pravo, ki se uporablja, ter skladno z nadzornimi in regulativnimi nameni.

4.Organa priznavata, da se nič v tem memorandumu o soglasju ne nanaša na zahteve, ki lahko veljajo za izmenjavo osebnih podatkov med nadzornimi organi.

5.Pravo, ki se uporablja za izmenjavo in zaščito zaupnih informacij, velja na ozemlju organov s ciljem zaščite zaupnosti podatkov, izmenjanih med organi v okviru tega memoranduma o soglasju. Pravo, ki se uporablja, si med drugim prizadeva zagotoviti, da:

(a)izmenjava zaupnih informacij poteka samo v namene, ki so neposredno povezani z izpolnjevanjem nadzornih funkcij organov in

(b)vse osebe, ki pridobijo dostop do takšnih zaupnih informacij v okviru svojih dolžnosti, ohranijo zaupnost takšnih informacij, razen v določenih opredeljenih okoliščinah iz člena 7.

Člen 2 Opredelitev pojmov

1.Za namene tega memoranduma o soglasju se uporabljajo naslednje opredelitve:

(a)„pravo, ki se uporablja“ pomeni vsako pravo, predpis, upravne določbe ali drugo pravno prakso, ki se uporablja v jurisdikciji organa in zadeva nadzor zavarovalnic in pozavarovalnic, izmenjavo nadzornih informacij, zaščito zaupnosti ter ravnanje z informacijami in njihovo razkrivanje;

(b)„zaupna informacija“ pomeni vsako predloženo informacijo, ki se v jurisdikciji zaprošenega organa šteje za zaupno;

(c)„zavarovatelj“ pomeni podjetje, ki ima dovoljenje ali licenco za začetek opravljanja ali opravljanje dejavnosti neposrednega ali primarnega zavarovanja;

(d)„oseba“ pomeni fizično osebo, pravni subjekt, partnerstvo ali družbo, ki nima pravne osebnosti;

(e)„osebni podatki“ pomenijo vsako informacijo v zvezi z določeno ali določljivo osebo;

(f)„predložena informacija“ pomeni vsako informacijo, ki jo zaprošeni organ predloži organu prosilcu kot odgovor na zahtevo po informacijah;

(g)„regulirana oseba“ pomeni zavarovatelja ali pozavarovatelja, ki ima dovoljenje ali je pod nadzorom nadzornega organa Evropske unije ali Združenih držav;

(h)„pozavarovatelj“ pomeni podjetje, ki ima dovoljenje ali licenco za začetek opravljanja ali opravljanje dejavnosti pozavarovanja;

(i)„zaprošeni organ“ pomeni organ, ki prejme zahtevo po informacijah;

(j)„organ prosilec“ pomeni organ, ki vloži zahtevo po informacijah;

(k)„nadzorni organ“ pomeni vsakega nadzornika zavarovalnic in pozavarovalnic v Evropski uniji ali v Združenih državah; in

(l)„podjetje“ pomeni vsak subjekt, ki opravlja gospodarsko dejavnost.

Člen 3 Sodelovanje

1.V skladu s pravom, ki se uporablja, bi zaprošeni organ zahteve organa prosilca moral obravnavati resno in nanje pravočasno odgovoriti. Organu prosilcu bi moral čim bolj popolno odgovoriti na zahtevo po informacijah v skladu s svojimi regulativnimi funkcijami.

2.V skladu s pravom, ki se uporablja, bi morala zaprošeni organ in organ prosilec obstoj in vsebino vsake zahteve po informacijah obravnavati kot zaupno, razen če se oba organa odločita drugače.

Člen 4 Uporaba predloženih informacij

1.Organ prosilec bi moral za informacije zaprositi samo, če ima zahteva upravičen regulativni ali nadzorni namen, ki je neposredno relevanten za zakoniti nadzor regulirane osebe s strani organa prosilca. Načeloma se šteje, da zahteva organa prosilca za informacije o posameznikih nima upravičenega regulativnega ali nadzornega namena, razen če je neposredno relevantna za izpolnjevanje nadzornih funkcij.

2.Organ prosilec bi moral predložene informacije uporabljati samo v zakonite namene, povezane z regulativnimi, nadzornimi ali bonitetnimi funkcijami ali funkcijami na področju finančne stabilnosti organa.

3.V skladu s pravom, ki se uporablja, vse izmenjane predložene informacije pripadajo zaprošenemu organu in ostanejo njegova last.

Člen 5 Zahteva za informacije

1.Zahteva za informacije organa prosilca bi morala biti v pisni obliki, ali skladna z odstavkom 2, kadar je nujna, ter vključevati naslednje elemente:

(a)vključene organe, zadevno področje nadzora in namen, za katerega se zahtevajo informacije;

(b)naziv zadevne osebe ali regulirane osebe;

(c)podrobnosti zahteve, ki lahko vključujejo opis dejstev, na katerih temelji zahteva, posebna vprašanja, ki se preiskujejo, in navedbo morebitne občutljivosti zahteve;

(d)zahtevane informacije;

(e)datum, do katerega se zahtevajo informacije, in vse relevantne pravne roke; in

(f)če je relevantno, ali, kako in komu se lahko posredujejo informacije v skladu s členom 7.

2.V primeru nujnih zahtev se zahteva lahko predloži v ustni obliki in bi jo bilo treba takoj pisno potrditi.

3.Zaprošeni organ bi moral zahtevo obravnavati na naslednji način:

(a)zaprošeni organ bi moral potrditi prejem zahteve.

(b)Zaprošeni organ bi moral oceniti vsako posamezno zahtevo za določitev polnega obsega informacij, ki se lahko predložijo v skladu s pogoji tega memoranduma o soglasju in postopki, ki veljajo v jurisdikciji zaprošenega organa. Pri odločanju, ali in v kakšnem obsegu se zahteva izpolni, lahko zaprošeni organ upošteva:

(i)ali je zahteva skladna z memorandumom o soglasju;

(ii)ali bi bila izpolnitev zahteve tako obremenjujoča, da bi ovirala pravilno opravljanje funkcij zaprošenega organa;

(iii)ali bi predložitev zahtevanih informacij lahko bila v nasprotju s ključnimi interesi jurisdikcije zaprošenega organa;

(iv)vse druge zadeve, ki jih določa pravo, ki se uporablja v jurisdikciji zaprošenega organa (zlasti v zvezi z zaupnostjo in poklicno skrivnostjo, varstvom in zasebnostjo podatkov ter poštenimi postopki); in

(v)ali bi izpolnitev zahteve lahko posegla v opravljanje funkcij zaprošenega organa.

(c)Kadar zaprošeni organ zavrne zahtevo ali ne more zagotoviti vseh ali dela zahtevanih informacij, bi zaprošeni organ moral v obsegu, v katerem je to praktično in ustrezno v skladu s pravom, ki se uporablja, pojasniti razloge za nepredložitev informacij in preučiti možne alternativne načine, da bi izpolnil nadzorni cilj organa prosilca. Zaprošeni organ lahko zahtevo po informacijah zavrne zlasti takrat, ko bi ta od zaprošenega organa zahtevala ravnanje, ki bi kršilo pravo, ki se uporablja.

Člen 6 Obravnava zaupnih informacij

1.Načeloma bi bilo treba vse informacije, prejete na podlagi tega memoranduma o soglasju, obravnavati kot zaupne informacije, razen če je navedeno drugače.

2.Organ prosilec bi moral izvesti vse zakonite in razumno izvedljive ukrepe, da ohrani zaupnost zaupnih informacij.

3.V skladu s členom 7 in pravom, ki se uporablja, bi moral organ prosilec omejiti dostop do zaupnih informacij, ki jih prejme od zaprošenega organa, na osebe, ki so zaposlene pri organu prosilcu ali delujejo v njegovem imenu in:

(a)za katere veljajo obveznosti preprečevanja nepooblaščenega razkritja zaupnih informacij, ki jih določi organ prosilec v njegovi jurisdikciji;

(b)ki so pod nadzorom in kontrolo organa prosilca;

(c)ki potrebujejo takšne informacije, ki so skladne in neposredno povezane z zakonitim regulativnim ali nadzornim namenom; in

(d)za katere še vedno veljajo zahteve glede zaupnosti, tudi ko niso več zaposlene pri organu prosilcu.

Člen 7 Posredovanje predloženih informacij

1.Razen kot je navedeno v členu 7(2) organ prosilec predloženih informacij, ki jih prejme od zaprošenega organa, ne bi smel posredovati tretjim osebam, razen:

(a)če je organ prosilec pridobil predhodno pisno soglasje zaprošenega organa za posredovanje takšnih informacij, razen če gre za nujno zahtevo, ki se lahko vloži ustno, čemur nemudoma sledi pisna potrditev; in

(b)če se tretja oseba zaveže, da bo spoštovala omejitve, s katerimi se vzdržuje zelo podobna raven zaupnosti kot je raven, ki velja za organ prosilec, kot je določeno v tem memorandumu o soglasju.

2.V skladu s pravom, ki se uporablja, če je organ prosilec zakonsko zavezan ali pravno obvezan, da razkrije predložene informacije, bi moral organ prosilec zaprošeni organ vnaprej obvestiti o takšni obveznosti in vseh povezanih postopkih, če je to razumno izvedljivo, da bi ta imel možnost posredovati in uveljavljati zaupnost. Če zaprošeni organ ne soglaša z razkritjem predloženih informacij, organ prosilec po potrebi sprejme vse razumne ukrepe za nasprotovanje razkritju, vključno z uporabo pravnih sredstev za preprečitev takšnega razkritja ter za uveljavitev in zaščito zaupnosti vseh zaupnih informacij, ki se lahko razkrijejo.