EVROPSKA KOMISIJA

Bruselj, 21.3.2017

COM(2017) 133 final

2017/0059(NLE)

Predlog

SKLEP SVETA

o stališču, ki se zavzame v imenu Evropske unije v Skupnem odboru v okviru Regionalne konvencije o panevro-mediteranskih preferencialnih pravilih o poreklu, v zvezi s spremembo Dodatka II k tej konvenciji

OBRAZLOŽITVENI MEMORANDUM

1.OZADJE PREDLOGA

•Razlogi za predlog in njegovi cilji

•Skladnost z veljavnimi predpisi s področja zadevne politike

2.PRAVNA PODLAGA, SUBSIDIARNOST IN SORAZMERNOST

•Pravna podlaga

Pravna podlaga Sklepa Sveta je člen 207 v povezavi s členom 218(9) Pogodbe o delovanju Evropske unije.

Člen 218(9) Pogodbe o delovanju Evropske unije (PDEU) določa, da kadar mora organ, ustanovljen z mednarodnim sporazumom, sprejeti sklep s pravnim učinkom, Svet na predlog Komisije ali visokega predstavnika Unije za zunanje zadeve in varnostno politiko sprejme sklep o stališču, ki ga je treba zavzeti v imenu Evropske unije.

Sklep, ki ga sprejme Skupni odbor Konvencije, spada na področje uporabe te določbe.

•Subsidiarnost (za neizključno pristojnost)

3.REZULTATI NAKNADNIH OCEN, POSVETOVANJ Z ZAINTERESIRANIMI STRANMI IN OCEN UČINKA

•Posvetovanja z zainteresiranimi stranmi

Pogodbenice Konvencije in države članice so bile obveščene o zahtevi na sestanku Skupnega odbora Konvencije 28. septembra 2016.

•Zbiranje in uporaba strokovnih mnenj

•Ocena učinka

4.PRORAČUNSKE POSLEDICE

2017/0059 (NLE)

Predlog

SKLEP SVETA

o stališču, ki se zavzame v imenu Evropske unije v Skupnem odboru v okviru Regionalne konvencije o panevro-mediteranskih preferencialnih pravilih o poreklu, v zvezi s spremembo Dodatka II k tej konvenciji

SVET EVROPSKE UNIJE JE –

ob upoštevanju Pogodbe o delovanju Evropske unije in zlasti člena 207 v povezavi s členom 218(9) Pogodbe,

ob upoštevanju predloga Evropske komisije,

ob upoštevanju naslednjega:

(1)Regionalna konvencija o panevro-mediteranskih preferencialnih pravilih o poreklu 3 (v nadaljnjem besedilu: Konvencija), ki določa pravila v zvezi s poreklom blaga, s katerim se trguje v okviru sporazumov o prosti trgovini, sklenjenih med državami panevro-mediteranskega območja ter z državami, ki so udeleženke stabilizacijsko-pridružitvenega procesa Unije, je začela veljati 1. januarja 2012.

(2)Člen 1 Dodatka II h Konvenciji določa, da lahko pogodbenice v svojih dvostranskih trgovinskih odnosih uporabljajo posebne določbe, ki odstopajo od splošnih določb iz Dodatka I k tej konvenciji. Te posebne določbe so določene v prilogah k Dodatku II.

(3)Skupni odbor, ustanovljen v okviru Srednjeevropskega sporazuma o prosti trgovini (v nadaljnjem besedilu: CEFTA), katerega pogodbenice so Republika Moldavija in udeleženke v stabilizacijsko-pridružitvenem procesu Unije (v nadaljnjem besedilu: pogodbenice CEFTA), je 26. novembra 2015 sprejel Sklep št. 3/2015, v katerem so določene posebne določbe, ki odstopajo od določb iz Dodatka I h Konvenciji.

(4)Namen Sklepa št. 3/2015 je poenostaviti trgovanje med pogodbenicami CEFTA z omilitvijo pogojev za kumulacijo iz člena 3 Dodatka I h Konvenciji, kar zadeva kumulacijo porekla, in ublažitvijo prepovedi povračil carin ali izvzetja od njih, kakor je določena v členu 14 Dodatka I h Konvenciji. Te določbe o odstopanju se uporabljajo samo za namene določitve porekla blaga v trgovinskih odnosih med pogodbenicami CEFTA.

(5)Posebne določbe, ki odstopajo od teh določb iz Dodatka I, bi bilo treba določiti v novi prilogi o trgovini, zajeti v Srednjeevropskem sporazumu o prosti trgovini (CEFTA), ki vključuje Republiko Moldavijo in udeleženke v stabilizacijsko-pridružitvenem procesu Evropske unije, ki jo je treba vključiti v Dodatek II. Dodatek II h Konvenciji bi bilo treba ustrezno spremeniti.

(6)Stališče Unije v Skupnem odboru Konvencije bi moralo zato temeljiti na priloženem osnutku sklepa –

SPREJEL NASLEDNJI SKLEP:

Člen 1

Stališče, ki ga zavzame Evropska unija v Skupnem odboru Regionalne konvencije o panevro-mediteranskih preferencialnih pravilih o poreklu v zvezi s spremembo Dodatka II h Konvenciji, temelji na osnutku sklepa Skupnega odbora, ki je priložen temu sklepu.

Predstavniki Unije v Skupnem odboru lahko sprejmejo manjše spremembe osnutka sklepa brez nadaljnjega sklepa Sveta.

Člen 2

Sklep Skupnega odbora se po sprejetju objavi v Uradnem listu Evropske unije.

Člen 3

Ta sklep začne veljati na dan sprejetja.

V Bruslju,

(1) UL L 54, 26.2.2013, str. 4.

(2) http://cefta.int/wp-content/uploads/2016/05/Decision-No_3_2015_Amending-Decison-No-3-2013-1.pdf.  

(3) UL L 54, 26.2.2013, str. 4.

EVROPSKA KOMISIJA

Bruselj, 21.3.2017

COM(2017) 133 final

PRILOGA

k

predlogu za sklep Sveta

o stališču, ki se zavzame v imenu Evropske unije v Skupnem odboru v okviru Regionalne konvencije o panevro-mediteranskih preferencialnih pravilih o poreklu, v zvezi s spremembo Dodatka II k tej konvenciji

DODATEK

SKLEP SKUPNEGA ODBORA REGIONALNE KONVENCIJE o
panevro-mediteranskih preferencialnih pravilih o poreklu

št.

z dne

o spremembi določb Dodatka II k Regionalni konvenciji o panevro-mediteranskih preferencialnih pravilih o poreklu z uvedbo možnosti povračila dajatev in polne kumulacije v trgovini, zajeti v Srednjeevropskem sporazumu o prosti trgovini (CEFTA), ki vključuje Republiko Moldavijo in udeleženke v stabilizacijsko-pridružitvenem procesu Evropske unije

Skupni odbor je –

ob upoštevanju Regionalne konvencije o panevro-mediteranskih preferencialnih pravilih o poreklu 1 (v nadaljnjem besedilu: Konvencija),

ob upoštevanju naslednjega:

(1)V členu 1(2) Konvencije je navedeno, da so v Dodatku II opredeljene posebne določbe, ki se uporabljajo med nekaterimi pogodbenicami in odstopajo od določb iz Dodatka I.

(2)Člen 1 Dodatka II h Konvenciji določa, da lahko pogodbenice v svojih dvostranskih trgovinskih odnosih uporabljajo posebne določbe, ki odstopajo od določb iz Dodatka I, in da so te določbe določene v prilogah k Dodatku II.

(3)Republika Srbija, ki predseduje pododboru CEFTA o carinah in pravilih o poreklu v okviru Srednjeevropskega sporazuma o prosti trgovini (v nadaljnjem besedilu: CEFTA), ki vključuje Republiko Moldavijo in udeleženke v stabilizacijsko-pridružitvenem procesu Evropske unije (v nadaljnjem besedilu: pogodbenice CEFTA), je obvestila sekretariat Skupnega odbora Konvencije o Sklepu Skupnega odbora Srednjeevropskega sporazuma o prosti trgovini št. 3/2015 z dne 26. novembra 2016, ki uvaja možnost povračila dajatev in polne kumulacije v trgovini med Republiko Moldavijo in udeleženkami v stabilizacijsko-pridružitvenem procesu Evropske unije v okviru CEFTA.

(4)Člen 4(3)(a) Konvencije določa, da Skupni odbor soglasno sprejme spremembe Konvencije, vključno s spremembami dodatkov –

SPREJEL NASLEDNJI SKLEP:

Člen 1

Dodatek II h Konvenciji, ki vsebuje odstopanja od določb Dodatka I h Konvenciji, se spremeni in dopolni s prilogami XIII, G in H k Dodatku II Konvencije, ki so vključene v priloge k temu sklepu.

Člen 2

V prilogah XIII, G in H k Dodatku II Konvencije, ki so vključene v priloge k temu sklepu, so določeni pogoji za uporabo prepovedi povračila dajatev in polne kumulacije v trgovini med pogodbenicami CEFTA.

Člen 3

Priloge so sestavni del tega sklepa.

Člen 4

Ta sklep začne veljati na dan, ko ga Skupni odbor sprejme.

Uporabljati se začne ....

V Bruslju,

   Za Skupni odbor

   Predsednik

Priloga I

Priloga XIII Dodatka II

Trgovina, zajeta v Srednjeevropskem sporazumu o prosti trgovini (CEFTA), ki vključuje Republiko Moldavijo in udeleženke v stabilizacijsko-pridružitvenem procesu Evropske unije

Člen 1

Izvzetja iz kumulacije porekla

Izdelki, ki so pridobili poreklo z uporabo določb iz te priloge, se izključijo iz kumulacije, kakor je določeno v členu 3 Dodatka I.

Člen 2

Kumulacija porekla

Za namene izvajanja člena 2(1)(b) Dodatka I se šteje, da je bila obdelava ali predelava, izvedena v Republiki Moldaviji ali udeleženkah v stabilizacijsko-pridružitvenem procesu Evropske unije (v nadaljnjem besedilu: pogodbenice CEFTA), izvedena v kateri koli drugi pogodbenici CEFTA, kadar so pridobljeni izdelki nadalje obdelani ali predelani v zadevni pogodbenici. Kadar so, v skladu s to določbo, izdelki s poreklom pridobljeni v dveh ali več zadevnih pogodbenicah, se štejejo za izdelke s poreklom iz pogodbenice CEFTA samo, če obdelava ali predelava presega postopke iz člena 6 Dodatka I.

Člen 3

DOKAZILA O POREKLU

1. Brez poseganja v člen 16(4) in (5) Dodatka I potrdilo o gibanju blaga EUR.1 izdajo carinski organi pogodbenice CEFTA, če se zadevni izdelki z uporabo kumulacije iz člena 2 te priloge lahko štejejo za izdelke s poreklom iz pogodbenice CEFTA ter izpolnjujejo druge zahteve iz Dodatka I.

2. Brez poseganja v člen 21(2) in (3) Dodatka I je izjavo o poreklu mogoče dati, če se zadevni izdelki z uporabo kumulacije iz člena 2 te priloge lahko štejejo za izdelke s poreklom iz pogodbenice CEFTA ter izpolnjujejo druge zahteve iz Dodatka I.

Člen 4

Izjave dobavitelja

1. Kadar se izda potrdilo o gibanju blaga EUR.1 ali se sestavi izjava o poreklu v pogodbenici CEFTA za izdelke s poreklom, pri izdelavi katerih je bilo uporabljeno blago iz drugih pogodbenic CEFTA, ki je bilo obdelano ali predelano v teh pogodbenicah in ni pridobilo statusa preferencialnega porekla, se upošteva izjava dobavitelja, dana za to blago v skladu s tem členom.

2. Izjava dobavitelja iz odstavka 1 tega člena služi kot dokazilo o opravljeni obdelavi ali predelavi zadevnega blaga v pogodbenicah CEFTA za namene določanja, ali se izdelki, v izdelavi katerih se to blago uporablja, lahko štejejo za izdelke s poreklom iz pogodbenic CEFTA ali izpolnjujejo druge zahteve iz Dodatka I.

3. Razen v primerih iz odstavka 4 tega člena dobavitelj sestavi ločeno izjavo dobavitelja za vsako pošiljko blaga v obliki, določeni v Prilogi G k temu dodatku, na listu papirja, priloženem k računu, dobavnici ali kakšnemu drugemu trgovinskemu dokumentu, ki dovolj natančno opisuje zadevno blago, da ga je mogoče prepoznati.

4. Kadar dobavitelj redno dobavlja blago določeni stranki, za katerega se pričakuje, da bo njegova obdelava ali predelava v pogodbenicah CEFTA daljše obdobje ostala nespremenjena, lahko predloži eno samo izjavo dobavitelja (v nadaljnjem besedilu: dolgoročna izjava dobavitelja), ki velja za nadaljnje pošiljke omenjenega blaga.

Dolgoročna izjava dobavitelja običajno velja do enega leta od datuma, ko se da izjava. Carinski organi pogodbenice CEFTA, v kateri se izjava sestavi, določijo pogoje za daljše obdobje veljavnosti.

Dolgoročno izjavo dobavitelja sestavi dobavitelj v obliki, predpisani v Prilogi H tega dodatka, in v njej zadevno blago opiše dovolj natančno, da ga je mogoče prepoznati. Zadevni stranki jo predloži pred prvo pošiljko blaga, na katero se nanaša taka izjava, ali skupaj s prvo pošiljko.

Dobavitelj stranko takoj obvesti, če se dolgoročna izjava dobavitelja za dobavljeno blago ne uporablja več.

5. Izjave dobavitelja iz odstavkov 3 in 4 tega člena morajo biti natipkane ali natisnjene v angleškem jeziku v skladu z določbami nacionalne zakonodaje zadevne pogodbenice CEFTA, v kateri se izjava sestavi, in morajo vsebovati izvirni lastnoročni podpis dobavitelja. Izjava je lahko napisana tudi na roko; v tem primeru mora biti napisana s črnilom in tiskanimi črkami.

6. Dobavitelj, ki izjavo sestavi, mora biti pripravljen, da na zahtevo carinskih organov pogodbenice CEFTA, v kateri je bila izjava sestavljena, kadar koli predloži vse ustrezne dokumente, ki dokazujejo, da so informacije v tej izjavi točne.

Člen 5

Dokazilne listine

Izjave dobavitelja, ki dokazujejo obdelavo ali predelavo z uporabljenimi materiali, opravljeno v pogodbenicah CEFTA, sestavljene v eni od teh pogodbenic, se obravnavajo kot dokument iz člena 16(3) in člena 21(5) Dodatka I in člena 4(6) te priloge, ki se uporablja kot dokazilo, da se izdelki, na katere se nanašata potrdilo o gibanju blaga EUR.1 ali izjava o poreklu, lahko štejejo kot izdelki s poreklom iz pogodbenice EFTA ter da izpolnjujejo druge zahteve iz Dodatka I.

Člen 6

Shranjevanje izjav dobavitelja

Dobavitelj, ki sestavi izjavo dobavitelja, mora vsaj tri leta hraniti kopije izjave in vseh računov, dobavnic ali drugih trgovinskih dokumentov, ki jim je ta izjava priložena, kot tudi dokumente iz člena 4(6) te priloge.

Dobavitelj, ki sestavi dolgoročno izjavo dobavitelja, vsaj tri leta hrani kopije izjave in vseh računov, dobavnic ali drugih trgovinskih dokumentov v zvezi z blagom, na katerega se nanaša ta izjava, poslanih zadevni stranki, ter dokumente iz člena 4(6) te priloge. To obdobje začne teči na datum izteka veljavnosti dolgoročne izjave dobavitelja.

Člen 7

Upravno sodelovanje

Za zagotovitev pravilne uporabe te priloge brez poseganja v člena 31 in 32 Dodatka I si pogodbenice CEFTA prek pristojnih carinskih organov medsebojno pomagajo pri preverjanju pristnosti potrdil o gibanju blaga EUR.1, izjav o poreklu ali izjav dobavitelja ter točnosti informacij, navedenih v teh dokumentih.

Člen 8

Preverjanje izjav dobavitelja

1. Izjave dobavitelja ali dolgoročne izjave dobavitelja se lahko naknadno preverjajo naključno ali kadar carinski organi pogodbenice, v kateri so bile take izjave upoštevane pri uporabi potrdila o gibanju blaga EUR.1 ali sestavljanju izjave o poreklu, upravičeno dvomijo o pristnosti dokumenta ali točnosti informacij v tem dokumentu.

2. Za namene izvajanja odstavka 1 tega člena morajo carinski organi pogodbenice iz odstavka 1 tega člena vrniti izjavo dobavitelja ali dolgoročno izjavo dobavitelja in račune, dobavnice ali druge trgovinske dokumente za blago, na katerega se nanaša taka izjava, carinskim organom države, v kateri je bila izjava sestavljena, in po potrebi navesti vsebinske ali oblikovne razloge za zahtevo za preverjanje.

V podporo zahtevi za naknadno preverjanje se pošlje vsak pridobljeni dokument in informacija, ki kaže, da so informacije v izjavi dobavitelja ali dolgoročni izjavi dobavitelja nepravilne.

3. Preverjanje opravijo carinski organi pogodbenice, v kateri je bila izjava dobavitelja ali dolgoročna izjava dobavitelja sestavljena. V ta namen imajo pravico zahtevati kakršno koli dokazilo in opraviti kakršen koli pregled dobaviteljevega knjigovodstva ali kakršen koli drug pregled, ki se jim zdi primeren.

4. Carinski organi, ki so zahtevali preverjanje, morajo biti o rezultatih tega preverjanja obveščeni čim prej. Rezultati morajo jasno pokazati, ali so informacije, dane v izjavi dobavitelja ali dolgoročni izjavi dobavitelja, točne, in jim morajo omogočiti, da ugotovijo, ali in v kakšni meri se taka izjava dobavitelja lahko upošteva pri izdajanju potrdila o gibanju blaga EUR.1 ali pri sestavljanju izjave o poreklu.

Člen 9

Kazni

Kaznovan bo vsak, ki sestavi dokument ali povzroči, da se sestavi dokument, ki vsebuje nepravilne informacije, z namenom, da bi pridobil preferencialno obravnavo za izdelke.

Člen 10

Prepoved povračila ali izvzetja od carin

Prepoved iz odstavka 1 člena 14 Dodatka I se ne uporablja v dvostranski trgovini med pogodbenicami CEFTA.

PRILOGA II

PRILOGA G Dodatka II

Izjava dobavitelja za blago, ki je bilo obdelano ali predelano v pogodbenicah CEFTA in ni pridobilo statusa preferencialnega porekla

Izjava dobavitelja, katere besedilo je navedeno spodaj, mora biti sestavljena v skladu s sprotnimi opombami. Vendar sprotnih opomb ni treba ponovno navajati v izjavi.

IZJAVA DOBAVITELJA

za blago, ki je bilo obdelano ali predelano v pogodbenicah CEFTA in ni pridobilo statusa preferencialnega porekla

Podpisani dobavitelj blaga, ki je zajeto v priloženem dokumentu, izjavljam:

1. da so bili naslednji materiali, ki nimajo porekla v pogodbenicah CEFTA, uporabljeni v pogodbenicah CEFTA, za izdelavo tega blaga:

2. Vsi drugi materiali, uporabljeni za izdelavo tega blaga v pogodbenicah CEFTA, imajo poreklo v pogodbenicah CEFTA;

3. Naslednje blago je bilo obdelano ali predelano zunaj pogodbenic CEFTA v skladu s členom 11 Dodatka I k Regionalni konvenciji o panevro-mediteranskih preferencialnih pravilih o poreklu in je tam pridobilo skupno dodano vrednost:

PRILOGA III

PRILOGA H Dodatka II 

Dolgoročna izjava dobavitelja za blago, ki je bilo obdelano ali predelano v pogodbenicah CEFTA in ni pridobilo statusa preferencialnega porekla

Dolgoročna izjava dobavitelja, katere besedilo je navedeno spodaj, mora biti sestavljena v skladu s sprotnimi opombami. Vendar sprotnih opomb ni treba ponovno navajati v izjavi.

DOLGOROČNA IZJAVA DOBAVITELJA

za blago, ki je bilo obdelano ali predelano v pogodbenicah CEFTA in ni pridobilo statusa preferencialnega porekla

Podpisani dobavitelj blaga, ki je zajeto v tem dokumentu in se redno dobavlja ……………………………………… 6 , izjavljam:

1. da so bili naslednji materiali, ki nimajo porekla v pogodbenicah CEFTA, uporabljeni v pogodbenicah CEFTA, za izdelavo tega blaga:

2. Vsi drugi materiali, uporabljeni za izdelavo tega blaga v pogodbenicah CEFTA, imajo poreklo v pogodbenicah CEFTA;

3. Naslednje blago je bilo obdelano ali predelano zunaj pogodbenic CEFTA v skladu s členom 11 Dodatka I k Regionalni konvenciji o panevro-mediteranskih preferencialnih pravilih o poreklu in je tam pridobilo skupno dodano vrednost:

Ta izjava velja za vse nadaljnje pošiljke tega blaga, poslane v času od………………………………………………………………

do……………………………………………………………….. 11 ..

Zavezujem se, da bom takoj obvestil …………………………………………….(1), če ta izjava ne bo več veljavna.

(1) UL L 54, 26.2.2013, str. 4.

(2) Kadar se račun, dobavnica ali drug trgovinski dokument, h kateremu je priložena izjava, nanaša na različne vrste blaga ali blago, v katerega materiali brez porekla niso vključeni v enakem obsegu, jih mora dobavitelj jasno ločiti.
Primer:
Dokument se nanaša na različne modele elektromotorjev iz tarifne številke 8501, uporabljene pri izdelavi pralnih strojev iz tarifne številke 8450. Narava in vrednost materialov brez porekla, uporabljenih pri izdelavi teh motorjev, se razlikujeta od modela do modela. Modeli morajo zato biti navedeni ločeno v prvem stolpcu, navedbe v drugih stolpcih pa je treba zagotoviti za vsak model posebej, da bi bilo proizvajalcu pralnih strojev omogočeno, da pravilno oceni status porekla svojih izdelkov glede na model elektromotorja, ki ga uporablja.

(3) Navedbe, zahtevane v teh stolpcih, je treba vpisati samo, če so potrebne.Primeri:Pravilo za oblačila iz ex poglavja 62 določa, da je dovoljena uporaba preje brez porekla. Če proizvajalec takih oblačil iz Srbije uporablja tkanino, uvoženo iz Črne gore, ki je tam pridobljena s tkanjem preje brez porekla, zadostuje, če dobavitelj iz Črne gore v svoji izjavi opiše material brez porekla, uporabljen kot preja, in mu ni treba označiti tarifne številke in vrednosti take preje.Proizvajalec žice iz železa iz tarifne številke 7217, ki jo je izdelal iz železnih palic brez porekla, mora v drugem stolpcu navesti „palice iz železa“. Kadar se ta žica uporablja pri izdelavi stroja, za katerega pravilo omejuje uporabo vseh materialov brez porekla na določen odstotek vrednosti, je treba v tretjem stolpcu navesti vrednost palic brez porekla.

(4) „Vrednost materialov“ pomeni carinsko vrednost pri uvozu uporabljenih materialov brez porekla ali, če ta ni znana in se je ne da ugotoviti, prvo preverljivo ceno, plačano za materiale v eni od pogodbenic CEFTA. Za enoto blaga, opredeljeno v prvem stolpcu, je treba navesti natančno vrednost vsakega uporabljenega materiala brez porekla.

(5) „Skupna dodana vrednost“ pomeni vse stroške, nastale zunaj pogodbenic CEFTA, vključno z vrednostjo vseh tam dodanih materialov. Za enoto blaga, opredeljeno v prvem stolpcu, je treba navesti natančno skupno dodano vrednost, pridobljeno zunaj pogodbenic CEFTA.

(6) Ime in naslov stranke.

(7) Kadar se račun, dobavnica ali drug trgovinski dokument, h kateremu je priložena izjava, nanaša na različne vrste blaga ali blago, v katerega materiali brez porekla niso vključeni v enakem obsegu, jih mora dobavitelj jasno ločiti. Primer: Dokument se nanaša na različne modele elektromotorjev iz tarifne številke 8501, uporabljene pri izdelavi pralnih strojev iz tarifne številke 8450. Narava in vrednost materialov brez porekla, uporabljenih pri izdelavi teh motorjev, se razlikujeta od modela do modela. Modeli morajo zato biti navedeni ločeno v prvem stolpcu, navedbe v drugih stolpcih pa je treba zagotoviti za vsak model posebej, da bi bilo proizvajalcu pralnih strojev omogočeno, da pravilno oceni status porekla svojih izdelkov glede na model elektromotorja, ki ga uporablja.

(8) Navedbe, zahtevane v teh stolpcih, je treba vpisati samo, če so potrebne.Primeri:Pravilo za oblačila iz ex poglavja 62 določa, da je dovoljena uporaba preje brez porekla. Če proizvajalec takih oblačil iz Srbije uporablja tkanino, uvoženo iz Črne gore, ki je tam pridobljena s tkanjem preje brez porekla, zadostuje, če dobavitelj iz Črne gore v svoji izjavi opiše material brez porekla, uporabljen kot preja, in mu ni treba označiti tarifne številke in vrednosti take preje. Proizvajalec žice iz železa iz tarifne številke 7217, ki jo je izdelal iz železnih palic brez porekla, mora v drugem stolpcu navesti „palice iz železa“. Kadar se ta žica uporablja pri izdelavi stroja, za katerega pravilo omejuje uporabo vseh materialov brez porekla na določen odstotek vrednosti, je treba v tretjem stolpcu navesti vrednost palic brez porekla.

(9) ‚Vrednost materialov‘ pomeni carinsko vrednost pri uvozu uporabljenih materialov brez porekla ali, če ta ni znana in se je ne da ugotoviti, prvo preverljivo ceno, plačano za materiale v eni od pogodbenic CEFTA.
Za enoto blaga, opredeljeno v prvem stolpcu, je treba navesti natančno vrednost vsakega uporabljenega materiala brez porekla.

(10) „Skupna dodana vrednost“ pomeni vse stroške, nastale zunaj pogodbenic CEFTA, vključno z vrednostjo vseh tam dodanih materialov. Za enoto blaga, opredeljeno v prvem stolpcu, je treba navesti natančno skupno dodano vrednost, pridobljeno zunaj pogodbenic CEFTA.

(11) Navedite datume. Obdobje veljavnosti dolgoročne izjave dobavitelja običajno ne sme biti daljše od 12 mesecev ob upoštevanju pogojev, ki jih določijo carinski organi države, kjer je bila dolgoročna izjava dobavitelja sestavljena.