EVROPSKA KOMISIJA

Bruselj, 24.7.2017

JOIN(2017) 31 final

SKUPNO SPOROČILO EVROPSKEMU PARLAMENTU IN SVETU

ELEMENTI STRATEGIJE EU ZA AFGANISTAN

ELEMENTI STRATEGIJE EU ZA AFGANISTAN

Namen

Evropska unija (EU) in njene države članice si od leta 2001 v sodelovanju z Afganistanom in širšo mednarodno skupnostjo prizadevajo za uresničevanje skupnega strateškega interesa pri boju proti ekstremizmu in terorizmu ob hkratnih prizadevanjih za mir in razvoj v tej državi.

Vendar so se varnostne razmere v Afganistanu v zadnjih letih poslabšale. Okrepil se je pritisk upornikov in teroristov. Demokratične institucije in pravni okvir za volitve so kljub nekaterim izboljšavam še vedno šibki. Človekove pravice so krhke, zlasti kar zadeva pravice žensk in otrok. Afganistan je dosegel napredek na področju gospodarskega in socialnega razvoja, vendar ga ogrožajo šibak gospodarski okvir, pomanjkanje infrastrukture in veliko število Afganistancev, ki se vračajo iz sosednjih držav. Poleg tega so zaradi vse večje negotovosti in slabe gospodarske perspektive državo zapustili številni prebivalci, zaradi česar se je povečal tok nedovoljenih migracij, zlasti v smeri Evrope.

EU in njene države članice bodo morale kot odgovor na trenutne izzive, s katerimi se sooča Afganistan, in skladno s sklepi Sveta za zunanje zadeve z dne 18. julija 2016 1 oblikovati resnično celovito strategijo za podporo razvoja Afganistana v trajnostno naravnano državo, ki se bo lahko zanašala sama nase.

Nova strategija se osredotoča na oblikovanje potrebnih pogojev za politični proces, ki lahko omogoči politično rešitev konflikta, in na nadaljnji razvoj institucij in gospodarstva, da se izboljša odpornost in omogoči prehod iz nestabilnih razmer, obenem pa obravnava tudi vprašanja, povezana z migracijami.

1.    Politični okvir

Afganistan je v preteklih petnajstih letih dosegel napredek na področju gospodarskega in socialnega razvoja, zlasti na področjih dostopa do osnovnega zdravstvenega varstva, osnovnega izobraževanja, opolnomočenja žensk in krepitve njihove zastopanosti. BDP na prebivalca se je povečal za petkrat, pričakovana življenjska doba pa se je podaljšala za skoraj 15 let.

Vendar se očitno pojavlja nevarnost zmanjšanja doseženega napredka. Trojni prehod Afganistana v letu 2015 2  – politični, varnostni in gospodarski – je pomenil dodaten pritisk na državo, kar je upočasnilo prehod k miru in ogrozilo že dosežene pridobitve. Afganistan se sooča z vedno bolj nestabilnimi varnostnimi razmerami 3 , medtem ko se ukvarja s šibkim gospodarstvom in slabim upravljanjem. Pri tem ima pomembno vlogo regionalna dinamika, zlasti kar zadeva varnost, pa tudi v gospodarskem smislu.

Hkrati se Afganistan sooča z doslej največjim povečanjem števila afganistanskih državljanov z dokumenti in brez njih, ki so se vrnili v državo, zlasti iz Pakistana in Irana, kar povzroča velik pritisk na družbo. Poleg tega so se zaradi poslabšanja varnostnih razmer, politične nestabilnosti in gospodarske krize povečale migracije v Evropo.

Da bi obravnavala navedene izzive, je mednarodna skupnost v letu 2016 ponovno potrdila svojo nadaljnjo podporo Afganistanu. Vrh Nata v Varšavi julija 2016 je mednarodno podporo miru in stabilnosti potrdil s finančnimi zavezami za varnostni sektor do leta 2020. Na konferenci o Afganistanu, ki je v Bruslju potekala oktobra 2016, je mednarodna skupnost zagotovila nadaljnjo politično podporo in se zavezala, da bo v istem časovnem obdobju zagotovila 13,6 milijarde EUR finančne podpore za razvojno agendo Afganistana. Skupna zaveza EU, ki je bila potrjena na konferenci v Bruslju, znaša 5 milijard EUR, tako da je celotna EU največja partnerica Afganistana pri razvojnem sodelovanju. Regionalni akterji in mednarodna skupnost so vnovič potrdili zavezanost političnemu procesu v prizadevanjih za trajni mir in spravo.

Poleg tega je bila s sporazumom o sodelovanju med EU in Afganistanom o partnerstvu in razvoju, ki je bil podpisan 18. februarja 2017, potrjena zaveza EU razvoju Afganistana v njegovem „desetletju preobrazbe“ (2015–2024) 4 . Sporazum določa okvir podpore EU in omogoča vzpostavitev uradnih dialogov na številnih področjih 5 .

Agenda za trajnostni razvoj do leta 2030 („Agenda 2030“), ki vključuje 17 ciljev trajnostnega razvoja, je nov referenčni okvir skupnih ciljev držav v razvoju in razvitih držav ter vpliva tako na pot razvoja Afganistana kot tudi na podporo Evrope temu razvoju. Na prednostnih nalogah agende za trajnostni razvoj do leta 2030 temelji tudi novo Evropsko soglasje o razvoju, ki EU in njenim državam članicam zagotavlja novo skupno vizijo razvojne politike, ki zadeva tudi Afganistan.

EU bo Afganistan še naprej podpirala politično, finančno in z vidika varnosti. Najpomembnejši in medsebojno povezani izzivi ostajajo mir, varnost in razvoj, ki bodo hkrati tudi temelj nove strategije.

2. Cilji

Glede na zgoraj navedene izzive in ob upoštevanju dosedanjih dosežkov, ki vključujejo prejšnjo strategijo EU, bi se morala EU osredotočiti na vzajemno krepitev ciljev na področjih, kjer lahko ustvari največ dodane vrednosti, in sicer:

1.spodbujanje miru, stabilnosti in regionalne varnosti;

2.krepitev demokracije, pravne države in človekovih pravic ter spodbujanje dobrega upravljanja in opolnomočenja žensk;

3.spodbujanje gospodarskega in človekovega razvoja ter

4.obravnava izzivov, povezanih z migracijami.

2.1 Spodbujanje miru, stabilnosti in regionalne varnosti

Mir v Afganistanu se še naprej izmika. Afganistan se že desetletja sooča s hudimi konflikti. Vmešavanje zunanjih sil je v kombinaciji z notranjimi konflikti pripeljalo do kompleksnih konfliktnih razmer, ki jih je mogoče razrešiti le s političnimi sredstvi. Mir je predpogoj za gospodarsko rast: brez miru ni trajnostnega razvoja.

V ta namen je bilo v preteklih letih danih več regionalnih in mednarodnih mirovnih pobud. To vključuje „kabulski proces za mir in varnostno sodelovanje“, ki ga je afganistanska vlada začela junija 2017. Ta proces združuje številne regionalne in mednarodne zainteresirane strani in lahko da nov zagon prizadevanjem za mirno rešitev spora.

Da bi lahko bil uspešen, mora biti kakršen koli mirovni proces vključujoč in potekati pod vodstvom Afganistana, ki mora zanj tudi prevzeti odgovornost. V njem morajo biti zastopani vsi državljani in njihovi legitimni interesi, ob katerih se ohranjajo enotnost, suverenost in ozemeljska celovitost države ter ustava zagotavlja enake pravice vsem. Rezultat takega procesa mora biti odpoved nasilju, pretrganje vseh vezi z mednarodnim terorizmom in spoštovanje ustave, vključno z njenimi določbami o človekovih pravicah, zlasti o pravicah žensk in otrok.

Med najpomembnejšimi izzivi za dolgoročno stabilnost in vzdržnost države ostajajo korupcija in nedovoljene gospodarske dejavnosti, predvsem industrija drog in nezakonito rudarjenje, ob hkratnem zagotavljanju znatnih sredstev za protivladne sile in kriminalne mreže.

EU in njene države članice so pripravljene odločno podpreti mir v Afganistanu 6 . V ta namen si bodo prizadevale za nadaljevanje tesnega partnerstva z ustreznimi mednarodnimi zainteresiranimi stranmi, zlasti z Združenimi narodi in Natom,

Na tem področju bi pobude EU zato morale vključevati:

·podpiranje mirovnega in spravnega procesa, za katerega odgovarja in ga vodi Afganistan ter ki vodi do politične rešitve, ki bo preprečevala nasilje, zavračala vsakršno vez s terorizmom in spoštovala človekove pravice, predvsem pravice žrtev konflikta, zlasti žensk in otrok;

·spodbujanje mednarodnega in regionalnega soglasja glede takega mirovnega procesa, za katerega odgovarja in ga vodi Afganistan;

·zagotavljanje delovanja EU na visoki ravni pri regionalnih in mednarodnih mirovnih pobudah, ki zadevajo Afganistan, vključno s kabulskim procesom za mir in varnostno sodelovanje;

·krepitev zmogljivosti afganistanske vlade, da doseže vse, vpletene v pristna pogajanja o miru in spravi, vključno s podporo visokemu mirovnemu svetu in izvajanjem mirovnega sporazuma med afganistansko vlado in organizacijo Hezb-e-Islami;

·okrepitev regionalnega (gospodarskega) sodelovanja med Afganistanom in njegovimi sosednjimi državami;

·okrepitev afganistanskih in regionalnih prizadevanj za zmanjšanje organiziranega kriminala ter podpora izvajanju afganistanskega nacionalnega akcijskega načrta za boj proti drogam;

·okrepitev prizadevanj Afganistana v boju proti pranju denarja in financiranju terorizma v skladu z mednarodnimi standardi, zlasti Projektne skupine za finančno ukrepanje (FATF) v zvezi s pranjem denarja;

·podporo prizadevanjem za bistveno zmanjšanje nezakonitega rudarjenja;

·podporo civilnim vidikom reforme varnostnega sektorja v skladu z vladnim načrtom, vključno s profesionalizacijo policije in okrepitvijo protikorupcijskih naporov, med drugim boja proti korupciji na tem področju.

2.2 Krepitev demokracije, pravne države in človekovih pravic ter spodbujanje dobrega upravljanja in opolnomočenja žensk

Kljub številnim pozitivnim korakom in zavezanosti organov za napredek pri spodbujanju človekovih pravic so razmere na področju človekovih pravic še vedno negotove, zlasti kar zadeva pravice žensk in otrok ter zagovornike človekovih pravic. Poleg tega demokratična načela in demokratični nadzor še vedno ostajajo izziv. Demokratične institucije, ki so pogosto šibke, se soočajo s korupcijo in nepreglednim odločanjem.

Ključni elementi za obravnavo takih pomanjkljivosti so zagotavljanje izvajanja demokratičnih načel, krepitev pravne države in napredek na področju varovanja človekovih pravic.

Afganistan mora okrepiti svoje demokratične institucije in demokratični nadzor ter izboljšati kakovost javnih storitev. Vladne institucije bi morali dopolnjevati in od njih terjati odgovornost raznoliki in neodvisni mediji ter pluralistična in dejavna civilna družba. Bistvenega pomena je večja udeležba in zastopanost žensk pri vseh vrstah javnih funkcij. Nadaljevati bi se morala prizadevanja v zvezi s pravno državo, vključno z dobro delujočim formalnim pravosodnim sistemom, zmanjšanjem korupcije in večjo odgovornostjo. Za okrepitev demokratičnih praks in vrednot so potrebne verodostojne, vključujoče in pregledne volitve, katerih rezultate na splošno sprejemajo vsi Afganistanci. Reforma volilnega sistema, vključno z mehanizmi za zmanjševanje goljufij, ki se bodo dejansko izvajali, bo povrnila zaupanje v širše demokratične procese.

Nadaljnja področja, ki jih velja podpirati, so ohranjanje pravice do svobode zbiranja, krepitev svobode izražanja in podpiranje medijske svobode. Poleg tega je v okviru mirovnega procesa ključnega pomena odprava kulture nekaznovanja za hude vojne zločine in zlorabo človekovih pravic. Ti ukrepi bodo pomagali zagotoviti okrepitev afganistanskih demokratičnih institucij ter razširiti in izboljšati opravljanje storitev njegovim prebivalcem.

V okviru delovanja EU v Afganistanu je bil poseben poudarek namenjen razvijanju pravne države, človekovim pravicam, krepitvi demokracije in spodbujanju dobrega upravljanja. EU pozorno spremlja pomembne spremembe na teh področjih ter nudi podporo in pomoč. Obsežne razprave o navedenih področjih potekajo v okviru letnih lokalnih dialogov o človekovih pravicah, ki se bodo v prihodnje nadgradili v strukturiran dialog na podlagi sporazuma o sodelovanju za partnerstvo in razvoj. Navedena prednostna področja so vključena v razvojno pomoč EU.

Na tem področju bi pobude EU morale vključevati:

·podporo izvajanju nacionalnega akcijskega načrta za resolucijo Varnostnega sveta Združenih narodov št. 1325 o ženskah, miru in varnosti, programa za ekonomsko opolnomočenje žensk in listine državljanov, in sicer po vsej državi;

·podporo vključitvi zakona o odpravi nasilja nad ženskami v kazensko zakonodajo, ustanovitvi posebnega oddelka sodišča za nasilje nad ženskami in razglasitvi ukrepov, katerih cilj je preprečevanje spolnega nadlegovanja;

·podporo izboljšanju zaščite otrok, med drugim s pripravo in sprejetjem celovitega zakona o otrocih in nacionalnega akcijskega načrta o zaščiti otrok;

·podporo boju proti korupciji na splošno in nacionalne protikorupcijske strategije;

·krepitev sodelovanja na področju boja proti goljufijam, ki so povezane s sredstvi EU, izplačanimi Afganistanu;

·ozaveščanje javnosti o pomenu volitev in druge pobude državljanske vzgoje, povezane z volitvami;

·povečanje volilne udeležbe, zlasti žensk in ranljivih skupin;

·podporo glavnim volilnim telesom (neodvisna volilna komisija, komisija za volilne pritožbe) in pripravo osnutka volilne zakonodaje in predpisov; zagotavljanje zmanjšanja goljufij in krepitev integritete volilnega procesa, neodvisen nadzor volitev s strani domačih in mednarodnih opazovalcev; krepitev sistema reševanja sporov v zvezi z volitvami;

·zagotavljanje nadaljnje podpore učinkovitemu pravosodnemu sistemu in sistemu za javni red in mir. To vključuje podpiranje sektorskih reform pravosodnega sistema, ki temeljijo na pravni državi, razvoj procesa tranzicijske pravičnosti, za katerega odgovarja Afganistan in ki vključuje obravnavo nekaznovanosti, s posebnim poudarkom na pravicah žrtev;

·zagotavljanje nadaljnje podpore učinkovitejši, odzivnejši in preglednejši civilni policiji, med drugim s podpiranjem institucionalnih reform in gradnje zmogljivosti, pri čemer se opira na izkušnje, pridobljene med misijo EUPOL, ki se je končala leta 2016;

·nadgradnjo lokalnega dialoga o človekovih pravicah med EU in Afganistanom v strukturiran dialog na podlagi sporazuma o sodelovanju za partnerstvo in razvoj;

·podporo afganistanski neodvisni komisiji za človekove pravice;

·pomoč pri pripravi ustrezne zakonodaje o človekovih pravicah; 

·povečanje ozaveščenosti afganistanskih institucij o pomenu svobode zbiranja in svobode izražanja;

·nadaljnje zavzemanje za moratorij na smrtno kazen in za ratifikacijo ustreznih mednarodnih konvencij;

·nadaljnjo podporo boju proti mučenju in slabemu ravnanju ter odločno zavzemanje za ratifikacijo Opcijskega protokola h Konvenciji proti mučenju;

·izboljšanje dialoga in sodelovanja z Mednarodnim kazenskim sodiščem ter spodbujanje njegovega učinkovitega delovanja, in sicer v skladu s skupno zavezo EU in Afganistana, izraženo v sporazumu o sodelovanju za partnerstvo in razvoj (člen 8);

·nadaljevanje podpore gradnji zmogljivosti afganistanske civilne družbe;

·krepitev boja proti korupciji in goljufijam, vključno s podpiranjem institucij za boj proti korupciji in goljufijam.

2.3 Spodbujanje gospodarskega in človekovega razvoja

Nekateri kazalniki človekovega razvoja za Afganistan so še vedno med najnižjimi na svetu: 36 % Afganistancev živi v revščini. Nepismenih je skoraj dve tretjini Afganistancev in po ocenah jih je 40 % brezposelnih. Takšne razmere vladajo kljub nedavnemu napredku pri gospodarskih reformah, ki so privedle do povečanja javnofinančnih prihodkov in boljšega gospodarskega okvira, pri čemer se je Afganistan leta 2016 pridružil Svetovni trgovinski organizaciji. Tveganje revščine se je povečalo zaradi velikega števila vrnjenih oseb iz sosednjih držav, razselitve zaradi konflikta, vplivov podnebnih sprememb in naravnih nesreč.

Za reševanje teh vprašanj se je afganistanska vlada na bruseljski konferenci o Afganistanu zavezala k izvedbi celovitega programa reform. V ospredju partnerstva je afganistanski nacionalni mirovni in razvojni okvir, ki dopolnjuje okvir samozadostnosti na podlagi vzajemne odgovornosti. Z novo oblikovanimi programi nacionalnih prednostnih nalog 7 se ta okvir prenaša v sektorske cilje in politike, osredotočene na ključna vprašanja, kot so zagotavljanje storitev prek listine državljanov, ekonomsko opolnomočenje žensk, kmetijstvo, urbani razvoj in nacionalna infrastruktura 8 .

Krepitev zasebnega sektorja je ključnega pomena za razvoj afganistanskega gospodarstva. Pomembno je zagotoviti spodbuden regulativni okvir za spodbujanje večje rasti zasebnega sektorja in izboljšanje zaupanja vlagateljev. Kmetijski sektor ima osrednjo vlogo pri gospodarskem razvoju. Krepitev odpornosti, vključno z odpornostjo proti vplivom podnebnih sprememb na podeželsko gospodarstvo, bo ključnega pomena za doseganje stopenj rasti, ki bodo potrebne za ustvarjanje zadostnega števila novih delovnih mest in povečanje domačih prihodkov. Napredek na teh področjih bi zmanjšal revščino, izboljšal življenjske pogoje in okrepil zagotavljanje osnovnih storitev, zlasti na področju zdravja in izobraževanja, ter pospešil družbeni in človekov razvoj – na vseh navedenih področjih Afganistan daleč zaostaja za regionalnimi ravnmi. V središču vseh naporov za spodbujanje trajnostnega razvoja mora še naprej biti obravnava neenakosti med spoloma in krepitev pravic žensk.

Poleg podeželskega gospodarstva ima Afganistan znaten potencial za razvoj ekstraktivne industrije. Ti naravni viri bi morali prispevati tudi k vzpostavitvi vključujočega gospodarstva in bi morali na pošten način prinašati koristi za nacionalni razvoj. Boljše upravljanje rudarstva in zagotavljanje popolne preglednosti pri upravljanju ekstraktivne industrije sta zato pomembna za zagotovitev, da ima prebivalstvo celotno korist iz naslova teh virov.

Izboljšano regionalno in mednarodno gospodarsko in trgovinsko sodelovanje bi lahko imela pomembno vlogo tudi pri spodbujanju afganistanskega gospodarstva in stabilnosti. Zato so bistvenega pomena pobude, ki izboljšujejo regionalno povezljivost in omogočajo povečanje trgovine po vsej regiji s spodbujanjem tranzitnih, transportnih in energetskih koridorjev.

EU bi morala podpirati:

·izvajanje afganistanskega nacionalnega mirovnega in razvojnega okvira, ki določa vladne strateške prednostne naloge politik in druge s tem povezane rezultate v zvezi s cilji bruseljske konference o Afganistanu, vključno z utrjevanjem miru;

·krepitev temeljnih socialnih storitev, tudi za najranljivejše segmente prebivalstva, zlasti na področju izobraževanja in zdravja;

·krepitev vloge podeželskih gospodarstev in kmetijstva kot trenutno glavnih virov ustvarjanja delovnih mest, vključno z vrednostnimi verigami;

·izvajanje politik na področju prehranske in hranilne varnosti s ciljem krepitve odpornosti podeželskih skupnosti in preprečevanja prehranskih kriz;

·krepitev povezav med humanitarnimi in razvojnimi prizadevanji;

·spodbujanje trajnostnih in podnebju prijaznih praks ter spodbujanje trajnostne rabe zemljišč in gospodarjenja z vodo;

·podpiranje afganistanskih prizadevanj za izkoriščanje potenciala za trajnostno upravljanje naravnih virov;

·krepitev regionalne povezljivosti, zlasti v okviru konference o regionalnem gospodarskem sodelovanju za Afganistan in ukrepov za izgradnjo zaupanja „srce Azije“ za dodatno izboljšanje tranzitnih, transportnih in energetskih koridorjev ter povečanje trgovine po vsej regiji;

·povečanje učinkovitosti pomoči in ponovno vzpostavitev fiskalne vzdržnosti s pomočjo napredka pri upravljanju javnih financ in večje mobilizacije domačih prihodkov, in sicer v skladu s politiko vlade. Hkrati še naprej raziskovati možnosti za zagotavljanje proračunske pomoči, vezane na programe nacionalnih prednostnih nalog, osredotočene na rezultate. Zagotavljati vzajemno odgovornost, med drugim s spremljanjem izvajanja okvira samozadostnosti na podlagi vzajemne odgovornosti in njegovih kazalnikov;

·krepitev prisotnosti in sodelovanja mednarodnih finančnih institucij, kot so Svetovna banka, Azijska razvojna banka in Evropska investicijska banka, ter razvojnih finančnih institucij držav članic, s ciljem spodbujati razvoj infrastrukture, malih in srednjih podjetij ter zlasti reformo rudarske industrije, vključno s pridobivanjem tujih naložb.

2.4 Obravnava izzivov, povezanih z migracijami

Zaupanje javnosti je načeto zaradi poslabšanja varnostnih razmer, politične nestabilnosti in gospodarske krize. Državo je zato zapustilo še več ljudi. To je omogočila intenzivnejša dejavnost tihotapskih mrež, kar je imelo takojšen učinek na Evropo. V letih 2015 in 2016 so bili Afganistanci druga največja skupina migrantov brez urejenega statusa v EU. Poleg tega je na regionalni ravni v letu 2016 v ospredje prišlo vprašanje položaja razseljenih afganistanskih državljanov v sosednjih državah, saj se je v tistem letu v Afganistan vrnilo največ Afganistancev doslej, večinoma iz Pakistana in Irana. Afganistan je bil zato pod hudim pritiskom, da sprejme vrnjene osebe ter poskrbi za njihovo trajnostno ponovno vključitev. Zaradi množičnega vračanja je tudi ponovno oživela razprava o potrebi po iskanju najboljšega pristopa za obravnavo tega dolgotrajnega vprašanja na mednarodni ravni. Poleg tega je veliko število afganistanskih državljanov notranje razseljenih, in sicer večinoma zaradi konfliktnih razmer, pa tudi v zvezi z naravnimi nesrečami in podnebnimi spremembami.

EU se je na te dogodke odzvala s spodbujanjem celovitega pristopa k migracijam, osredotočenega na kratkoročne potrebe in na dolgoročno perspektivo. EU je odločena še naprej podpirati Afganistan, da bi dosegli dobro vodene migracijske politike, vključno z odpravljanjem temeljnih vzrokov nedovoljenih migracij in prisilnega razseljevanja z okrepljeno podporo za gospodarski razvoj ter z zagotavljanjem trajnostnega ponovnega vključevanja vračajočih se afganistanskih državljanov. To vključuje varovanje in trajnostno ponovno vključevanje afganistanskih državljanov, ki so notranje razseljeni v svoji regiji, ter afganistanskih državljanov, ki se vračajo iz Evrope in sosednjih držav, predvsem iz Pakistana in Irana.

Za okrepitev političnega sodelovanja na številnih področjih skupnega interesa sta se EU in Afganistan oktobra 2016 dogovorila o „skupnih nadaljnjih ukrepih glede migracijskih vprašanj“ 9 . Skupni nadaljnji ukrepi zajemajo vračanje, ponovni sprejem, reintegracijo migrantov brez urejenega statusa, informiranje in boljšanje ozaveščenosti ter boj proti tihotapljenju migrantov in trgovini z ljudmi. Dopolnjujejo jih dvostranski memorandumi o soglasju, ki jih je vzporedno sklenilo več držav članic EU. Skupna delovna skupina EU in Afganistana za izvajanje skupnih nadaljnjih ukrepov zdaj spremlja njihovo izvajanje.

Decembra 2016 je Afganistan sprejel okvir politike za vrnjene in notranje razseljene osebe, pri čemer je opredelil glavne ukrepe, ki jih je treba sprejeti za trajnostno vključevanje vrnjenih in notranje razseljenih oseb.

Pobude EU na področju migracij bi morale temeljiti na obstoječih ukrepih in vključevati:

Na dvostranski ravni:

·polno izvajanje skupnih nadaljnjih ukrepov EU in Afganistana glede migracijskih vprašanj ter dvostranskih memorandumov o soglasju, ki so jih države članice EU sklenile z Afganistanom;

·EU in Afganistan bosta proučila možnost pogajanj o sporazumu o ponovnem sprejemu, in sicer na podlagi rezultatov izvajanja skupnih nadaljnjih ukrepov in v skladu z določbami sporazuma o sodelovanju za partnerstvo in razvoj;

·podporo pri odpravljanju temeljnih vzrokov za nedovoljene migracije in prisilno razseljevanje, da se ustvari okolje, ki bo Afganistancem dajalo alternativo nedovoljenim migracijam;

·podpiranje in omogočanje trajnostnega ponovnega vključevanja vrnjenih oseb iz EU in tretjih držav (npr. Pakistana in Irana) s pristopom, ki temelji na ravni skupnosti, pri čemer se osredotoča na socialno kohezijo in morebitna trenja v skupnostih gostiteljicah, zagotavljanje poklicnega usposabljanja in ukrepe za ustvarjanje delovnih mest in dostop do trga, tudi v kmetijstvu, obrtništvu in domači obrti, ter s podporo ustanavljanju podjetij in uporabi v tujini pridobljenih znanj in kvalifikacij za vključitev vrnjenih afganistanskih državljanov v ranljivo gospodarstvo z visoko stopnjo brezposelnosti;

·podporo za boj proti trgovini z ljudmi in tihotapljenju migrantov, vključno z okrepljenim mejnim nadzorom.

Na regionalni ravni:

·stalen politični dialog na dvostranski in regionalni ravni kot del celovitega pristopa, ki temelji na dialogu in spoštovanju humanitarnega prava, s ciljem vzpostaviti urejeno, varno, dostojanstveno vračanje in trajnostno ponovno vključevanje;

·podporo postopnemu, dostojanstvenemu in obvladljivemu postopku vračanja migrantov iz sosednjih držav v Afganistan; izvajanje regionalnega okvira za razseljene Afganistance ob sodelovanju z ustreznimi zainteresiranimi stranmi, vključno z lokalnimi organi in mednarodnimi organizacijami, kot sta visoki komisar Združenih narodov za begunce in Mednarodna organizacija za migracije, da se omogoči trajnostno ponovno vključevanje vrnjenih oseb.

Na večstranski ravni:

·usklajevanje v okviru prihodnjih globalnih dogovorov o migracijah in beguncih ter njihovo izvajanje; spodbujanje večjega/ciljno usmerjenega dialoga v okviru budimpeštanskega procesa in njegovega migracijskega partnerstva „Svilena pot“, pa tudi v okviru „srce Azije“ in Južnoazijskega združenja za regionalno sodelovanje (SAARC).

3.    Sklep

Kljub znatnim prizadevanjem mednarodne skupnosti v daljšem časovnem obdobju v Afganistanu še vedno vladajo resne konfliktne razmere, ki močno ovirajo njegov gospodarski in socialni razvoj.

Na bruseljski konferenci o Afganistanu sta zato tako Evropska unija kot tudi mednarodna skupnost poudarili svojo skupno zavezanost poglobitvi in okrepitvi njunega sodelovanja, da se Afganistanu pomaga pri oblikovanju političnih, družbenih in gospodarskih razmer, ki bodo državi omogočile utrjevanje miru, varnosti, trajnostnega razvoja in blaginje. Cilj je, da Afganistan v desetletju preobrazbe (2015–2024) postane samozadosten.

Nova strategija EU bo ta cilj pomagala doseči z osredotočenjem na naslednje cilje:

·spodbujanje miru, stabilnosti in regionalne varnosti;

·krepitev demokracije, pravne države in človekovih pravic ter spodbujanje dobrega upravljanja in opolnomočenja žensk;

·spodbujanje gospodarskega in človekovega razvoja ter

·obravnava izzivov, povezanih z migracijami.

Poleg tega bo nova strategija EU in njenim državam članicam omogočila boljše usklajevanje ukrepov. V zvezi s tem je Svet za zunanje zadeve v sklepih z dne 12. maja 2016 poudaril pomen skupnega načrtovanja programov za povečanje strateških analiz in usklajevanje o sredstvih, obljubljenih na bruseljski konferenci, ter možnosti za skupno izvajanje. Hkrati je nova strategija dovolj prožna, da lahko vpliva na vrsto možnih scenarijev v Afganistanu in se nanje ustrezno odzove.

Afganistanska vlada je v letu 2016 sprejela trdne zaveze za doseganje samozadostnosti, odgovornosti in samoodgovornosti za svojo politično pot in razvojno politiko. EU kot del širše mednarodne skupnosti ostaja trdno zavezana podpori vlade in državljanov Afganistana pri teh prizadevanjih. Da bodo ta lahko uspešna, je bistvenega pomena nadaljnje delovanje Afganistana in njegovo prevzemanje odgovornosti za svojo pot.

(1)

Svet za zunanje zadeve, 18. julij 2016: Sklepi Sveta o Afganistanu (dok. 11245/16).

(2)

Afganistan je prevzel odgovornost za zagotavljanje varnosti; manjša finančna sredstva zaradi zmanjšanja mednarodne porabe, povezanega z zmanjšanjem mednarodnih vojaških enot, skupaj s posrednim učinkom svetovne gospodarske krize; in zamenjava vodstva po predsedniških volitvah leta 2014.

(3)

Misija pomoči Združenih narodov v Afganistanu je v letu 2016 zabeležila 11 418 žrtev med civilisti (3 498 civilistov je umrlo, 7 920 pa je bilo ranjenih); kar v primerjavi z letom 2015 pomeni 2 % več smrtnih žrtev med civilisti in 6 % več ranjenih civilistov, kar skupaj pomeni povečanje skupnega števila žrtev med civilisti za 3 %. Od leta 2009 je bilo v konfliktu ubitih 24 841 in ranjenih 45 347 ljudi.

(4)

Sklep Sveta (EU) 2017/434 z dne 13. februarja 2017 o podpisu, v imenu Unije, Sporazuma o sodelovanju za partnerstvo in razvoj med Evropsko unijo in njenimi državami članicami na eni strani ter Islamsko republiko Afganistan na drugi strani in o njegovi začasni uporabi (UL L 67, 14.3.2017, str. 1) in besedilo Sporazuma (str. 3). V skladu s členom 3 Sklepa se Sporazum do začetka veljavnosti uporablja začasno.

(5)

Človekove pravice, enakost spolov, dobro upravljanje, migracije ter gospodarski in socialni razvoj, vključno z vidiki trgovine, naložb in regionalnega sodelovanja.

(6)

Globalna strategija EU za zunanjo in varnostno politiko iz junija 2016 je prav tako določila pristop EU k varnostnim in političnim izzivom sedanjega časa, pri čemer je njeno vodilno načelo delovanja uporaba celovitega pristopa. V primeru Afganistana to pomeni integriran pristop k reševanju konflikta, pri čemer je ukrepanje osredotočeno zlasti na področja varnosti in razvoja, dobrega upravljanja in človekovih pravic z namenom krepiti odpornost države in družbe.

(7)

(1) Razvoj zasebnega sektorja, (2) nacionalna infrastruktura in povezljivost, (3) učinkovito upravljanje, (4) reforma pravosodja in pravnega sektorja, (5) listina državljanov, (6) celovit razvoj kmetijstva, (7) urbani razvoj, (8) nacionalni razvoj mineralov in virov, (9) razvoj človeškega kapitala, (10) ekonomsko opolnomočenje žensk.

(8)

O rezultatih bruseljske konference o Afganistanu na splošno in natančneje o petih načrtih nacionalnih prednostnih nalog glej: http://policymof.gov.af/bca/npps

(9)

Skupni nadaljnji ukrepi EU in Afganistana glede migracijskih vprašanj, podpisani 4. oktobra 2016;
https://eeas.europa.eu/sites/eeas/files/eu_afghanistan_joint_way_forward_on_migration_issues.pdf