—

ob upoštevanju svojih prejšnjih resolucij o Mjanmaru in o razmerah rohinških muslimanov, zlasti resolucij z dne 7. julija 2016 (1) in 15. decembra 2016 (2), ter svojih resolucij z dne 16. marca 2017 o prednostnih nalogah EU za zasedanja Sveta OZN za človekove pravice v letu 2017 (3) in z dne 13. junija 2017 o apatridnosti v južni in jugovzhodni Aziji (4),

—

ob upoštevanju sklepov Sveta o strategiji Evropske unije z Mjanmarom/Burmo z dne 20. junija 2016,

—

ob upoštevanju skupnega sporočila Komisije in podpredsednice Komisije/visoke predstavnice Unije za zunanje zadeve in varnostno politiko Evropskemu parlamentu in Svetu z dne 1. junija 2016 z naslovom Elementi za strategijo EU v zvezi z Mjanmarom/Burmo: posebno partnerstvo za demokracijo, mir in blaginjo (JOIN(2016)0024),

—

ob upoštevanju izjave podpredsednice Komisije/visoke predstavnice Unije za zunanje zadeve in varnostno politiko Federice Mogherini z dne 30. marca 2016 o začetku mandata nove vlade Republike zveze Mjanmar,

—

ob upoštevanju tiskovne predstavnice visoke predstavnice/podpredsednice z dne 2. decembra 2016 o nedavni zaostritvi nasilja v Mjanmaru in izjave visoke predstavnice/podpredsednice z dne 6. septembra 2017 o razmerah v zvezni državi Rakhine,

—

ob upoštevanju skupnega sporočila za javnost z dne 25. novembra 2016 o tretjem dialogu o človekovih pravicah med EU in Mjanmarom/Burmo,

—

ob upoštevanju sklepov Sveta z dne 4. decembra 2015 o apatridnosti,

—

ob upoštevanju nedavnih poročil Urada visokega komisarja Združenih narodov za človekove pravice o Mjanmaru in posebne poročevalke OZN za človekove pravice v Mjanmaru z dne 29. in 18. novembra 2016 o slabšanju razmer na področju človekovih pravic v severni zvezni državi Rakhine,

—

ob upoštevanju poročila Urada visokega komisarja Združenih narodov za človekove pravice z dne 20. junija 2016 z naslovom Razmere na področju človekovih pravic rohinških muslimanov in drugih manjšin v Mjanmaru/Burmi in poročila posebnega poročevalca OZN o razmerah na področju človekovih pravic v Mjanmaru/Burmi z dne 18. marca 2016,

—

ob upoštevanju Konvencije OZN o statusu beguncev iz leta 1951 ter njenega protokola iz leta 1967,

—

ob upoštevanju Konvencije o statusu oseb brez državljanstva iz leta 1954 in Konvencije o zmanjšanju števila oseb brez državljanstva iz leta 1961,

—

ob upoštevanju globalnega akcijskega načrta Agencije OZN za begunce (UNHCR) za begunce za odpravo apatridnosti do leta 2024, sprejetega novembra 2014,

—

ob upoštevanju Splošne deklaracije o človekovih pravicah iz leta 1948,

—

ob upoštevanju izjave posebne poročevalke OZN Jangi Li ob zaključku misije z dne 20. januarja 2017 o razmerah na področju človekovih pravic v Mjanmaru/Burmi, češ da so razmere zdaj slabše kot kdaj koli v zadnjih nekaj letih,

—

ob upoštevanju končnega poročila nadzorne komisije za zvezno državo Rakhine iz avgusta 2017,

—

ob upoštevanju Mednarodnega pakta o državljanskih in političnih pravicah in Mednarodnega pakta o ekonomskih, socialnih in kulturnih pravicah, oba iz leta 1966,

—

ob upoštevanju listine Združenja držav jugovzhodne Azije (ASEAN),

—

ob upoštevanju členov 135(5) in 123(4) Poslovnika,

A.

ker se je po podatkih agencije OZN za begunce več kot 300 000 rohinških muslimanov, ki bežijo pred nasiljem v zvezni državi Rakhine, v zadnjih dveh tednih zateklo v Bangladeš;

B.

ker v zvezni državi Rakhine v Mjanmaru/Burmi živi približno milijon Rohingejcev, pripadnikov pretežno muslimanske manjšine, ki so žrtve represije in katerih človekove pravice se stalno kršijo, med drugim z grožnjami s smrtjo in grožnjami za varnost, kršitvami pravice do zdravja in izobraževanja, prisilnim delom, spolnim nasiljem in omejevanjem njihovih političnih pravic;

C.

ker so Rohingejci uradno brez državljanstva od sprejetja burmanskega zakona o državljanstvu leta 1982, s katerim so močno omejili njihovo svobodo gibanja in jih začeli zapirati v taborišča;

D.

ker je skupina rohinških upornikov 25. avgusta 2017 napadla policijske postojanke in vojaško oporišče v zvezni državi Rakhine; ker je to sprožilo obsežno vojaško protiofenzivo s hudimi in močno razširjenimi kršitvami človekovih pravic, med drugim uboji, posilstvi in mučenjem; ker organizacije za človekove pravice, zlasti Human Rights Watch, uporabljajo satelitske posnetke, na podlagi katerih poročajo o obsežnem uničenju stanovanjskih in drugih stavb v delih severne zvezne države Rakhine, ki je nevladnim organizacijam in neodvisnim opazovalcem trenutno nedostopna;

E.

ker po veljavni ustavi Mjanmara/Burme vojska ni podvržena civilnemu nadzoru in ima obsežna pooblastila glede vlade in nacionalne varnosti;

F.

ker begunci iz Mjanmara/Burme, med njimi številne ženske in otroci, potujejo po nezaščitenih poteh, kjer so izpostavljeni obstreljevanju, nevarnemu terenu, lakoti in pomanjkanju zdravniške pomoči; ker med potjo mnogi umrejo; ker je bangladeška obalna straža našla vsaj 20 trupel beguncev;

G.

ker je Bangladeš zoper mjanmarske/burmanske oblasti vložil pritožbo zaradi polaganja min ob delu meje z Bangladešem, kar naj bi preprečilo vrnitev Rohingejcev, ki bežijo pred nasiljem;

H.

ker mednarodno osebje OZN in mednarodnih nevladnih organizacij nima vstopa na konfliktna območja in ker agencije OZN Rohingejcem ne morejo dostavljati humanitarne pomoči, med drugim živil, vode in zdravil;

I.

ker je visoki komisar OZN za človekove pravice Zejd Rad Al Husein 10. septembra 2017 povedal, da so razmere v Mjanmaru/Burmi klasičen primer etničnega čiščenja;

J.

ker sta Kitajska in Rusija marca 2017 blokirali sprejetje izjave varnostnega sveta OZN o razmerah rohinške manjšine v Mjanmaru/Burmi;

1.

2.

3.

4.

5.

6.

7.

8.

9.

10.

11.

12.

13.

14.

15.

16.

17.

18.

19.

20.