EVROPSKA KOMISIJA

Bruselj, 19.12.2017

COM(2017) 788 final

POROČILO KOMISIJE EVROPSKEMU PARLAMENTU, SVETU IN EVROPSKEMU EKONOMSKO-SOCIALNEMU ODBORU

O IZVAJANJU DIREKTIVE (EU) 2015/1535 V OBDOBJU 2014–2015

{SWD(2017) 465 final}

Kazalo

UVOD    

1.    Razvoj v obdobju 2014–2015    

1.1.    Uporaba postopka uradnega obveščanja v okviru „boljšega pravnega urejanja“ in za izboljšanje konkurenčnosti    

1.2.    Uporaba postopka uradnega obveščanja za okrepitev vzajemnega priznavanja    

1.3.    Izboljšave postopka uradnega obveščanja    

1.4.    Sodna praksa o direktivi o preglednosti enotnega trga    

2.    Uporaba postopka uradnega obveščanja    

2.1.    Učinkovitost: splošni pregled    

2.2.    Uporaba nujnega postopka    

2.3.    Uradno obveščanje o „ukrepih davčne ali finančne spodbude“    

2.4.    Spremljanje odzivov Komisije    

2.5.    Spremljanje postopka uradnega obveščanja    

2.6.    Strukturirane izmenjave z državami članicami    

2.7.    Zahtevki za dostop do dokumentov, izdanih na podlagi direktive o preglednosti enotnega trga    

2.8.    Preglednost    

3.    Sklepne ugotovitve    

Povzetek

V tem poročilu je analizirana uporaba enega od temeljev notranjega trga v obdobju 2014–2015: postopka uradnega obveščanja iz Direktive (EU) 2015/1535 1 (v nadaljnjem besedilu: direktiva o preglednosti enotnega trga). Poročilo poudarja pomembni prispevek postopka uradnega obveščanja k delovanju enotnega trga in izvajanju politike boljšega pravnega urejanja 2 .

Direktiva (EU) 2015/1535 je bila sprejeta 9. septembra 2015 ter je razveljavila in nadomestila Direktivo 98/34/ES. Ker je bila Direktiva 98/34/ES večkrat bistveno spremenjena (zlasti zaradi vključitve storitev informacijske družbe in odstranitve tehničnih standardov z njenega področja uporabe), je bila sprejeta odločitev, da se zaradi jasnosti kodificira.

Uradno obveščanje Komisije o nacionalnih tehničnih predpisih pred njihovim sprejetjem je še naprej učinkovit instrument za preprečevanje ovir za trgovino ter sodelovanje med Komisijo in državami članicami ter med samimi državami članicami. Postopek uradnega obveščanja je pomembno orodje za usmerjanje nacionalnih regulativnih dejavnosti, tudi v nekaterih nastajajočih sektorjih, in izboljšanje kakovosti nacionalnih tehničnih predpisov v smislu preglednosti, berljivosti in učinkovitosti na neusklajenih ali delno usklajenih področjih. Večja jasnost v pravnih okvirih držav članic lahko gospodarskim subjektom pomaga pri prilagoditvi novim pravilom in s tem pri znižanju stroškov dostopa do predpisov in njihovi pravilni uporabi. To je mogoče tudi zaradi dejstva, da so tehnični predpisi, o katerih je bila Komisija uradno obveščena, prevedeni v 23 uradnih jezikov EU 3 .

 UVOD

Postopek uradnega obveščanja o nacionalnih tehničnih predpisih Komisiji in državam članicam EU omogoča, da pred sprejetjem proučijo tehnične predpise, ki jih nameravajo države članice uvesti za proizvode (industrijske, kmetijske in ribiške) in storitve informacijske družbe (glej Prilogo 1 k delovnemu dokumentu služb Komisije, priloženemu k temu poročilu). Za države članice Evropskega združenja za prosto trgovino (EFTA), ki so podpisnice Sporazuma o Evropskem gospodarskem prostoru (EGP), ter Švico in Turčijo se uporablja poenostavljen postopek (glej Prilogo 3).

Glavni namen postopka uradnega obveščanja je preprečiti, da bi nastale nove ovire na notranjem trgu, preden se vzpostavijo in povzročijo negativne učinke.

Notranji trg je ena od desetih prednostnih nalog Komisije, ki meni, da je bolje delujoč enotni trg gonilo razvoja močnejšega gospodarstva EU in „v času naraščajoče globalizacije največji adut Evrope“ 4 . Zato si Komisija skupaj z državami članicami prizadeva, da bi izkoristila vse možnosti enotnega trga, „da bodo državljani, podjetja in javni organi imeli dostop do blaga in storitev najboljše kakovosti in po konkurenčnih cenah“ 5 . Kot je navedeno v strategiji za enotni trg, je „[e]notni trg [...] verjetno med največjimi dosežki Evropske unije“ 6 in Komisija meni, da je prednostna naloga odpraviti preostale regulativne in neregulativne ovire za enotni trg za storitve in blago. Evropska komisija se je odločila, da bo enotnemu trgu dala nov zagon s številnimi ambicioznimi in pragmatičnimi ukrepi na ključnih področjih za notranji trg EU, kot so krožno gospodarstvo, sodelovalno gospodarstvo, enotni digitalni trg, unija kapitalskih trgov in davčna ureditev.

Komisija je v svojem sporočilu z naslovom „Izpopolnitev enotnega trga: več priložnosti za prebivalstvo in gospodarstvo“ 7 poudarila, da „[b]lagovna menjava znaša 75 % trgovine znotraj EU [in da je bila leta] 2014 [...] vrednost trgovine z blagom med državami članicami 2 900 milijard EUR“, s čimer je poudarila pomembno vlogo trgovine z blagom v splošnem okviru trgovine na enotnem trgu (trgovina z blagom znotraj EU je leta 2015 predstavljala 20,6 % BDP EU). Potreba po krepitvi prostega pretoka blaga in zagotavljanju predvidljivejšega regulativnega okvira podjetjem je ponovno poudarjena v delovnem dokumentu služb Komisije, priloženem temu sporočilu. Direktiva o preglednosti enotnega trga neposredno ali posredno prispeva k več nadaljnjim pobudam strategije za enotni trg.

Zaradi osrednjega pomena direktive o preglednosti enotnega trga za pravilno delovanje enotnega trga za blago in storitve informacijske družbe je to poročilo sprejeto skupaj z „blagovnim svežnjem“. Namen tega svežnja je spodbuditi enotni trg in izkoristiti njegov polni potencial s krepitvijo zaupanja v enotni trg v korist vseh, državljanov in podjetij. Natančneje, predstavljene bodo pobude za boljše delovanje vzajemnega priznavanja in krepitev uveljavljanja skupnih pravil EU o varnosti proizvodov.

Direktiva o preglednosti enotnega trga je najbolj odprt in pregleden instrument enotnega trga. Je edinstven sistem, ki z osredotočanjem na preglednost, dialog, preprečevanje in boljše pravno urejanje preprečuje nastanek novih ovir za enotni trg. Ne zagotavlja le, da države članice v tem postopku sodelujejo enakovredno s Komisijo, temveč tudi, da imajo zainteresirane strani dostop do vseh nacionalnih tehničnih predpisov v pripravi, ki so prevedeni v 23 uradnih jezikov EU. Gospodarski subjekti lahko zato predvidijo ustvarjanje ovir za trgovino in z dejavno vlogo v postopku uradnega obveščanja konkretno preprečijo, da bi nepotrebne in drage upravne obremenitve vplivale na njihovo poslovanje.

Direktiva o preglednosti enotnega trga ima pomembno vlogo tudi na srečanjih v okviru dialoga o skladnosti z državami članicami 8 , ki so del kulture izpolnjevanja pravil in pametnega izvrševanja v okviru strategije za enotni trg 9 . Komisija meni, da so ta srečanja priložnost za dialog za izboljšanje prenosa, izvajanja in uporabe prava EU. Dialogi so tudi priložnost, da se skupaj z državami članicami razpravlja o tem, kako proaktivno obravnavati izzive izvrševanja prava EU. V tem okviru dialog na podlagi direktive o preglednosti enotnega trga skupaj z drugimi kazalniki Komisiji omogoča, da bolje opredeli problematične sektorje in strukturne težave v državah članicah.

Komisija je ob upoštevanju vloge direktive o preglednosti enotnega trga pri preprečevanju nastanka ovir na enotnem trgu za blago v okviru blagovnega svežnja pred kratkim predstavila zakonodajni predlog za samostojen instrument za uradno obveščanje na področju storitev. Namen tega je posodobiti obstoječi postopek uradnega obveščanja na podlagi direktive o storitvah 10 , omogočilo pa bo zgodnejše preverjanje upravičenosti in sorazmernosti novih nacionalnih predpisov, ki bi lahko omejevali prosti pretok storitev, ter obravnavanje skladnosti prek dialoga z državami članicami pred sprejetjem predlagane zakonodaje 11 .

Direktiva o preglednosti enotnega trga zaradi svojega širokega področja uporabe, ki zajema vse proizvode, tj. industrijske, kmetijske in ribiške, ter storitve informacijske družbe, pomaga tudi pri spodbujanju prostega pretoka blaga in storitev v nastajajočih sektorjih digitalnega gospodarstva ter preprečevanju nastanka ovir za trgovino na enotnem digitalnem trgu EU. Postopek uradnega obveščanja iz direktive o preglednosti enotnega trga pomaga pri oblikovanju močnejšega in bolj povezanega enotnega digitalnega trga. Kar zadeva sodelovalno gospodarstvo, si direktiva o preglednosti enotnega trga prizadeva državam članicam preprečiti, da bi sprejele neupravičene in nesorazmerne zahteve glede dostopa do trga 12 .    

1.Razvoj v obdobju 2014–2015

1.1.Uporaba postopka uradnega obveščanja v okviru „boljšega pravnega urejanja“ in za izboljšanje konkurenčnosti

Komisija je že v sporočilu z naslovom „Bolje oblikovani predpisi za rast in delovna mesta v EU“ 13 iz leta 2002 poudarila, da preventivni nadzorni mehanizem, vzpostavljen z direktivo o preglednosti enotnega trga, prispeva k izboljšanju kakovosti nacionalnih predpisov o proizvodih in storitvah informacijske družbe. S sodelovanjem Komisije in držav članic v okviru postopka uradnega obveščanja naj bi se zagotovil jasnejši regulativni okvir za gospodarske subjekte.

Države članice so bile v okviru akcijskega načrta Komisije za poenostavitev in izboljšanje zakonodajnega okolja 14 pozvane k predložitvi študij učinkov (ali svojih sklepov), skupaj s priglašenimi osnutki tehničnih predpisov na podlagi direktive o preglednosti enotnega trga, če so bile te študije izvedene interno. Države članice so z izvajanjem teh študij učinkov spodbujene, da vnaprej razmislijo o uporabi najustreznejšega instrumenta, Komisija pa lahko bolje preveri potrebnost in sorazmernost predlaganih ukrepov. Države članice so v obdobju poročanja predložile ocene učinka v zvezi s 356 uradnimi obvestili (skoraj 25 % vseh uradnih obvestil). To predstavlja rahlo povečanje v primerjavi s prejšnjima letoma, ko so države članice predložile 314 ocen učinka od 1 439 obvestil (približno 22 % vseh uradnih obvestil).

1.2.Uporaba postopka uradnega obveščanja za okrepitev vzajemnega priznavanja

Direktiva o preglednosti enotnega trga prispeva k boljšemu vzajemnemu priznavanju. Vrednotenje nacionalnih predpisov pred njihovim sprejetjem, ob upoštevanju členov od 34 do 36 PDEU ter načela vzajemnega priznavanja in priporočil Komisije za vključitev določbe o enotnem trgu v priglašene osnutke nacionalnih pravil, kjer je primerno, pomaga pri zmanjšanju tveganja, da ta pravila ustvarijo regulativne ovire za trgovino. Ta preventivni mehanizem bi se lahko dopolnil s popravnim mehanizmom, če organi pri odločanju na podlagi nacionalnih predpisov v posameznih primerih napačno uporabijo načelo vzajemnega priznavanja. To poročilo je zato sprejeto skupaj z „blagovnim svežnjem“, ki vsebuje nadaljnjo pobudo strategije za enotni trg, ki bo znatno okrepila vzajemno priznavanje na področju blaga. Njen namen je uvesti uporabo prostovoljne izjave o vzajemnem priznavanju pri gospodarskih subjektih in olajšati nemoteno izvajanje načela vzajemnega priznavanja. To bi moralo zagotoviti, da nacionalni predpisi v svojem celotnem življenjskem ciklu ne bodo ustvarili neupravičenih ovir za trgovino.

1.3.Izboljšave postopka uradnega obveščanja

Eden od ciljev direktive o preglednosti enotnega trga je predhodno obveščanje gospodarskih subjektov, vključno z malimi in srednjimi podjetji (MSP), o načrtovanih tehničnih predpisih v državah članicah, da se jim omogoči, da jasno izrazijo svoje mnenje in zgodaj prilagodijo svoje dejavnosti prihodnjim tehničnim predpisom 15 . Veliko število prispevkov o uradnih obvestilih, ki so jih posredovale zainteresirane strani, kaže, da se pravica do pregleda pogosto uporablja, Komisiji in nacionalnim organom pa pomaga odkrivati ovire v trgovini.

Komisija je v okviru svojih nenehnih prizadevanj za preglednost in učinkovitost leta 2015 razvila novo funkcionalnost na spletišču Informacijskega sistema o tehničnih predpisih (TRIS). 16 Ta nova funkcionalnost je bila vzpostavljena junija 2016 in vsakomur omogoča uporabo spletišča TRIS za predložitev prispevkov o katerem koli uradnem obvestilu med obdobjem mirovanja, predvidenim v členu 6 direktive o preglednosti enotnega trga.

Sodelujoči imajo možnost, da svoj prispevek označijo kot zaupen in ga dajo na voljo le službam Komisije. Novo orodje „Prispevki“ (Contributions) omogoča tudi hiter in enostaven dostop do prispevkov drugih zainteresiranih strani, če ti niso bili označeni kot zaupni, s čimer se poveča vidnost prispevkov tudi zunaj Komisije.

Vsi prispevki, predloženi prek tega novega mehanizma, bodo takoj posredovani pristojnim službam Komisije, kar pomeni povečanje učinkovitosti postopka prispevanja. Do takrat sodelujoči s potrdilom o prejemu prispevka, poslanim po e-pošti, prejmejo samodejno potrdilo o prejemu.

1.4.Sodna praksa o direktivi o preglednosti enotnega trga 

Sodišče Evropske unije je v referenčnem obdobju izdalo dve glavni sodbi, ki se nanašata na direktivo o preglednosti enotnega trga in njene obveznosti ter pomagata pojasniti nekatere vidike Direktive in bolje opredeliti nekatere njene zahteve.

Sodišče je v zadevi C-307/13 (Ivansson in drugi) 17 navedlo, da če je bil rok za izvajanje nacionalnega ukrepa dejansko spremenjen in če je bila ta sprememba znatna, za osnutek tehničnega predpisa velja obveznost sporočanja Komisiji, kot je določena v tretjem pododstavku člena 5(1) direktive o preglednosti enotnega trga („Države članice Komisiji ponovno sporočijo osnutek tehničnega predpisa [...], če osnutek spremenijo tako, da se znatno spremeni njegovo področje uporabe, skrajšajo prvotno predvidene roke za izvajanje, dodajajo specifikacije ali zahteve ali poostrijo sedanje specifikacije ali zahteve“). Sodišče je dodalo, da kršitev take obveznosti pomeni kršitev postopka pri sprejetju zadevnega tehničnega predpisa, ki povzroči neuporabnost tega predpisa, tako da ga ni mogoče uveljavljati zoper posameznike.

Sodišče je v zadevi C-98/14 (Berlington Hungary in drugi) 18 razsodilo, da davčne zakonodaje, kakršna je v postopku v glavni stvari, ki je ne spremlja nobena tehnična specifikacija ali drug predpis, katerega spoštovanje bi ta zakonodaja zagotavljala, ni mogoče šteti za „dejanski tehnični predpis“ (člen 1(f) direktive o preglednosti enotnega trga) in da se pojem „dejanski tehnični predpisi“ ne nanaša na davčne ukrepe kot take, temveč tehnične specifikacije ali druge predpise, ki so z njimi povezani.

Sodišče je še pojasnilo, da so določbe nacionalne zakonodaje, ki prepovedujejo uporabo igralnih avtomatov zunaj igralnic, „tehnični predpisi“ v smislu člena 1(f) direktive o preglednosti enotnega trga, katerih osnutek je treba sporočiti v skladu s prvim pododstavkom člena 5(1) direktive o preglednosti enotnega trga. Razsodilo je, da „nacionalni ukrep, ki prirejanje nekaterih iger na srečo omejuje na igralnice, pomeni ‚tehnični predpis‘ v smislu navedenega člena [1(f) direktive o preglednosti enotnega trga], če bi lahko občutno vplival na naravo ali trženje zadevnih proizvodov“.

Razsodilo je tudi, da namen členov 5 in 6 direktive o preglednosti enotnega trga, ki ponazarjata postopkovne korake postopka uradnega obveščanja, „ni priznavanje pravic posameznikom, tako da njuna kršitev s strani države članice nima za posledico pravice posameznikov, da na podlagi prava Unije od te države članice dobijo odškodnino za škodo, ki jim je nastala zaradi te kršitve“.

Ti sodbi sta zagotovili večjo jasnost glede razlage členov 1, 5 in 6 direktive o preglednosti enotnega trga in zlasti glede obveščanja o spremembah predhodno priglašenih zakonov, pojma tehničnega predpisa in dejstva, da zaradi kršitve postopka ni mogoče zahtevati odškodnine. To bo državam članicam in Komisiji pomagalo pri boljši uporabi direktive o preglednosti enotnega trga.

2.Uporaba postopka uradnega obveščanja

1.5.Učinkovitost: splošni pregled 

► Število uradnih obvestil in zadevni sektorji

Komisija je med letoma 2014 in 2015 prejela 1 382 obvestil (655 leta 2014 in 727 leta 2015) 19 . To pomeni majhno zmanjšanje glede na prejšnji dve leti (1 484 uradnih obvestil).

Ugotovljene so bile izrazite razlike v številu uradnih obvestil med državami članicami, saj nekatere države članice povprečno predložijo več kot 50 obvestil letno, druge pa manj kot deset obvestil letno. Ta vrzel se lahko sicer delno pojasni z drugačno organizacijo države (npr. prisotnost regionalnih/lokalnih organov z regulativnimi pooblastili), pomanjkanjem ozaveščenosti ali višjo/nižjo stopnjo regulativne dejavnosti, vendar se zaradi tega velikega razhajanja pojavijo pomisleki glede polnega izpolnjevanja obveznosti uradnega obveščanja nekaterih držav članic. To je mogoče pojasniti tudi z dejstvom, da nekateri nacionalni regulativni organi pri načrtovanju svojega regulativnega postopka odločanja ne upoštevajo postopka uradnega obveščanja iz direktive o preglednosti enotnega trga in zlasti zahtevanega trimesečnega obdobja mirovanja.

Opaziti je mogoče korelacijo med velikostjo držav članic in številom uradnih obvestil, pri čemer največje države članice na splošno predložijo več uradnih obvestil kot srednje velike in majhne države članice. To je mogoče pojasniti z večjim številom regionalnih in lokalnih organov, ki morajo obveščati o svojih osnutkih tehničnih predpisov. Vendar to ne velja vedno: v nekaterih primerih so srednje velike države članice predložile več uradnih obvestil kot večje države članice.

Tako kot v prejšnjem obdobju poročanja je bilo tudi v tem obdobju poročanja največ uradnih obvestil v sektorju gradbeništva. Veliko ukrepov je bilo povezanih z energijsko učinkovitostjo stavb in betonskimi konstrukcijami, cestišči in sestavnimi materiali ter požarno varnostjo stavb.

Tako kot v prejšnjem obdobju poročanja so temu sektorju sledila uradna obvestila na področju kmetijskih proizvodov, ribiških proizvodov in proizvodov iz ribogojstva ter drugih živil. V tej kategoriji se je več ukrepov nanašalo na higieno živil, sestavo in označevanje živil in pijač, embalažo hrane, minimalne cene alkoholnih pijač, sestavo in trženje alkoholnih in brezalkoholnih pijač ter oznake kakovosti in porekla.

Številna uradna obvestila so bila predložena tudi v sektorju telekomunikacij (radijska oprema in telekomunikacijska terminalska oprema, radijski vmesniki, strojna in programska oprema za zbiranje, upravljanje in uporabo podatkov, ki jih zberejo elektronske naprave, nameščene na prevoznih sredstvih (črna skrinjica)).

Več uradnih obvestil se je nanašalo na proizvode in storitve s področja iger na srečo. 

Več uradnih obvestil je bilo povezanih z okoljskim sektorjem (zlasti embalažo in odpadno embalažo, proizvodi, ki jih je mogoče reciklirati, predelavo biološko razgradljivih odpadkov) (glej Prilogo 2.3).

► Vprašanja, ki jih je Komisija obravnavala v svojem odzivu

Pri neharmoniziranih področjih, ki bi morala biti zaradi neobstoja sekundarne zakonodaje usklajena s členi od 34 do 36 (prosti pretok blaga) ter členoma 49 in 56 (pravica do ustanavljanja in svoboda opravljanja storitev) PDEU, je želela Komisija s svojim odzivom po presoji nujnosti in sorazmernosti ukrepa v skladu s sodno prakso Sodišča države članice opozoriti na morebitne ovire za trgovino. Komisija je tako nameravala zagotoviti skladnost s temi načeli in je države članice še naprej pozivala, naj v vsak osnutek tehničnih predpisov z neharmoniziranega področja vstavijo določbe o vzajemnem priznavanju.

Pri nacionalnih ukrepih, ki delno spadajo pod harmonizirana področja, je želela Komisija s svojim odzivom zagotoviti, da bi bili nacionalni ukrepi skladni s sekundarno zakonodajo EU.

·    V obdobju 2014–2015 so države članice priglasile 303 osnutke tehničnih predpisov na področju gradbeništva (151 leta 2014 in 152 leta 2015). Ti osnutki so se nanašali na vse vrste gradbenih proizvodov, med drugim mostne strukture in betonske cestne strukture, kritine za enokapne strehe stavb, gasilsko in reševalno opremo, toplotno izolacijo, sintetične polnilne materiale, betonske strukture, električne napeljave na betonskih konstrukcijah in v njih ter kovinske materiale v stiku s pitno vodo.

Komisija je zlasti proučila osnutek tehničnih predpisov o dodatnih tehničnih zahtevah ali preskusih za gradbene proizvode, ki bi ovirali prosti pretok proizvodov, označenih z oznako skladnosti CE. Priglašeni osnutki so bili proučeni predvsem v skladu z Uredbo (EU) št. 305/2011 o določitvi usklajenih pogojev za trženje gradbenih proizvodov in razveljavitvi Direktive Sveta 89/106/EGS 20 .

Komisija je proučila osnutek zakonodaje, ki prepoveduje namestitev peči na fosilna goriva in peči na zemeljski plin v novih stavbah, razen če te peči uporabljajo samo obnovljivo energijo. Priglašeni osnutek se je proučil v skladu z Direktivo 2009/142/ES v zvezi z napravami na plinsko gorivo 21 in Direktivo 92/42/EGS o zahtevanih izkoristkih novih toplovodnih kotlov na tekoča ali plinasta goriva 22 .

Tehnični predpisi v zvezi z energijsko učinkovitostjo stavb so bili ocenjeni na podlagi Direktive 2012/27/EU o energetski učinkovitosti 23 , Direktive 2010/31/EU o energetski učinkovitosti stavb 24 in Direktive 2009/125/ES o vzpostavitvi okvira za določanje zahtev za okoljsko primerno zasnovo izdelkov, povezanih z energijo 25 .

Komisija je proučila tudi osnutek zakonodaje v zvezi s komunikacijsko opremo na avtocestah. Priglašeni osnutek se je proučil na podlagi Direktive 1999/5/ES 26 , Direktive 2006/95/ES 27 in Direktive 2004/108/ES 28 .

·Države članice so v sektorjih kmetijskih proizvodov, ribiških proizvodov in živil med letoma 2014 in 2015 priglasile 266 osnutkov tehničnih predpisov (133 leta 2014 in 133 leta 2015). Ti osnutki so se med drugim nanašali na snovi, ki prihajajo v stik z živili, energijske napitke, transmaščobe v živilih, vino in žgane pijače, oznake kakovosti za živila, dobrobit živali in trženje krznenih izdelkov.

   Nekatere države članice so priglasile osnutke predpisov, ki določajo oznake, ki povezujejo kakovost proizvoda z njegovim poreklom. Ta uradna obvestila so se proučila na podlagi določb Pogodbe o prostem pretoku blaga ter Uredbe (EU) št. 1151/2012 Evropskega parlamenta in Sveta o shemah kakovosti kmetijskih proizvodov in živil 29 .

   V zadevnem obdobju je Komisija proučila številna uradna obvestila o higieni živil ter izdala podrobna mnenja in pripombe glede njihove skladnosti z Uredbo (ES) št. 852/2004 o higieni živil 30 , Uredbo (ES) št. 853/2004 o posebnih higienskih pravilih za živila živalskega izvora 31 ter Uredbo (ES) št. 854/2004 o določitvi posebnih predpisov za organizacijo uradnega nadzora proizvodov živalskega izvora, namenjenih za prehrano ljudi 32 .

   Druga uradna obvestila so se nanašala na označevanje živil, Komisija pa je ocenila njihovo skladnost z Uredbo (EU) št. 1169/2011 o zagotavljanju informacij o živilih potrošnikom 33 , zlasti z določbami o označevanju hranilnih vrednosti ali drugimi sektorskimi določbami o obveščanju potrošnikov 34 . 

·    V sektorju storitev informacijske družbe je bilo 69 uradnih obvestil (25 leta 2014 in 44 leta 2015). Številna uradna obvestila so bila na področju iger na srečo, druga pa so se med drugim nanašala na avtorske pravice v digitalnem okolju, avdiovizualne medijske storitve na zahtevo, elektronsko trgovanje, elektronske podpise in druge storitve zaupanja.

·    V sektorju meroslovja je bilo 67 uradnih obvestil (37 leta 2014 in 30 leta 2015). Ti osnutki so se nanašali na različne vrste merilnih naprav, kot so števci za plin, električno energijo in toploto, taksimetri ali prizmasti refraktometri, in so bili podlaga za določitev posebnih zahtev, ki jih morajo izpolnjevati ti instrumenti. Uradna obvestila glede števcev za plin, električno energijo in toploto ter taksimetrov so bila proučena predvsem na podlagi Direktive 2004/22/ES o merilnih instrumentih 35 . Novost je zajemala projekte novih pametnih merilnih sistemov, ki prav tako spadajo na področje uporabe Direktive 2004/22/ES in so precej zapleteni zaradi potreb po kombinaciji inženiringa z informacijsko in komunikacijsko tehnologijo ter vidiki glede zaupnosti podatkov in varnosti.

·    V kemijskem sektorju je Komisija prejela 69 uradnih obvestil (33 leta 2014 in 36 leta 2015). Večina uradnih obvestil se je nanašala na biocidne proizvode, gnojila, fitofarmacevtska sredstva in proizvode, ki spadajo na področje uporabe uredbe REACH, proučila pa so se zlasti na podlagi Uredbe (ES) št. 1907/2006 o registraciji, evalvaciji, avtorizaciji in omejevanju kemikalij (REACH) 36 , uredbe o biocidnih proizvodih 37 in Uredbe (ES) št. 1107/2009 o dajanju fitofarmacevtskih sredstev v promet 38 .

·    V okoljskem sektorju je Komisija proučila 86 osnutkov predpisov (42 leta 2014 in 44 leta 2015). Nekateri priglašeni osnutki so se nanašali na odpadno embalažo, težave pa so se pojavile v zvezi z združljivostjo s harmonizirano zakonodajo EU, zlasti Direktivo 94/62/ES o embalaži in odpadni embalaži 39 (npr. v zvezi z zahtevami za prepoved lahkih plastičnih nosilnih vrečk) ter s členi od 34 do 36 PDEU za neharmonizirane vidike (npr. z v zvezi z določbo o vzajemnem priznavanju ali uporabo nacionalnih standardov za plastične vrečke za enkratno uporabo ali plastične kozarce, kozarce in krožnike za enkratno uporabo).

Postopek uradnega obveščanja je Komisiji tudi omogočil, da je posredovala v sektorjih, kjer je bila harmonizacija predvidena ali je potekala na ravni Evropske unije, in tako državam članicam preprečil, da bi uvedle drugačne nacionalne ukrepe. Komisija je v skladu s členoma 6(3) in 6(4) direktive o preglednosti enotnega trga od priglasitvene države članice zahtevala, naj odloži sprejetje priglašenega osnutka zakonodaje za dvanajst mesecev od datuma uradnega obvestila na naslednjih področjih: elektronski podpisi, elektronsko arhiviranje, elektronsko evidentirana dostava, elektronski časovni žigi in storitve potrjevanja (uradni obvestili 2013/584/B in 2013/585/B) ter zahteve za mleko in mlečne izdelke, sladolede ter jedilne maščobe in olja (uradno obvestilo 2015/169/CZ).

Direktiva o preglednosti enotnega trga tako prispeva k preprečevanju razdrobljenosti enotnega trga na področjih, kjer je harmonizacija predvidena ali v teku, njen cilj pa je gospodarskim subjektom zagotoviti večjo varnost in stabilnost pravnega okvira.

► Pozitivni primeri, ki prikazujejo vpliv direktive o preglednosti enotnega trga

·Komisija je leta 2014 izdala podrobno mnenje o italijanskem uradnem obvestilu v zvezi z regionalnim logotipom, ki je povezoval poreklo številnih proizvodov z njihovo kakovostjo. Trdila je, da bi bil ta ukrep v nasprotju s členom 34 PDEU, saj bi lahko potrošnike spodbujal, da na škodo uvoženih proizvodov kupujejo nacionalne proizvode. Italijanski organi so po dialogu odstranili oviro, in sicer so odpravili sklicevanje na poreklo proizvodov, zajetih v priglašenem osnutku.

·Madžarska je leta 2014 priglasila osnutek ukrepa, ki je določal inšpekcijske preglede, s katerimi bi se zagotovilo, da so gospodarski subjekti plačali DDV na vinske proizvode brez geografske označbe, ki se tržijo na Madžarskem. Za te inšpekcijske preglede bi bilo treba plačati pristojbino. Komisija je izdala podrobno mnenje, v katerem je trdila, da je plačilo pristojbine za inšpekcijski pregled v zvezi z DDV v nasprotju z Uredbo (EU) št. 1308/2013 o vzpostavitvi skupne ureditve trgov kmetijskih proizvodov 40 . Potem ko so madžarski organi sprejeli ukrep, je začela preiskavo, ki se je na koncu zaključila zaradi dejstva, da je izpodbijani ukrep prenehal veljati 31. julija 2017 (ker ga madžarski organi niso podaljšali). Postopek uradnega obveščanja se je torej izkazal za koristnega pri opredelitvi ovire za trgovino, ki je bila s preiskavo sčasoma odpravljena.

·Francoski organi so leta 2015 Komisiji priglasili osnutek ukrepa za opredelitev logotipa, ki naj bi se uporabljal za industrijske in obrtne izdelke, zaščitene z geografskimi označbami. Komisija je izdala podrobno mnenje, ker bi lahko določitev logotipa, ki je sestavljen iz modrega in rdečega okvirja okrog začetnic „IG“ [indication géographique – geografska označba] z besedo „FRANCIJA“, predstavljala ukrep z enakim učinkom na podlagi člena 34 PDEU. Komisija je zlasti menila, da bi ta logotip, ki poudarja francosko poreklo zadevnih proizvodov, presegel cilj potrditve specifičnega lokalnega ali regionalnega porekla proizvoda in bi zato lahko potrošnike spodbudil k nakupu proizvodov, ki nosijo ta logotip, zaradi česar bi bili izključeni proizvodi iz drugih držav članic. Francoski organi so upoštevali te ugovore in spremenili osnutek logotipa na način, ki ga je Komisija štela za sprejemljivega.

·Francija je leta 2015 priglasila osnutek tehničnega predpisa, v katerem je bila določena pričakovana učinkovitost osebne zaščitne opreme (OZO), ki se uporablja za zaščito izvajalcev in delavcev pred sintetiziranimi fitofarmacevtskimi sredstvi, in predlagani ustrezni preizkusi. Komisija je izdala podrobno mnenje, v katerem je izrazila pomisleke glede določbe o vzajemnem priznavanju v priglašenem osnutku. V skladu s priglašenim osnutkom bi bilo mogoče za dokazovanje, da so oblačila v skladu z bistvenimi zdravstvenimi in varnostnimi zahtevami Direktive Sveta 89/686/EGS o približevanju zakonodaje držav članic v zvezi z osebno zaščitno opremo 41 (direktiva o osebni zaščitni opremi), uporabiti katero koli drugo sredstvo, če ta sredstva zagotavljajo enako raven zaščite za izvajalce in delavce kot preskusni pogoji in zahteve glede obveščanja, opisane v francoskem osnutku. Komisija je menila, da bi bili zaradi te določbe preskusni pogoji in zahteve glede obveščanja iz priglašenega besedila v praksi obvezni, s čimer bi bil kršen člen 4(1) direktive o osebni zaščitni opremi: „Države članice ne smejo prepovedati, omejiti ali ovirati dajanja na trg OZO (osebne zaščitne opreme) ali sestavnih delov OZO, ki ustreza določbam te direktive in ima znak CE, ki potrjuje skladnost z vsemi določbami te direktive, skupaj s certifikacijskimi postopki iz Poglavja II“. Francoski organi so ob upoštevanju pomislekov Komisije besedilo ustrezno prilagodili.

·Združeno kraljestvo je leta 2014 priglasilo osnutek, ki je določal, da bi morala biti komunikacijska oprema na avtocestah v skladu z direktivo o nizki napetosti 42 , direktivo o radijski opremi in telekomunikacijski terminalski opremi 43 ter direktivo o elektromagnetni združljivosti 44 , poleg tega pa še s številnimi prostovoljnimi harmoniziranimi standardi. Komisija je izdala podrobno mnenje, v katerem je opozorila, da morajo biti proizvodi, če spadajo na področje uporabe posebne harmonizacijske zakonodaje EU, ki določa oznako CE (kot so navedene tri direktive), v skladu z navedeno zakonodajo in da zanje ne veljajo določbe priglašenega osnutka, ki urejajo enaka tveganja. Združeno kraljestvo je prilagodilo osnutek, tako da je v celotnem priglašenem osnutku odpravilo vse zahteve glede skladnosti s prostovoljnimi harmoniziranimi standardi na podlagi direktiv o oznakah CE.

► Najpogosteje obravnavane ovire

Eden od namenov direktive o preglednosti enotnega trga je omogočiti opredelitev področij, na katerih se ponavljajo ovire za prosti pretok blaga in svobodo zagotavljanja storitev informacijske družbe ter odkrivanje potreb po harmonizaciji, da se zagotovi nemoteno delovanje enotnega trga 45 .

V zvezi s tem je Komisija v analiziranem obdobju opredelila več ponavljajočih se ovir v priglašenem osnutku zakonodaje, najpomembnejše pa so navedene v nadaljevanju.

Določbe o vzajemnem priznavanju

Komisija se je pogosto odzvala na priglasitve osnutkov tehničnih predpisov, ki niso vključevali določbe o vzajemnem priznavanju ali niso bili pripravljeni v skladu s standardom iz „Razlagalnega sporočila Komisije o olajševanju dostopa proizvodov do trgov drugih držav članic: praktična uporaba vzajemnega priznavanja“ (2003/C 265/02). Nekatere države članice so odsotnost določbe o vzajemnem priznavanju v svojih osnutkih utemeljile s tem, da je splošna določba o vzajemnem priznavanju vključena v osnovno zakonodajo. Komisija je v navedenih primerih priglasitvenim državam članicam kljub temu priporočila, naj v priglašene osnutke vključijo neposredno sklicevanje na določbo o vzajemnem priznavanju v osnovni zakonodaji, da bi gospodarskim subjektom zagotovile potrebno pravno varnost.

Nepravilna tehnika priprave pravnih aktov – ponovitev določb uredb EU

Eno od najpogostejših vprašanj, ki jih je Komisija obravnavala v podrobnih mnenjih, izdanih na podlagi uredb EU, ki se uporabljajo na področju higiene živil, je bila praksa, pri kateri so bile v priglašenih osnutkih tehničnih predpisov ponovljene, pogosto delno in nepopolno, določbe iz veljavnih uredb EU. V skladu s Pogodbo o delovanju Evropske unije se uredba splošno uporablja, je v celoti zavezujoča in se neposredno uporablja v vseh državah članicah (člen 288 PDEU). Zato države članice ne smejo določiti pravil na področju, ki ga ureja neposredno veljavna zakonodaja EU, niti popolnoma enakih, saj bi ta pravila posegala v pravilno uporabo zakonodaje EU in povzročala negotovost glede popolne uporabe zadevnega prava EU.

Nepravilna uporaba izjem iz uredb o higieni živil

Ugotovljenih je bilo tudi več morebitnih kršitev priglasitvenih držav članic v zvezi z izvajanjem izjem in določb o prožnosti iz zadevnih treh uredb (npr. člena 1(3) in (5) ter člena 10(3) Uredbe (ES) št. 853/2004 o posebnih higienskih pravilih za živila živalskega izvora). Države članice so napačno izvajale ali presegle okvir, ki ga dovoljujejo te izjeme.

Neupravičene ovire v zvezi s storitvami informacijske družbe 

Komisija je na področju storitev informacijske družbe opredelila ponavljajoče se težave v priglašenih osnutkih v zvezi z igrami na srečo. Zaradi tega je izdala 14 podrobnih mnenj (6 leta 2014 in 8 leta 2015), glavni razlogi pa so se nanašali na neupravičene ali nesorazmerne omejitve prostega opravljanja storitev in svobode ustanavljanja na podlagi členov 49 in 56 PDEU. Komisija je na primer podala pripombe v zvezi s pogoji za dodelitev monopola in licenc prirediteljem iger na srečo, zahtevami glede ustanavljanja ponudnika storitev ali njegove infrastrukture IKT v določeni državi članici ali blokiranjem spletišč.

Druga ponavljajoča se vprašanja v podrobnih mnenjih v zvezi z igrami na srečo so se nanašala na skladnost z Direktivo 95/46/ES o varstvu podatkov, omejitev prostega pretoka blaga (členi od 34 do 36 PDEU) in kršitev sekundarne zakonodaje v zvezi s proizvodi, kot so Uredba (ES) št. 765/2008 o trženju proizvodov, akreditaciji in nadzoru trga, Direktiva 2006/42/ES o strojih, Direktiva 1999/5/ES o radijski opremi in telekomunikacijski terminalski opremi, Direktiva 2014/30/EU o elektromagnetni združljivosti in Direktiva 2014/35/EU o nizki napetosti. Komisija je na primer izrazila pomisleke glede zahtevanja oznake CE, presoje, ki jo izvedejo organi za ugotavljanje skladnosti, ali nepriznavanja tujih organov za ugotavljanje skladnosti.

Standardi – določanje, da so obvezni, zahtevanje dodatnih preskusnih metod

Še eno ponavljajoče se vprašanje je praksa, da si nacionalna zakonodaja prizadeva, da bi prostovoljni evropski harmonizirani standardi postali obvezni, tako da se vključijo v nacionalno zakonodajo.

V zvezi s tem so na podlagi direktiv novega pristopa obvezne le „bistvene zahteve“, navedene v harmonizacijskih direktivah. Evropski harmonizirani standardi so eden od načinov zagotavljanja domneve o skladnosti z obveznimi bistvenimi zahtevami, zato bi morali ostati prostovoljni.

Ta praksa držav članic bi ustvarila ovire za trgovino na notranjem trgu, saj proizvodi, ki so v skladu z bistvenimi zahtevami direktiv novega pristopa, ne pa tudi z evropskimi harmoniziranimi standardi, ne bi mogli prosto krožiti v zadevni državi članici.

Poleg tega so nekatere države članice nameravale razviti in zahtevati dodatne (nestandardizirane) preskusne metode poleg tistih, ki jih zagotavljajo harmonizirani standardi, čeprav države članice v skladu s sodno prakso Sodišča ter primarno in sekundarno zakonodajo EU ne morejo uvesti dodatnih nacionalnih metod. Nacionalni (tudi prostovoljni) postopki, povezani s preverjanjem/preskušanjem značilnosti, ki niso harmonizirani v harmoniziranih standardih, zato niso dovoljeni.

O vseh navedenih ponavljajočih se praksah se je z državami članicami razpravljalo v okviru Stalnega odbora za tehnične predpise, ki se sestane dvakrat letno. O teh ponavljajočih se praksah se bo razpravljalo tudi v okviru dvostranskih srečanj o skladnosti z državami članicami.

► Odzivi

Direktiva o preglednosti enotnega trga pri ocenjevanju priglašenih osnutkov omogoča formalno in strukturirano izmenjavo informacij med državami članicami in Komisijo ter med samimi državami članicami. Intenzivnost te izmenjave informacij je razvidna iz velikega števila odzivov, ki so jih Komisija in države članice poslale na obvestila, in odgovorov priglasitvenih držav članic ter naknadne izmenjave sporočil. Ta izmenjava informacij državam članicam omogoča tudi, da ugotovijo stopnjo skladnosti priglašenih osnutkov z zakonodajo Evropske unije. Službe Komisije se po potrebi s predstavniki držav članic tudi srečajo na ravni strokovnjakov, da se pojasnijo odprta vprašanja. Komisija lahko državam članicam pošlje tudi zahteve za dodatne informacije, da bi se pojasnil obseg priglašenih tehničnih predpisov.

Intenzivnost tega dialoga je prikazana v spodnji preglednici, v kateri je navedeno število uradnih obvestil na državo članico za vsako leto obravnavanega obdobja ter pripomb in podrobnih mnenj, ki jih je v zvezi s temi uradnimi mnenji izdala Komisija 46 .

Komisija je v obravnavanem obdobju izdala 141 podrobnih mnenj (60 leta 2014 in 81 leta 2015), ki predstavljajo 10,2 % vseh priglašenih osnutkov držav članic v obdobju poročanja. To število pomeni 10-odstotno zmanjšanje števila podrobnih mnenj Komisije v primerjavi s prejšnjima letoma. Države članice so izdale 131 podrobnih mnenj (64 leta 2014 in 67 leta 2015), ki predstavljajo zmanjšanje v primerjavi s prejšnjima letoma (157 podrobnih mnenj). Od 589 pripomb, izdanih v obdobju poročanja (634 je bilo izdanih v prejšnjih dveh letih), jih je 352 predložila Komisija (161 leta 2014 in 191 leta 2015), 237 pa države članice (112 leta 2014 in 125 v zvezi z uradnimi obvestili iz leta 2015) (glej prilogi 2.4 in 2.6).

V spodnji preglednici je prikazano število odzivov (pripomb in podrobnih mnenj), ki jih je posamezna država članica izdala v obdobju poročanja. Številke v preglednici kažejo, kakšna je bila udeležba držav članic v dialogu, ki je bil posledica uradnega obvestila, in kakšni so posebni interesi nekaterih držav članic, katerih odzivi so pogostejši v določenih sektorjih. Avstrija, Francija, Nemčija, Italija, Poljska, Španija in Združeno kraljestvo so med najdejavnejšimi državami članicami. Analiza odzivov na državo članico in po sektorjih kaže poseben interes Avstrije, Francije, Italije, Slovaške in Španije za sektor kmetijstva, ribištva in živil; interes Nemčije za telekomunikacijski sektor; interes Poljske za sektor mehanike in interes Malte za sektor opreme za dom in prosti čas (večinoma v zvezi z igralnimi avtomati).

Države članice lahko zaradi dostopa do vseh uradnih obvestil in sporočil, izmenjanih v okviru dialogov, direktivo o preglednosti enotnega trga uporabijo kot orodje za primerjavo. Omogoča jim, da črpajo ideje pri svojih partnerjih, da bi tako rešile skupne težave v zvezi s tehničnimi predpisi in opredelile, kdaj bi lahko bil osnutek tehničnega predpisa v nasprotju s pravom Unije.

Komisija je v treh primerih zadevne države članice pozvala, naj odložijo sprejetje priglašenih predpisov za eno leto od datuma prejema, ker je Evropska unija na tem področju izvajala harmonizacijo (glej Prilogo 2.5).

1.6.Uporaba nujnega postopka

Od skupno 1 382 uradnih obvestil so države članice predložile 76 zahtevkov (40 leta 2014 in 36 leta 2015) za uporabo nujnega postopka glede priglašenih osnutkov. Komisija je potrdila stroge pogoje, ki morajo biti izpolnjeni v skladu z direktivo o preglednosti enotnega trga, da se lahko uporabi nujni postopek, in sicer resne in nepredvidljive okoliščine, zlasti v zvezi z varovanjem zdravja in varnosti. Uporaba nujnega postopka je bila zato zavrnjena v primerih, v katerih ni bila zadostno utemeljena ali pa je temeljila na izključno gospodarskih razlogih ali nacionalnih upravnih zamudah, pa tudi v primerih, za katere niso bile dokazane nepredvidljive okoliščine. Nujni postopek je bil odobren v 60 primerih (29 leta 2014 in 31 leta 2015), zlasti v zvezi s psihotropnimi snovmi, nadzorom nad narkotiki, zdravili, bojem proti terorizmu, strelnim orožjem, pesticidi, okužbami čebel, prepovedjo proizvodov, ki so škodljivi za zdravje, in pirotehničnimi sredstvi (glej Prilogo 2.7).

1.7.Uradno obveščanje o „ukrepih davčne ali finančne spodbude“

Države članice morajo v skladu z direktivo o preglednosti enotnega trga priglasiti davčne in finančne spodbude, kot so tehnični predpisi, povezani z davčnimi ali finančnimi ukrepi, ki vplivajo na uporabo proizvodov ali storitev s spodbujanjem skladnosti s takimi tehničnimi predpisi. Posebnost takih tehničnih predpisov je, da se obdobje mirovanja zanje ne uporablja.

V obdobju 2014–2015 so države članice kot „davčne ali finančne ukrepe“ priglasile 70 osnutkov predpisov (35 leta 2014 in 35 leta 2015). Komisija ugotavlja, da je nacionalna zakonodaja pogosto napačno razvrščena kot „davčni ali finančni ukrep“ v smislu direktive o preglednosti enotnega trga, če vsebuje kakršne koli davčne ali finančne ukrepe, ne pa tudi spodbud za izpolnjevanje takih tehničnih predpisov. Da bi državam članicam pomagala pravilno razvrščati te tehnične predpise, jim je posredovala smernice o opredelitvi in priglasitvi „davčnih ali finančnih ukrepov“ za namene direktive o preglednosti enotnega trga.

1.8.Spremljanje odzivov Komisije

Države članice morajo v skladu s členom 6(2) direktive o preglednosti enotnega trga poročati, kakšno ukrepanje predlagajo v zvezi s podrobnimi mnenji.

V obdobju 2014–2015 je bilo razmerje med številom odgovorov držav članic in številom izdanih podrobnih mnenj Komisije zadovoljivo, vendar bi se lahko še izboljšalo (povprečno 79 % v obravnavanem obdobju). Število popolnoma zadovoljivih odgovorov je bilo v skladu s prejšnjima letoma (v povprečju 56 % v obdobju 2014–2015, v primerjavi s 54 % v obdobju 2012–2013) (glej Prilogo 2.8).

V obravnavanem obdobju so države članice umaknile 43 osnutkov tehničnih predpisov. V 12 primerih (7 leta 2014 in 5 leta 2015) je umik sledil odzivu (podrobnemu mnenju ali pripombam) Komisije. Nekateri od razlogov za te umike so med drugim bistvene spremembe osnutka tehničnega predpisa, ki jih je uvedla priglasitvena država članica in zaradi katerih je potrebno novo uradno obvestilo (člen 5(1) direktive o preglednosti enotnega trga), ali enostavno odločitev nacionalnih organov, da ne sprejmejo osnutka tehničnega predpisa.

Za druge priglašene osnutke tehničnih predpisov dialog še vedno poteka.

1.9.Spremljanje postopka uradnega obveščanja 

V vseh drugih primerih, v katerih morebitne kršitve prava EU o notranjem trgu niso bile v celoti odstranjene v okviru postopka uradnega obveščanja, je Komisija opravila nadaljnje preiskave, ki so v nekaterih primerih sčasoma vodile do izvedbe dialoga pred ugotavljanjem kršitev z državami članicami (t. i. pilotni sistem EU), v nekaterih primerih pa do postopka za ugotavljanje kršitev (člen 258 PDEU) v zvezi z vprašanji, kot so vsebnost sladkorja v džemu in marmeladi ter uporaba rezerviranega poimenovanja „marmelada“, kakovost in preglednost dobavne verige za deviška oljčna olja, vino in žgane pijače, označevanje govejega mesa v okviru regionalne sheme kakovosti, spletne igre na srečo, kakovost goriva, plinske naprave, varnost cestnih ograj ter embalaža in odpadna embalaža.

Komisija je v zadevnem obdobju tudi začela izvajati pilotni sistem EU in po potrebi postopke za ugotavljanje kršitev, ki so se med drugim nanašali na kršitev obveznosti na podlagi direktive o preglednosti enotnega trga. V vseh teh primerih je nacionalne organe opozorila na njihovo obveznost uradnega obveščanja in spoštovanja obdobja mirovanja iz člena 6(2) direktive o preglednosti enotnega trga. Komisija je opozorila, da v skladu s sodbo Sodišča sprejetje tehničnih predpisov ob nespoštovanju „obveznosti uradne obvestitve pomeni bistveno kršitev postopka, katere posledica je neuporaba zadevnih tehničnih predpisov za posameznike“. Zato lahko posamezniki začnejo postopek pred nacionalnimi sodišči, ki „mora[jo] odkloniti uporabo nacionalnega tehničnega predpisa, ki ni bil sporočen v skladu z [d]irektivo“ (zadeva C-194/94, CIA Security International, točke 44, 48 in 54; zadeva C-226/97, Lemmens, točka 33; zadeva C-303/04, Lidl Italia, točki 23 in 24).

1.10.Strukturirane izmenjave z državami članicami 

Redna srečanja odbora za direktivo o preglednosti enotnega trga so omogočila izmenjavo mnenj glede zadev splošnega interesa in glede posebnih vidikov postopka uradnega obveščanja.

Kar zadeva tehnične predpise, so se razprave nanašale zlasti na nujni postopek na podlagi direktive o preglednosti enotnega trga; dostop do dokumentov Komisije na podlagi Uredbe (ES) št. 1049/2001 o dostopu javnosti do dokumentov Evropskega parlamenta, Sveta in Komisije 47 in zaupnih uradnih obvestil; obveznost držav članic, da Komisiji sporočijo končno besedilo priglašenega tehničnega predpisa; razvoj v zvezi s sodno prakso Sodišča o direktivi o preglednosti enotnega trga.

Da bi Komisija pojasnila nekatere ponavljajoče se ovire ali novo zakonodajo, je na podlagi zahtev držav članic in na svojo pobudo izvedla predstavitve v zvezi s postopkom uradnega obveščanja za uradna obvestila Švice in EGP; tehničnimi predpisi na področju psihoaktivnih snovi; predlogom uredbe o elektronski identifikaciji in skrbniških storitvah za elektronske transakcije na notranjem trgu; povezavo med uredbo REACH in direktivo o preglednosti enotnega trga; vprašanji, povezanimi z izvzetjem za radiodifuzijo iz direktive o preglednosti enotnega trga; določbo o vzajemnem priznavanju ter členi od 34 do 36 PDEU; direktivo o kakovosti goriv 48 ; svežnjem o higieni živil 49 ; direktivo o embalaži in odpadni embalaži 50 ; postopkom obveščanja na podlagi Uredbe (EU) št. 1169/2011 51 .

Več držav članic je predstavilo svoje dobre prakse glede uradnih obvestil na podlagi direktive o preglednosti enotnega trga.

V številnih državah članicah so potekali tudi seminarji, ki so omogočili neposreden dialog med Komisijo in nacionalnimi organi, vključenimi v postopek uradnega obveščanja, ter slednjim pomagali pri spoznavanju tehničnih elementov postopka uradnega obveščanja.

Komisija je predstavitve o uporabi direktive o preglednosti enotnega trga vključila tudi v dnevne rede srečanj v okviru dialoga o skladnosti z državami članicami, ki se izvajajo v skladu z zavezo iz strategije o enotnem trgu.

1.11.Zahtevki za dostop do dokumentov, izdanih na podlagi direktive o preglednosti enotnega trga

Med letoma 2014 in 2015 je Komisija prejela 236 zahtevkov za dostop do dokumentov (98 leta 2014 in 138 leta 2015), izdanih v okviru direktive o preglednosti enotnega trga. Večina zahtevkov se je nanašala na podrobna mnenja in pripombe Komisije. V 68 primerih je bil dostop do zahtevanih dokumentov odobren. V drugih primerih je bil dostop do dokumentov zavrnjen ali delno zavrnjen, pri čemer se je nadaljeval dialog z državami članicami o odpravljanju morebitnih ovir za trgovino.

1.12.Preglednost

Preglednost je temeljna značilnost postopka uradnega obveščanja. Javno spletišče TRIS je okno, ki zagotavlja, da so zainteresirane strani redno obveščene o vseh osnutkih tehničnih predpisov, ki jih pripravljajo države članice, in da se lahko zaradi nove funkcionalnosti za prispevke iz odstavka 1.3 izvede dialog med zainteresiranimi stranmi in službami Komisije.

Uspešnost javnega spletišča TRIS potrjujejo številke:

·konec leta 2015 je bilo na poštni seznam TRIS naročenih 5 196 naročnikov v primerjavi s 4 441 leta 2013, kar je 17-odstotno povečanje v dvoletnem obdobju poročanja;

·v obravnavanem obdobju je bilo prek javnega spletišča TRIS izvedenih 244 736 poizvedb v primerjavi s 177 147 poizvedbami v obdobju 2012–2013, kar je 38-odstotno povečanje;

·tudi dostop uporabnikov do uradnih obvestil se je povečal z 869 791 primerov leta 2013 na 1 203 299 primerov konec leta 2015, kar pomeni 38-odstotno povečanje.

3.Sklepne ugotovitve

V obdobju 2014–2015 se je postopek v smislu preglednosti, upravnega sodelovanja in preprečevanja tehničnih ovir na notranjem trgu znova izkazal za uporabnega.

Preventivni in povezovalni pristop postopka uradnega obveščanja je zmanjšal tveganje, da bi se nacionalne regulativne dejavnosti izvajale na način, ki bi ustvaril tehnične ovire za prosti pretok blaga na notranjem trgu, ki se hitro spreminja, vendar še ni uresničil svojega celotnega potenciala.

Še vedno je mogoče izboljšati uporabo postopka, in sicer glede števila uradnih obvestil iz nekaterih držav članic in njihove skladnosti z obveznostmi uradnega obveščanja. Večje število uradnih obvestil in dejavnejše sodelovanje držav članic v postopku bi spodbudilo preprečevanje novih tehničnih ovir in ugotavljanje sistemskih vprašanj v vsaki državi članici in po vsej EU. To bi pomagalo pri dialogu s Komisijo in bi spodbudilo bolj ciljno usmerjen in učinkovit pristop k oviram za trgovino znotraj EU.

Veliko število podrobnih mnenj in pripomb, izdanih v obdobju poročanja, kaže, da obstaja vse večje tveganje razdrobljenosti notranjega trga za blago. Zadevne države članice so odgovorile na približno 79 % podrobnih mnenj Komisije in sledili so dialogi za odpravo morebitnih neskladij s pravom EU, tako da se je bilo mogoče izogniti postopkom za ugotavljanje kršitev.

Pomen direktive o preglednosti enotnega trga dokazuje veliko zanimanje zainteresiranih strani za postopek uradnega obveščanja, kot je bilo med drugim ugotovljeno v mnenjih platforme REFIT o Direktivi 52 . To vse večje zanimanje izraža prizadevanja za izboljšanje preglednosti in učinkovitosti javnega spletišča TRIS.

Postopek uradnega obveščanja se je za uporabnega izkazal tudi s tem, da je omogočil ugotavljanje področij, kjer bi bilo mogoče usklajevanje na ravni EU.

Komisija pri uporabi direktive o preglednosti enotnega trga pozornost še naprej namenja načelu boljšega pravnega urejanja in potrebi po ohranitvi ugodnega okolja za konkurenčnost evropskega gospodarstva. Priglašeni osnutki so še naprej brezplačno na voljo v elektronski obliki v vseh uradnih jezikih EU, tako da imajo gospodarski subjekti in druge zainteresirane strani možnost predložitve pripomb.

Še naprej bodo potekala prizadevanja za zagotavljanje jasnega pravnega okvira za gospodarske subjekte, da se poveča konkurenčnost evropskih podjetij v EU in tujini, ob upoštevanju povezav med postopkom uradnega obveščanja in tistim iz Sporazuma o tehničnih ovirah v trgovini (TBT) Svetovne trgovinske organizacije (STO). Za popolno doseganje ciljev direktive o preglednosti enotnega trga je ključno njeno nadaljnje spodbujanje in intenzivnejše izvajanje, skupaj z močnejšo povezanostjo s politiko spremljanja in zakonodajnimi ukrepi.

(1)    Direktiva (EU) 2015/1535 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 9. septembra 2015 o določitvi postopka za zbiranje informacij na področju tehničnih predpisov in pravil za storitve informacijske družbe (kodificirano besedilo; UL L 241, 17.9.2015, str. 1).

(2)    Akcijski načrt za izboljšanje zakonodajnega okolja, COM(2002) 278 final. Glej tudi „Bolje oblikovani predpisi za rast in delovna mesta v Evropski uniji“, COM(2005) 97 final; „Izvajanje Lizbonskega programa Skupnosti: Strategija za poenostavitev zakonodajnega okolja“, COM(2005) 535 final; „Strateški pregled boljše pravne ureditve v Evropski uniji“, COM(2006) 689; „Drugi strateški pregled boljše pravne ureditve v Evropski uniji“, COM(2008) 32, „Tretji strateški pregled boljše pravne ureditve v Evropski uniji“, COM(2009) 15, „Pametna pravna ureditev v Evropski uniji“, COM(2010) 543, in „Boljše pravno urejanje: Doseganje boljših rezultatov za močnejšo Unijo“, COM(2016) 615.

(3)      Prevod v irščino ni na voljo.

(4)      https://ec.europa.eu/commission/publications/president-junckers-political-guidelines_sl.

(5)

     Glej „Politične usmeritve predsednika Jeana-Clauda Junckerja, Nov začetek za Evropo: Moj načrt za delovna mesta, rast, pravičnost in demokratične spremembe. Politične usmeritve naslednje Evropske komisije“, https://ec.europa.eu/commission/priorities/internal-market_sl.

(6)      Strategija za enotni trg za Evropo – analiza in dokazi, ki spremlja dokument z naslovom Izpopolnitev enotnega trga: več priložnosti za prebivalstvo in gospodarstvo, SWD(2015) 202 final.

(7)      Glej „Sporočilo Komisije Evropskemu parlamentu, Svetu, Evropskemu ekonomsko-socialnemu odboru in Odboru regij – Izpopolnitev enotnega trga: več priložnosti za prebivalstvo in gospodarstvo“, COM(2015) 550 final.

(8)

     Dialogi o skladnosti so strukturirana/strateška srečanja z državami članicami, ki se redno organizirajo, da se prouči stanje povezovanja enotnega trga v zadevni državi članici, zlasti stanje glede prenosa in tekočih postopkov za ugotavljanje kršitev.

(9)      Glej odstavek „Ensure a culture of compliance and smart enforcement to help deliver a true Single Market“ (Zagotavljanje kulture izpolnjevanja pravil in pametnega izvrševanja za razvoj pravega enotnega trga) strategije za enotni trg, http://ec.europa.eu/growth/single-market/strategy_sl.

(10)

     Direktiva 2006/123/ES Evropskega parlamenta in Sveta z dne 12. decembra 2006 o storitvah na notranjem trgu (UL L 376, 27.12.2006, str. 36).

(11)       Glej , COM(2016) 821.

(12)

     Glej „Sporočilo Komisije Evropskemu parlamentu, Svetu, Evropskemu ekonomsko-socialnemu odboru in Odboru regij – Evropska agenda za sodelovalno gospodarstvo“, COM(2016) 356 final.

(13)    Glej opombo 2.

(14)    Glej opombo 2.

(15)      Glej določbo 7 direktive o preglednosti enotnega trga.

(16)       http://ec.europa.eu/growth/tools-databases/tris/sl/ .

(17)      Zadeva je bila Sodišču predložena v okviru predloga za sprejetje predhodne odločbe v zvezi z razlago tretjega pododstavka člena 8(1) takratne Direktive 98/34/ES (UL L 204, 21.7.1998, str. 37) o obveznosti, da se Komisiji sporočijo vse spremembe osnutkov, predhodno sporočenih Komisiji na podlagi navedene direktive, ki znatno spremenijo njihovo področje uporabe, skrajšajo prvotno predvidene roke za izvajanje, dodajajo specifikacije ali zahteve ali poostrijo sedanje specifikacije ali zahteve.

(18)      Zadeva je bila Sodišču predložena v okviru predloga za sprejetje predhodne odločbe, med drugim v zvezi z razlago členov 1, 8 in 9 takratne Direktive 98/34/ES. Zadeva se je nanašala na predpis na področju igralnih avtomatov.

(19)      Te številke ne vključujejo uradnih obvestil od držav Efte, ki so podpisnice Sporazuma EGP (Norveške, Lihtenštajna in Islandije), Turčije in Švice. Te države so v obdobju poročanja predložile 85 uradnih obvestil (44 države Efte/EGP, 22 Turčija in 19 Švica). Za dodatne informacije o teh uradnih obvestilih glej Prilogo 3.

(20)      Uredba (EU) št. 305/2011 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 9. marca 2011 o določitvi usklajenih pogojev za trženje gradbenih proizvodov in razveljavitvi Direktive Sveta 89/106/EGS (UL L 88, 4.4.2011, str. 5).

(21)      Direktiva 2009/142/ES Evropskega parlamenta in Sveta z dne 30. novembra 2009 v zvezi z napravami na plinsko gorivo (UL L 330, 16.12.2009, str. 10).

(22)      Direktiva Sveta 92/42/EGS z dne 21. maja 1992 o zahtevanih izkoristkih novih toplovodnih kotlov na tekoča ali plinasta goriva (UL L 167, 22.6.1992, str. 17).

(23)      Direktiva 2012/27/EU Evropskega parlamenta in Sveta z dne 25. oktobra 2012 o energetski učinkovitosti, spremembi direktiv 2009/125/ES in 2010/30/EU ter razveljavitvi direktiv 2004/8/ES in 2006/32/ES (UL L 315, 14.11.2012, str. 1).

(24)      Direktiva 2010/31/EU Evropskega parlamenta in Sveta z dne 19. maja 2010 o energetski učinkovitosti stavb (UL L 153, 18.6.2010, str. 13).

(25)      Direktiva 2009/125/ES Evropskega parlamenta in Sveta z dne 21. oktobra 2009 o vzpostavitvi okvira za določanje zahtev za okoljsko primerno zasnovo izdelkov, povezanih z energijo (UL L 285, 31.10.2009, str. 10).

(26)      Direktiva 1999/5/ES Evropskega parlamenta in Sveta z dne 9. marca 1999 o radijski opremi in telekomunikacijski terminalski opremi ter medsebojnem priznavanju skladnosti te opreme (UL L 91, 7.4.1999, str. 10).

(27)

     Direktiva 2006/95/ES Evropskega parlamenta in Sveta z dne 12. decembra 2006 o uskladitvi zakonodaje držav članic v zvezi z električno opremo, konstruirano za uporabo znotraj določenih napetostnih mej (UL L 374, 27.12.2006, str. 10).

(28)

     Direktiva 2004/108/ES Evropskega parlamenta in Sveta z dne 15. decembra 2004 o približevanju zakonodaj držav članic v zvezi z elektromagnetno združljivostjo (UL L 390, 31.12.2004, str. 24).

(29)      Uredba (EU) št. 1151/2012 Evropskega parlamenta in Sveta o shemah kakovosti kmetijskih proizvodov in živil (UL L 343, 14.12.2012, str. 1).

(30)      Uredba Evropskega parlamenta in Sveta (ES) št. 852/2004 z dne 29. aprila 2004 o higieni živil (UL L 139, 30.4.2004, str. 1).

(31)      Uredba (ES) št. 853/2004 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 29. aprila 2004 o posebnih higienskih pravilih za živila živalskega izvora (UL L 139, 30.4.2004, str. 55).

(32)      Uredba Evropskega parlamenta in Sveta (ES) št. 854/2004 z dne 29. aprila 2004 o določitvi posebnih predpisov za organizacijo uradnega nadzora proizvodov živalskega izvora, namenjenih za prehrano ljudi (UL L 139, 30.4.2004, str. 206).

(33)      Uredba (EU) št. 1169/2011 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 25. oktobra 2011 o zagotavljanju informacij o živilih potrošnikom, spremembah uredb (ES) št. 1924/2006 in (ES) št. 1925/2006 Evropskega parlamenta in Sveta ter razveljavitvi Direktive Komisije 87/250/EGS, Direktive Sveta 90/496/EGS, Direktive Komisije 1999/10/ES, Direktive 2000/13/ES Evropskega parlamenta in Sveta, direktiv Komisije 2002/67/ES in 2008/5/ES in Uredbe Komisije (ES) št. 608/2004 (UL L 304, 22.11.2011, str. 18).

(34)      Uredba (EU) št. 1379/2013 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 11. decembra 2013 o skupni ureditvi trgov za ribiške proizvode in proizvode iz ribogojstva in o spremembi uredb Sveta (ES) št. 1184/2006 in (ES) št. 1224/2009 ter razveljavitvi Uredbe Sveta (ES) št. 104/2000 (UL L 354, 28.12.2013, str. 1).

(35)      Direktiva 2004/22/ES Evropskega parlamenta in Sveta z dne 31. marca 2004 o merilnih instrumentih (UL L 135, 30.4.2004, str. 1).

(36)      Uredba (ES) št. 1907/2006 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 18. decembra 2006 o registraciji, evalvaciji, avtorizaciji in omejevanju kemikalij, o ustanovitvi Evropske agencije za kemikalije ter spremembi Direktive 1999/45/ES ter razveljavitvi Uredbe Sveta (EGS) št. 793/93 in Uredbe Komisije (ES) št. 1488/94 ter Direktive Sveta 76/769/EGS in direktiv Komisije 91/155/EGS, 93/67/EGS, 93/105/ES in 2000/21/ES (UL L 396, 30.12.2006, str. 1).

(37)      Uredba (EU) št. 528/2012 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 22. maja 2012 o dostopnosti na trgu in uporabi biocidnih proizvodov (UL L 167, 27.6.2012, str. 1).

(38)      Uredba (ES) št. 1107/2009 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 21. oktobra 2009 o dajanju fitofarmacevtskih sredstev v promet in razveljavitvi direktiv Sveta 79/117/EGS in 91/414/EGS (UL L 309, 24.11.2009, str. 1).

(39)      Direktiva Evropskega Parlamenta in Sveta 94/62/ES z dne 20. decembra 1994 o embalaži in odpadni embalaži (UL L 365, 31.12.1994, str. 10).

(40)      Uredba (EU) št. 1308/2013 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 17. decembra 2013 o vzpostavitvi skupne ureditve trgov kmetijskih proizvodov in razveljavitvi uredb Sveta (EGS) št. 922/72, (EGS) št. 234/79, (ES) št. 1037/2001 in (ES) št. 1234/2007 (UL L 347, 20.12.2013, str. 671).

(41)      Direktiva Sveta 89/686/EGS z dne 21. decembra 1989 o približevanju zakonodaj držav članic v zvezi z osebno zaščitno opremo (UL L 399, 30.12.1989, str. 18).

(42)      Direktiva 2014/35/EU Evropskega parlamenta in Sveta z dne 26. februarja 2014 o harmonizaciji zakonodaj držav članic v zvezi z omogočanjem dostopnosti na trgu električne opreme, ki je načrtovana za uporabo znotraj določenih napetostnih mej (UL L 96, 29.3.2014, str. 357).

(43)      Direktiva 1999/5/ES Evropskega parlamenta in Sveta z dne 9. marca 1999 o radijski opremi in telekomunikacijski terminalski opremi ter medsebojnem priznavanju skladnosti te opreme (UL L 91, 7.4.1999, str. 10).

(44)      Direktiva 2004/108/ES Evropskega parlamenta in Sveta z dne 15. decembra 2004 o približevanju zakonodaj držav članic v zvezi z elektromagnetno združljivostjo in razveljavitvi Direktive 89/336/EGS (UL L 390, 31.12.2004, str. 24).

(45)      Glej uvodno izjavo (15) direktive o preglednosti enotnega trga.

(46)      V tej preglednici se je za izračun števila podrobnih mnenj in pripomb, ki jih je izdala Komisija, uporabila druga metodologija kot v preostalem poročilu. Medtem ko se preostalo poročilo nanaša na podrobna mnenja in pripombe, izdane v zadevnem obdobju (v letih 2014 in 2015), se preglednica nanaša na podrobna mnenja in pripombe, izdane v zvezi z uradnimi obvestili, predloženimi v letih 2014 in 2015. Preglednica torej vključuje podrobna mnenja in pripombe, izdane v začetku leta 2016 v zvezi z uradnimi obvestili, predloženimi konec leta 2015. Preglednica tudi ne vključuje podrobnih mnenj in pripomb, izdanih v začetku leta 2014 v zvezi z uradnimi obvestili, predloženimi konec leta 2013.

(47)      Uredba (ES) št. 1049/2001 Evropskega Parlamenta in Sveta z dne 30. maja 2001 o dostopu javnosti do dokumentov Evropskega parlamenta, Sveta in Komisije (UL L 145, 31.5.2001, str. 43).

(48)      Direktiva 2009/30/ES Evropskega parlamenta in Sveta z dne 23. aprila 2009 o spremembah Direktive 98/70/ES glede specifikacij motornega bencina, dizelskega goriva in plinskega olja ter o uvedbi mehanizma za spremljanje in zmanjševanje emisij toplogrednih plinov ter o spremembi Direktive Sveta 1999/32/ES glede specifikacij goriva, ki ga uporabljajo plovila za plovbo po celinskih plovnih poteh, in o razveljavitvi Direktive 93/12/EGS (UL L 140, 5.6.2009, str. 88).

(49)

     Uredba Evropskega parlamenta in Sveta (ES) št. 852/2004 z dne 29. aprila 2004 o higieni živil (UL L 139, 30.4.2004, str. 1); Uredba (ES) št. 853/2004 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 29. aprila 2004 o posebnih higienskih pravilih za živila živalskega izvora (UL L 139, 30.4.2004, str. 55); Uredba Evropskega parlamenta in Sveta (ES) št. 854/2004 z dne 29. aprila 2004 o določitvi posebnih predpisov za organizacijo uradnega nadzora proizvodov živalskega izvora, namenjenih za prehrano ljudi (UL L 139, 30.4.2004, str. 206).

(50)

     Direktiva Evropskega Parlamenta in Sveta 94/62/ES z dne 20. decembra 1994 o embalaži in odpadni embalaži (UL L 365, 31.12.1994, str. 10).

(51)

     Uredba (EU) št. 1169/2011 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 25. oktobra 2011 o zagotavljanju informacij o živilih potrošnikom, spremembah uredb (ES) št. 1924/2006 in (ES) št. 1925/2006 Evropskega parlamenta in Sveta ter razveljavitvi Direktive Komisije 87/250/EGS, Direktive Sveta 90/496/EGS, Direktive Komisije 1999/10/ES, Direktive 2000/13/ES Evropskega parlamenta in Sveta, direktiv Komisije 2002/67/ES in 2008/5/ES in Uredbe Komisije (ES) št. 608/2004, Besedilo velja za EGP, (UL L 304, 22.11.2011, str. 18).

(52)

     https://ec.europa.eu/info/files/refit-platform-recommendations-internal-market-xii6a-single-market-transparency-directive_sl.