EVROPSKA KOMISIJA

Bruselj, 23.11.2017

COM(2017) 693 final

POROČILO KOMISIJE EVROPSKEMU PARLAMENTU IN SVETU

Poročilo o delovanju evropskega trga ogljika

Kazalo

Seznam kratic in okrajšav    

1.    UVOD    

2.    INFRASTRUKTURA EU ETS    

2.1.    Obseg vključenih dejavnosti, naprav in operaterjev zrakoplovov    

2.2.    Register Unije in evidenca transakcij Evropske unije (EUTL)    

3.    DELOVANJE TRGA OGLJIKA V LETU 2016    

3.1.    Ponudba: pravice, ki so dane v obtok    

3.1.1.    Zgornja meja    

3.1.2.    Izdane pravice    

3.1.3.    Mednarodni dobropisi    

3.2.    Povpraševanje: pravice, vzete iz obtoka    

3.3.    Uravnoteženje ponudbe in povpraševanja    

4.    LETALSTVO    

5.    NADZOR TRGA    

5.1.    Pravna narava pravic do emisij in njihova fiskalna obravnava    

6.    SPREMLJANJE IN PREVERJANJE EMISIJ TER POROČANJE O NJIH    

7.    PREGLED UPRAVNIH UREDITEV    

8.    SKLADNOST IN IZVRŠEVANJE    

9.    SKLEPNE UGOTOVITVE IN OBETI    

PRILOGA    

Seznam kratic in okrajšav

AVR    Uredba o preverjanju in akreditaciji

PO    Pristojni organ

CCS    Zajemanje in shranjevanje CO2

CDM    Mehanizem čistega razvoja

CER    Potrjena zmanjšanja emisij

CORSIA    Sistem za izravnavo in zmanjšanje emisij CO2 v mednarodnem letalstvu

EA    Evropsko združenje za akreditacijo

EGP    Evropski gospodarski prostor

EEX    European Energy Exchange

EIB    Evropska investicijska banka

ERU    Enote zmanjšanja emisij

EU ETS    Sistem EU za trgovanje z emisijami

EUTL    Evidenca transakcij Evropske unije

TGP    Toplogredni plin

ICAO    Mednarodna organizacija civilnega letalstva

ICE    ICE Future Europe

JI    Skupno izvajanje

MAR    Uredba o zlorabi trga

MiFID2    Direktiva o trgih finančnih instrumentov

MRR    Uredba o spremljanju in poročanju

MRV    Spremljanje, poročanje in preverjanje

MRVA    Spremljanje, poročanje, preverjanje in akreditacija

MSR    Rezerva za stabilnost trga

NAB    Nacionalni akreditacijski organ

NER    Rezerva za nove udeležence

PFC    Perfluorirani ogljikovodiki

OVE    Obnovljivi viri energije

TNAC    Skupno število pravic v obtoku

1.UVOD

Sistem EU za trgovanje z emisijami (v nadaljnjem besedilu: EU ETS) je od leta 2005 temelj strategije EU za zmanjšanje emisij toplogrednih plinov (v nadaljnjem besedilu: TGP) iz industrije in elektroenergetskega sektorja. Znatno prispeva k doseganju cilja EU, da se emisije TGP do leta 2020 zmanjšajo za 20 % v primerjavi z ravnmi iz leta 1990. EU je na dobri poti, da bo presegla ta cilj 1 , vendar je za zmanjšanje emisij TGP za najmanj 40 % do leta 2030 – kot predvideva okvir podnebne in energetske politike EU za leto 2030 – potreben nadaljnji napredek 2 . Ta domači cilj za leto 2030 bo EU dosegla kolektivno, in sicer z zmanjšanjem v sektorjih ETS in sektorjih, ki niso vključeni v ETS. Vendar bo dobro delujoč, reformiran EU ETS glavni mehanizem za dosego tega cilja s spodbujanjem 43-odstotnega zmanjšanja emisij TGP v sektorjih, ki so vključeni v sistem, v primerjavi z letom 2005.

Da bi EU ETS lahko izpolnil ta cilj, je Komisija julija 2015 predstavila zakonodajni predlog 3 za reformo EU ETS za njegovo četrto obdobje trgovanja (2021–2030). Politični dogovor je bil po obsežnem postopku trialogov 4 dosežen v začetku novembra 2017.

To poročilo o delovanju evropskega trga ogljika je predstavljeno v skladu z zahtevami iz člena 10(5) in člena 21(2) Direktive 2003/87/ES 5 (direktiva o EU ETS). Kot določa Direktiva, je cilj poročila zagotoviti redni letni pregled razvoja na evropskem trgu ogljika.

Preglednica 1: Poročila o trgu ogljika, objavljena v prejšnjih letih 6

To poročilo zajema leto 2016, vendar so v njem predstavljene tudi nekatere pobude, ki so bile predlagane ali dogovorjene v letu 2017. V primerjavi s prejšnjim poročilom vsebuje novo poglavje o ureditvah nadomestil za posredne stroške zmanjševanja emisij ter informacije o kazalniku presežka v rezervi za stabilnost trga, prvič objavljene maja 2017. Če ni navedeno drugače, so bili za to poročilo uporabljeni javno razpoložljivi podatki, ki jih je imela Komisija na voljo do 30. junija 2017.

Splošne in opisne informacije o različnih vidikih EU ETS so vključene v okvirje v celotnem poročilu.

2.INFRASTRUKTURA EU ETS

2.1.Obseg vključenih dejavnosti, naprav in operaterjev zrakoplovov

Po poročilih iz člena 21, ki so jih sodelujoče države 7 predložile leta 2017, je bilo leta 2016 skupaj 10 790 dovoljenih naprav, leta 2015 približno 10 950, leta 2014 pa približno 11 200.

Tako kot v prejšnjih letih so bila goriva, ki so izgorevala v okviru EU ETS, leta 2016 še vedno predvsem fosilna. Vendar je 29 držav poročalo tudi o uporabi biomase (v primerjavi s 27 leta 2015) v povezavi z 2 079 napravami (19 % vseh naprav). Le dve državi (Lihtenštajn in Malta) o uporabi biomase sploh nista poročali 8 . Emisije iz biomase so leta 2016 znašale približno 141 milijonov ton CO2 (8 % sporočenih emisij v okviru EU ETS), medtem ko so leta 2015 znašale približno 125 milijonov ton CO2 (približno 7 % sporočenih emisij v okviru EU ETS). Isti državi kot lani (Nemčija in Švedska) sta poročali o majhni uporabi biogoriv pri treh operaterjih zrakoplovov (leta 2015 so bili štirje) 9 .

V okviru kategorij naprav na podlagi letnih emisij 10 je po podatkih za leto 2016 tako kot v prejšnjih letih približno 72 % naprav pripadalo kategoriji A, skoraj 21 % kategoriji B in malo več kot 7 % kategoriji C. Za več kot 6 202 napravi je bilo sporočeno, da so „naprave z nizkimi emisijami“ (57,5 % vseh).

Naprave EU ETS, ki vključujejo dejavnosti izgorevanja, je mogoče najti v vseh sodelujočih državah, v večini držav pa je mogoče najti dejavnosti rafiniranja nafte in proizvodnje jekla, cementa, apna, stekla, keramike ter papirne kaše in papirja. Kar zadeva dejavnosti EU ETS, ki so dodatno navedene v zvezi z emisijami toplogrednih plinov razen CO2, je bilo sporočeno, da so dovoljenja za proizvodnjo primarnega aluminija in perfluoriranih ogljikovodikov izdana v 13 državah (v Nemčiji, Španiji, Franciji, Grčiji, na Islandiji, v Italiji, na Nizozemskem, Norveškem, v Romuniji, na Švedskem, v Sloveniji, na Slovaškem, v Združenem kraljestvu), za proizvodnjo dušikove kisline in N2O pa v 21 državah (razen na Cipru, Danskem, v Estoniji, na Irskem, Islandiji, v Lihtenštajnu, Luksemburgu, Latviji, na Malti in v Sloveniji). O drugih sektorjih N2O, tj. proizvodnji adipinske kisline ter proizvodnji glioksala in glioksilne kisline, so poročale tri države (Nemčija, Francija, Italija) oziroma dve državi (Nemčija, Francija). O dejavnostih zajemanja in shranjevanja CO2 sta poročali isti državi (Francija in Norveška) kot lani.

Osem držav (Nemčija, Španija, Francija, Hrvaška, Islandija, Italija, Slovenija in Združeno kraljestvo) je uporabilo možnost izključitve malih onesnaževalcev iz EU ETS v skladu s členom 27 direktive o EU ETS. Tako kot leta 2015 je količina izključenih emisij za leto 2016 znašala približno 4 milijone ton CO2 (približno 0,22 % vseh preverjenih emisij).

Glede na podatke, predložene leta 2017 v skladu s členom 21, je doslej sedem držav (Belgija, Danska, Francija, Hrvaška, Madžarska, Lihtenštajn in Litva) izkoristilo možnost iz določbe člena 13 Uredbe Komisije (EU) št. 601/2012 („uredbe o spremljanju in poročanju“), da se za nepremične naprave v primerih z majhnim tveganjem dovoli uporaba poenostavljenih načrtov za spremljanje. Od leta 2015 se je pridružila le Danska. V primeru operaterjev zrakoplovov z nizkimi emisijami so o uporabi te določbe poročale štiri države (Belgija, Finska, Islandija in Poljska), ki se jim je leta 2015 pridružila Belgija.

V zvezi z vključenostjo operaterjev zrakoplovov je bilo leta 2016 za 503 operaterje zrakoplovov sporočeno, da imajo načrt za spremljanje (v primerjavi s 524 leta 2015 in 611 leta 2014). To pomeni, da se število operaterjev zrakoplovov v EU ETS stabilizira. Skoraj 60 % (300) operaterjev, o katerih se je poročalo, je bilo komercialnih, preostalih 40 % (203) pa je bilo nekomercialnih 11 . Skupno je 249 operaterjev zrakoplovov (skoraj 50 %) spadalo med male onesnaževalce (v primerjavi z 274 (52 %) leta 2015 in 329 (54 %) leta 2014).

2.2.Register Unije in evidenca transakcij Evropske unije (EUTL)

Register Unije je tudi leta 2016 evropskim onesnaževalcem (upravljavcem nepremičnih naprav in operaterjem zrakoplovov), trgovcem in nacionalnim organom še naprej zagotavljal zanesljive storitve.

V registru je bilo uvedenih več tehničnih izboljšav in izboljšav v zvezi z uporabnostjo. Izboljšave se nanašajo na funkcije obravnavanja uporabnikov, račune in transakcije ter na sistem preverjanja pristnosti, ki je bil precej izboljšan in je postal EU Login.

Poleti 2017 je Komisija začela anketo o uporabniškem vmesniku registra Unije, v kateri je uporabnike prosila za mnenje o sedanjem delovanju vmesnika. Cilj je bil še izboljšati uporabniško izkušnjo registra.

3.DELOVANJE TRGA OGLJIKA V LETU 2016 

V tem poglavju so navedene informacije o ponudbi in povpraševanju v okviru EU ETS. Oddelek o ponudbi vključuje informacije o zgornji meji, brezplačni dodelitvi, programu NER 300, prodaji na dražbi, odstopanju od prodaje vseh pravic na dražbi za elektroenergetski sektor in uporabi mednarodnih dobropisov. Letošnje poročilo prvič vsebuje tudi poglavje o ureditvah nadomestil za posredne stroške zmanjševanja emisij.

V zvezi s povpraševanjem so zagotovljene informacije o številu preverjenih emisij ter metodah za uravnoteženje ponudbe in povpraševanja po pravicah, kot je rezerva za stabilnost trga.

3.1.Ponudba: pravice, ki so dane v obtok 

3.1.1.Zgornja meja

V preglednici 2 so prikazani podatki o zgornji meji za nepremične naprave in število pravic za letalstvo, ki so letno dane v obtok 12 , za vsako leto tretje faze EU ETS.

Preglednica 2: Zgornja meja EU ETS v obdobju 2013–2020

3.1.2.Izdane pravice

3.1.2.1.Brezplačna dodelitev 

V tretji fazi bo 39 % skupne količine razpoložljivih pravic brezplačno dodeljenih industrijskim napravam in obratom za proizvodnjo električne energije za toploto, ki jo proizvedejo. Ta delež se bo dodatno povečal zaradi dodelitev novim udeležencem do leta 2020. Ni mogoče opredeliti, kolikšen del rezerve za nove udeležence se bo uporabil v prihodnjih letih. Vendar je mogoče na podlagi ocene učinka Komisije iz leta 2015 15 pričakovati, da se bosta skladno s trendi iz rezerve za nove udeležence dodatno brezplačno dodelila največ 2 % zgornje meje. Zato bo brezplačna dodelitev v tretji fazi predvidoma znašala približno 41 % skupnega zneska. Poleg tega se približno 2 % zgornje meje uporabita za financiranje začetka uporabe inovativnih nizkoogljičnih tehnologij prek programa NER 300 16 . Zato delež, ki je v tretji fazi prodan na dražbi, znaša 57 %.

V tretji fazi so do dodatne brezplačne dodelitve iz rezerve za nove udeležence upravičene nove naprave in naprave, ki znatno povečajo zmogljivost. Začetna rezerva za nove udeležence, zmanjšana za 300 milijonov pravic za program NER 300, je zajemala 480,2 milijona pravic. Za celo tretjo fazo je bilo rezerviranega 139,9 milijona pravic za 654 naprav 17 . Ostanek rezerve za nove udeležence, ki znaša 340,3 milijona pravic, se lahko razdeli v prihodnje. Vendar se pričakuje, da bo precej teh pravic ostalo nedodeljenih.

Do junija 2017 se je zaradi zaprtja naprav ali zmanjšanja njihove proizvodnje ali proizvodne zmogljivosti število dodeljenih pravic zmanjšalo za približno 301,9 milijona v primerjavi s številom, ki se je na začetku uporabilo za izračun dodelitve v tretji fazi.

Preglednica 3: Število brezplačnih pravic, dodeljenih industriji med letoma 2013 in 2017 (v milijonih) 18

Ker je povpraševanje po brezplačnih pravicah preseglo razpoložljivo količino, so se dodelitve za vse naprave, vključene v sistem EU ETS, zmanjšale za enak delež na podlagi „medsektorskega korekcijskega faktorja“ (v skladu z direktivo o EU ETS). Korekcijski faktor je bil izračunan kot zmanjšanje števila brezplačnih pravic za približno 6 % leta 2013, pri čemer se ta delež vsako leto poveča in bo leta 2020 dosegel približno 18 %.

28. aprila 2016 je Sodišče Evropske unije 20 z učinkom od 1. marca 2017 razveljavilo vrednosti medsektorskega korekcijskega faktorja, določene v Sklepu Komisije 2013/448/EU (glej Dodatek 5 k Prilogi). Posledično je Komisija 24. januarja 2017 revidirala vrednosti, določene v navedenem sklepu 21 , da bi jih uskladila s sodbo Sodišča.

3.1.2.2.Program NER 300

Na podlagi razpisov so bila v skupaj 20 državah članicah EU dodeljena sredstva v vrednosti 2,1 milijarde EUR, ki jih je prejelo 38 projektov OVE in en projekt CCS. Od tega se štirje projekti že izvajajo: bioenergijski projekt BEST v Italiji, bioenergijski projekt Verbiostraw v Nemčiji, projekt vetrne energije Windpark Blaiken na Švedskem in od 1. julija 2017 projekt vetrne elektrarne na morju Veja Mate ob nemški obali Severnega morja.

Doslej je bila pri skupaj 13 projektih sprejeta končna odločitev o naložbah, štirje projekti pa so bili preklicani. Komisija je predlagala ponovno naložbo neporabljenih sredstev iz preklicanih projektov, ki znašajo najmanj 436 milijonov EUR, v obstoječe finančne instrumente, tj. v predstavitvene projekte na področju energije InnovFin in dolžniški instrument v okviru instrumenta za povezovanje Evrope, ki ju upravlja Evropska investicijska banka (EIB). V ta namen so države članice maja 2017 v Odboru za podnebne spremembe odobrile ustrezno spremembo 22 sklepa o programu NER 300 23 .

Preglednica 4: Projekti programa NER 300, ki so jim bila sredstva dodeljena v okviru prvega in drugega razpisa za zbiranje predlogov 24

Objava nadaljnjih razpisov za zbiranje predlogov za program NER 300 ni predvidena. Komisija se zdaj osredotoča na izvajanje 25 projektov, izbranih za financiranje, in na hitro ponovno naložbo neporabljenih sredstev.

3.1.2.3.Nadomestilo za posredne stroške zmanjševanja emisij

Doslej je Komisija odobrila deset shem državne pomoči za nadomestilo za posredne stroške zmanjševanja emisij. V preglednici 5 je predstavljen povzetek ureditev nadomestil za posredne stroške zmanjševanja emisij, ki so bile odobrene od leta 2013.

Preglednica 5: Ureditve nadomestil za posredne stroške zmanjševanja emisij, odobrene v okviru smernic za državno pomoč v okviru ETS iz leta 2012 26

3.1.2.4.Prodaja pravic na dražbi

V obdobju poročanja so se dražbe izvajale prek naslednjih dražbenih sistemov:

·European Energy Exchange AG (v nadaljnjem besedilu: sistem EEX), ki se uporablja kot skupni dražbeni sistem za 25 držav članic, ki sodelujejo v skupnem postopku oddaje javnega naročila, in za Poljsko, ki se je odločila, da ne bo sodelovala v skupnem postopku oddaje javnega naročila, vendar še ni imenovala svojega dražbenega sistema. Sistem EEX od 5. septembra 2016 izvaja dražbe kot drugi skupni dražbeni sistem, imenovan 13. julija 2016;

·sistem EEX, ki izvaja dražbe za Nemčijo kot samostojni dražbeni sistem;

·ICE Future Europe (v nadaljnjem besedilu: sistem ICE), ki izvaja dražbe za Združeno kraljestvo kot samostojni dražbeni sistem.

Islandija, Lihtenštajn in Norveška še niso začeli prodajati pravic na dražbi.

Leta 2016 je bilo v okviru dražbenega sistema EEX, ki prodaja pravice v imenu 27 držav članic (25 držav članic, ki sodelujejo v skupnem dražbenem sistemu, Nemčije in Poljske), prodanih 89 % vseh pravic, prodanih na dražbi, v okviru dražbenega sistema ICE pa je bilo v imenu Združenega kraljestva prodanih 11 % vseh pravic, prodanih na dražbi.

4. maja 2017 je bila v dražbenih sistemih opravljena tisoča dražba v okviru uredbe o dražbi pravic. Do 30. junija 2017 je bilo opravljenih 1 036 dražb.

V preglednici 6 je prikazan pregled količin pravic, prodanih v okviru dražbenih sistemov EEX in ICE do 30. junija 2017, vključno z zgodnjimi dražbami 32 splošnih pravic. Količina splošnih pravic je bila določena ob upoštevanju Sklepa št. 1359/2013/EU o odložitvi 900 milijonov pravic iz let 2014, 2015 in 2016. Količina pravic za letalstvo je bila določena v skladu z začasnimi odstopanji za letalski sektor iz Sklepa št. 377/2013/EU in Uredbe (EU) št. 421/2014.

Preglednica 6: Skupna količina pravic iz tretje faze, prodanih na dražbi v obdobju 2012–2017

Dražbe so praviloma potekale nemoteno, končne cene na dražbi pa so bile na splošno v skladu s cenami na sekundarnem trgu, pri čemer ni bilo večjih težav ali incidentov. Zaradi prehoda s prehodnega dražbenega sistema na skupni dražbeni sistem, ki ga je nasledil, približno en teden v avgustu 2016 v 25 sodelujočih državah članicah dražbe niso potekale.

Dražba, ki naj bi jo 25. maja 2016 sistem EEX izvedel za Poljsko, in dražba, ki naj bi jo sistem ICE 14. decembra 2016 izvedel za Združeno kraljestvo, sta bili preklicani v skladu z določbami uredbe o dražbi pravic. Dražba za Poljsko je bila preklicana zaradi neizpolnjevanja pridržane cene, dražba za Združeno kraljestvo pa zato, ker skupna količina ponudb ni dosegla količine pravic za prodajo na dražbi. Skupaj s tema dražbama je bilo od konca leta 2012 skupaj preklicanih pet od več kot tisoč dražb, opravljenih v skladu z uredbo o dražbi pravic. V Dodatku 2 k Prilogi je prikazan pregled končnih cen na dražbi, števila udeležencev in deleža pokritosti za dražbe splošnih pravic od leta 2013 do 30. junija 2017.

Dražbeni sistemi podrobne izide posameznih dražb objavijo na posebnih spletnih mestih. Dodatne informacije o uspešnosti dražb, vključno z informacijami o udeležbi, deležu pokritosti in cenah, so navedene v poročilih držav članic, ki jih objavi Komisija 34 .

Skupni prihodki, ustvarjeni na dražbah med letom 2012 in 30. junijem 2017, so presegli 18,4 milijarde EUR (samo v letu 2016 so skupni ustvarjeni prihodki znašali 3,79 milijarde EUR). V skladu z direktivo o EU ETS bi morale države članice najmanj 50 % prihodkov od dražb, vključno z vsemi prihodki, ustvarjenimi s pravicami, razdeljenimi zaradi solidarnosti in rasti, nameniti podnebnim in energetskim ukrepom. Z dražbami pravic ETS je bilo leta 2016 za države članice ustvarjenih 3,79 milijarde EUR prihodkov. Po informacijah, predloženih Komisiji, so države članice leta 2016 približno 80 % teh prihodkov porabile ali nameravale porabiti za posebne podnebne in energetske ukrepe 35 , vendar med njimi obstajajo razlike 36 .

3.1.2.5.Odstopanje od prodaje vseh pravic na dražbi za elektroenergetski sektor

Število brezplačnih pravic, ki so bile proizvajalcem električne energije dodeljene leta 2016, je navedeno v preglednici 1 v Dodatku 1 k Prilogi, največje število pravic na leto pa je navedeno v preglednici 2 v Dodatku 1.

Skupna vrednost podpore za naložbe iz poročil za obdobje 2009–2016 znaša približno 11 milijard EUR. Približno 80 % tega zneska je bilo namenjenih nadgradnji in dodatnemu opremljanju infrastrukture, ostalo pa naložbam v čiste tehnologije ali diverzifikacijo oskrbe. Med nekaterimi primeri naložb so zmanjšanje porabe energije pri proizvajanju električne energije v Litvi, zamenjava izolacije na obstoječih daljnovodih za distribucijo pare na Češkem in izgradnja naprave za soproizvodnjo, ki deluje predvsem na zemeljski plin, v Bolgariji.

Vse pravice, ki niso brezplačno dodeljene, se prodajo na dražbi. Na sliki 1 je prikazano število pravic, za katere so upravičene države članice zaprosile v obdobju 2013–2016.

Slika 1: Brezplačne pravice, ki so bile dodeljene v skladu s členom 10c

Na sliki 2 je v zvezi s pravicami iz člena 10c prikazan obseg, v katerem so bile dodeljene, prodane na dražbi ali neuporabljene. Tako je bilo 82 milijonov neuporabljenih pravic odštetih od deleža pravic Poljske, prodanih na dražbi med letoma 2013 in 2016, vendar še niso bile brezplačno dodeljene ali dodane dražbam.

Slika 2: Porazdelitev pravic (dodeljene, prodane na dražbi, preostale neuporabljene)

V preglednici 7 je prikazano število neuporabljenih pravic, odštetih za leta do 2016, ki so bile prodane na dražbi v obdobju 2013–2016, ter število preostalih neuporabljenih pravic.

Preglednica 7: Ravnanje z neuporabljenimi pravicami iz člena 10c v obdobju 2013–2016

3.1.3.Mednarodni dobropisi

Čeprav bo natančna količina upravičenosti do mednarodnih dobropisov v drugi in tretji fazi (2008–2020) deloma odvisna od količine prihodnjih preverjenih emisij, tržni analitiki ocenjujejo, da bo znašala približno 1,6 milijarde dobropisov. 30. junija 2017 je skupno število uporabljenih ali zamenjanih mednarodnih dobropisov znašalo 1,48 milijarde, kar je več kot 90 % ocenjene največje dovoljene vrednosti.

Na sliki 3 je prikazana zamenjava mednarodnih dobropisov. Za celoten pregled glej Dodatek 3 k Prilogi.

Slika 3: Povzetek zamenjave mednarodnih dobropisov do 30. junija 2017

3.2.Povpraševanje: pravice, vzete iz obtoka

Po podatkih iz registra Unije so se emisije TGP iz naprav, ki sodelujejo v EU ETS, leta 2016 v primerjavi z letom 2015 po ocenah zmanjšale za 2,9 %. To kaže na trend zmanjševanja emisij od začetka tretje faze sistema leta 2013.

Preglednica 8: Preverjene emisije (v milijonih ton ekvivalenta CO2)

Podatki o BDP, kot so navedeni na spletnem mestu: http://epp.eurostat.ec.europa.eu/tgm/table.do?tab=table&init=1&plugin=1&language=en&pcode=tec00115  

(dostop julija 2017). Preverjene emisije iz letalstva so sporočene ločeno v oddelku 4.

Kot je razvidno iz preglednice, so bile dejavnosti izgorevanja glavno gonilo zmanjšanj preverjenih emisij.

Leta 2016 je bilo prostovoljno ukinjenih 63 573 pravic. Skupno je bilo do zdaj evidentiranih 267 933 prostovoljnih ukinitev pravic.

3.3.Uravnoteženje ponudbe in povpraševanja 

EU ETS je na začetku tretje faze zaznamovalo veliko neravnotežje med ponudbo pravic in povpraševanjem po njih, kar je leta 2013 povzročilo presežek pravic v višini približno 2,1 milijarde. Leta 2014 se je presežek nekoliko zmanjšal, leta 2015 je močno upadel na 1,78 milijarde pravic, leta 2016 pa na 1,69 milijarde pravic. V tem se kaže učinek nadaljnjega zmanjšanja ponudbe pravic za 200 milijonov v letu 2016, ki je bilo zadnje leto ukrepa odložitve. Leta 2016 so se emisije zmanjšale za približno 2,9 %, manjše povpraševanje pa je deloma uravnotežilo učinek zmanjšanja ponudbe na presežek.

Za odpravo strukturnega neravnotežja med ponudbo pravic in povpraševanjem po njih je bila leta 2015 dogovorjena vzpostavitev rezerve za stabilnost trga, da bi bila ponudba pravic do emisij za prodajo na dražbi bolj prilagodljiva. Odložene pravice se bodo na koncu prenesle v rezervo, ki se bo začela izvajati januarja 2019.

Skupno število pravic v obtoku, ki je pomembno za določitev njihovega dodajanja v rezervo za stabilnost trga in sproščanja iz nje, se izračuna po naslednji formuli:

Skupno število pravic v obtoku = ponudba – (povpraševanje 38 + pravice v rezervi za stabilnost trga)

Ponudba pravic do emisij je sestavljena iz pravic, prenesenih iz druge faze EU ETS (2008–2012), pravic, ki se prodajajo na dražbi, brezplačno dodeljenih pravic in pravic v rezervi za nove udeležence, povpraševanje pa določajo emisije naprav in ukinjene pravice. Za podrobnejše informacije glej preglednico 1 v Dodatku 4 k Prilogi.

Izhodišče za določitev skupnega števila pravic v obtoku je skupno število pravic, ki so ostale po drugi fazi in niso bile predane ali ukinjene 39 . Ta „skupna količina shranjenih pravic“, ki znaša 1 749 540 826 pravic 40 , torej predstavlja točno število pravic ETS v obtoku na začetku tretjega obdobja trgovanja v okviru EU ETS.

Poročilo o trgu ogljika dopušča konsolidacijo številčnih podatkov za ponudbo in povpraševanje, ki so objavljeni v skladu s časovnim razporedom obveznosti poročanja iz direktive o EU ETS in njenih izvedbenih določb. Ta časovni razpored, ustrezni podatki in obseg so navedeni v preglednici 2 v Dodatku 4 k Prilogi. Na sliki 4 je prikazana sestava ponudbe in povpraševanja v letu 2016. Ustrezni podatki so bili objavljeni tudi v sporočilu o skupnem številu pravic v obtoku za namene rezerve za stabilnost trga 41 .

Slika 4: Sestava kumulativne ponudbe in povpraševanja do konca leta 2016

Ponudba (kumulativno, v milijonih)     Povpraševanje (kumulativno, v milijonih)

Rezerva za stabilnost trga se bo začela izvajati leta 2019, zato bo Komisija vsako leto do sredine maja redno objavila skupno število pravic v obtoku za predhodno leto. Prvič je to storila maja 2017, ko je skupno število pravic v obtoku znašalo 1 693 904 897 pravic 42 .

Na sliki 5 43 je predstavljen razvoj podatkov za kumulativno ponudbo in povpraševanje za EU ETS do konca leta 2016. Leta 2013 je ponudba znašala več kot 2 milijardi pravic, povpraševanje pa je bilo manjše, in sicer približno 1,9 milijarde pravic. Leta 2014 sta se skupna ponudba in povpraševanje zmanjšala na približno 1,8 milijarde pravic. Leta 2015 se je ponudba še zmanjšala na 1,5 milijarde pravic, povpraševanje pa se je le nekoliko zmanjšalo. V naslednjih letih so emisije ostale nespremenjene ali pa so se zmanjšale, ponudba pravic pa se je še bolj zmanjšala zaradi ukrepa odložitve.

Zato se je presežek leta 2013 povečal na več kot 2 milijardi pravic, leta 2014 je ostal nespremenjen, leta 2015 pa se je zmanjšal na približno 1,8 milijarde pravic. Leta 2016 so se emisije v primerjavi z letom 2015 zmanjšale, a je povpraševanje še vedno presegalo ponudbo. Skupno število pravic v obtoku, objavljeno maja 2017, je zato na najnižji ravni od začetka sedanjega obdobja trgovanja.

Slika 5: Razvoj ponudbe in povpraševanja v obdobju 2013–2016

4.LETALSTVO

Države članice EU so nakazale 44 , da se nameravajo pridružiti globalni shemi ICAO 45 od samega začetka, če bodo izpolnjeni nekateri pogoji. Komisija je predlagala 46 , da se tudi po letu 2016 do začetka izvajanja globalnega ukrepa za letalstvo še naprej uporablja isti pristop EU ETS, da se torej kot geografsko območje ohrani EGP. Poleg tega se v predlogu ohranjajo iste izjeme in isti pristop v zvezi z dodelitvijo letalskim prevoznikom, za katere bo od leta 2021 veljal linearni faktor zmanjšanja, ter predvideva nov pregled za obravnavo načinov izvajanja sistema CORSIA v pravu EU z revizijo direktive o EU ETS. Politični dogovor o predlogu je bil dosežen oktobra 2017.

Kar zadeva razvoj emisij iz letalstva v okviru EU ETS, so se leta 2016 preverjene emisije še naprej povečevale in so znašale 61 milijonov ton CO2, kar je 7,9-odstotno povečanje v primerjavi z letom 2015.

Brezplačna dodelitev je leta 2016 znašala nekaj več kot 32,0 milijona pravic 47 . Na dražbi je bilo med januarjem in decembrom 2016 prodanega približno 6,0 milijona pravic.

Leta 2017, pred sprejetjem zakonodajnega predloga o EU ETS za letalstvo, so bile pravice izdane skladno z območjem uporabe, ki je EGP. Prilagojena brezplačna dodelitev je leta 2017 znašala malo več kot 32,0 milijona pravic 48 . Poleg tega je bilo skoraj 1,1 milijona brezplačnih pravic dodeljenega iz posebne rezerve za nove udeležence in hitro rastoče operaterje. To je prva od štirih letnih izdaj, ki ustreza obdobju 2013–2020. Količina pravic, ki bodo leta 2017 prodane na dražbi, bo sorazmerna skupnemu številu izdanih pravic. V preglednici 9 je prikazan pregled preverjenih emisij, brezplačne dodelitve in količin za prodajo na dražbi za letalski sektor od začetka tretje faze EU ETS.

Preglednica 9: Preverjene emisije in dodelitve letalskemu sektorju

Količine pravic za letalstvo, ki so bile prodane na dražbi v obdobju 2013–2015, odražajo sklep sozakonodajalca iz leta 2013 o „ustavitvi ure“ 50 in omejitvi podnebnih obveznosti le na lete znotraj EGP, da bi se podprla priprava globalnega ukrepa ICAO. Izpolnjevanje zahtev za letalski sektor je bilo odloženo, v letih 2012 in 2013 pa se pravice za letalstvo niso prodajale na dražbi. Količine za leto 2012 so se zato na dražbi prodajale leta 2014, leta 2015 pa so se izpolnjevale zahteve za emisije iz letalstva iz let 2013 in 2014.

5.NADZOR TRGA

V svežnju MiFID2 in uredbi o zlorabi trga, ki sta bila sprejeta leta 2014, so predvidene nekatere prilagoditve splošne ureditve posebnostim trga ogljika (glej poročilo o trgu ogljika za leto 2015).

V letih 2016 in 2017 je bilo sprejetih več ukrepov, ki urejajo podrobne vidike določb iz svežnja MiFID2 51 in uredbe o zlorabi trga 52 .

5.1.Pravna narava pravic do emisij in njihova fiskalna obravnava

Nacionalna obravnava pravic je različna ter sega od finančnih instrumentov in neopredmetenih sredstev do lastninskih pravic in blaga. Glede na podatke, predložene leta 2017 v skladu s členom 21, so najmanj štiri sodelujoče države izvedle ali predvidele spremembe nacionalne zakonodaje, in sicer zlasti spremembe v zvezi z izvajanjem MiFID2.

Kar zadeva fiskalno obravnavo pravic, le tri države poročajo, da se ob izdaji pravic do emisij obračuna davek na dodano vrednost (DDV). Nasprotno pa obveznost za DDV v večini sodelujočih držav (razen na Cipru, v Estoniji, na Islandiji in v Lihtenštajnu) nastane pri transakciji pravic do emisij na sekundarnem trgu. Večina držav poroča o uporabi mehanizma obrnjene davčne obveznosti 53 za domače transakcije, ki vključujejo pravice do emisij. Pravice do emisij za podjetja so lahko dodatno obdavčene (npr. na podlagi davka od dohodkov pravnih oseb). Petnajst držav je poročalo, da take obdavčitve nimajo.

Kot je navedeno v prejšnjem poročilu o trgu ogljika, Komisija trenutno izvaja študijo o pravni naravi pravic ETS.

Sodišče se je v nedavni predhodni odločbi 54 z dne 8. marca 2017 vzdržalo opredelitve narave pravic (glej Dodatek 5 k Prilogi).

6.SPREMLJANJE IN PREVERJANJE EMISIJ TER POROČANJE O NJIH

6.1 Splošni razvoj

Komisija si stalno prizadeva, da bi izboljšala smernice in predloge, ki jih daje na voljo za lažje dosledno izvajanje zahtev iz uredbe o spremljanju in poročanju 55 ter uredbe o preverjanju in akreditaciji 56 . V zvezi s tem so bile pripravljene nove smernice za inšpekcijski pregled EU ETS z namenom pomagati uskladiti odziv držav na priporočilo Evropskega računskega sodišča, naj uvedejo skladnejše in učinkovitejše okvire za nadzor izvajanja EU ETS, ki vključujejo inšpekcijske preglede.

Komisija prav tako še naprej spodbuja izboljšave izvajanja sistema za spremljanje, poročanje, preverjanje in akreditacijo v okviru EU ETS. Po potrebi so bile pojasnjene smernice in organizirana usposabljanja za obravnavo nekaterih glavnih vprašanj, ugotovljenih v akcijskih načrtih, pripravljenih kot pomoč za vsako državo 57 .

Splošno je priznano, da je bila izboljšana tudi učinkovitost sistema za zagotavljanje skladnosti, saj uredba o spremljanju in poročanju državam omogoča uvedbo obveznega elektronskega poročanja. Večina sodelujočih držav poroča o uporabi predlog ali sistemov na podlagi minimalnih zahtev, ki jih je določila Komisija. Leta 2017 je štirinajst držav članic poročalo, da uporabljajo kakšno obliko avtomatiziranega informacijskega sistema za poročanje v okviru EU ETS poročalo (v primerjavi s 13 leta 2016 in desetimi leta 2015).

Kot je navedeno v prejšnjem poročilu o trgu ogljika, je Komisija maja 2016 uvedla sistem za spremljanje, poročanje, preverjanje in akreditacijo DECLARE ETS. To je spletni sistem, ki podpira obveznosti sodelujočih držav v zvezi z načrti za spremljanje EU ETS, letnimi poročili o emisijah, poročili o preverjanju in poročili o izboljšavah.

6.2 Uporabljena metodologija spremljanja

Glede na poročila iz člena 21, predložena leta 2017, večina naprav uporablja metodologijo na podlagi izračuna 58 . Le za 150 naprav (manj kot 1,5 %) v 23 državah je bilo sporočeno, da uporabljajo sisteme za neprekinjeno merjenje emisij, pri čemer jih je največ v Nemčiji in na Češkem. V primerjavi z lanskim letom je vključena ena država več, skupno pa ena naprava manj.

O uporabi nadomestnega pristopa je poročalo le 11 držav za 36 naprav in približno 5,1 milijona ton ekvivalenta CO2 (leto prej pa 6,6 milijona ton ekvivalenta CO2). Nizozemska poroča o zmanjšanju števila naprav, ki uporabljajo metodologijo nadomestnega pristopa (devet v primerjavi z 12 leto pred tem), in o razpolovitvi zadevnih emisij. Dve napravi (ena v Združenem kraljestvu in ena na Nizozemskem) sta odgovorni za več kot polovico skupnih emisij, sporočenih v zvezi z metodologijo nadomestnega pristopa.

Privzete minimalne stopnje 59 iz uredbe o spremljanju in poročanju upošteva velika večina naprav. V skladu s poročili je le 105 naprav kategorije C (v primerjavi s 113 napravami v predhodnem letu in 118 leto pred tem), tj. 13 % vseh naprav (v primerjavi s 14 % lani), pri najmanj enem parametru odstopalo od zahteve po uporabi najvišjih stopenj za glavne tokove vira. Ta odstopanja so dovoljena le, če upravljavec dokaže, da najvišja stopnja tehnično ni izvedljiva ali če mu povzroči nerazumno visoke stroške. Ko ti pogoji ne veljajo več, mora upravljavec ustrezno izboljšati sistem za spremljanje. V obdobju poročanja 2013 po poročilih 137 naprav kategorije C (16 % vseh) tako ali drugače ni dosegalo najvišjih stopenj. Zato je vsako leto tretje faze EU ETS opaziti stalno izboljšanje skladnosti naprav kategorije C z najvišjimi stopnjami.

Podobno je v poročilih iz 22 sodelujočih držav (enako število kot v prejšnjih dveh letih) navedeno, da je na splošno za 22 % naprav kategorije B dovoljeno kakšno odstopanje od privzetih zahtev iz uredbe o spremljanju in poročanju – v primerjavi s 26 % v predhodnem letu in 28 % v letu pred tem –, kar tudi dokazuje stalno izboljševanje skladnosti z najvišjimi stopnjami.

6.3 Preverjanje, ki ga izvajajo akreditirani preveritelji

V poročilih iz člena 21 skupno število preveriteljev ni navedeno, vendar je bilo po smiselni oceni, ki temelji na številu preveriteljev, akreditiranih za izgorevanje (primarni obseg akreditacije), v zvezi s preverjanji v letu 2016 skupno akreditiranih najmanj 130 različnih preveriteljev. Glede na poročila iz člena 21, predložena leta 2017, je bilo za preverjanja v zvezi z letalstvom v letu 2016 akreditiranih 47 posameznih preveriteljev. Evropsko združenje za akreditacijo (v nadaljnjem besedilu: EA) zagotavlja centralno povezavo z zadevnimi nacionalnimi akreditacijskimi organi in njihovimi seznami akreditiranih preveriteljev v okviru sistema EU ETS 60 .

Vzajemno priznavanje preveriteljev med sodelujočimi državami uspešno deluje; večina držav (29 držav, tj. vse razen Francije in Latvije) je poročala, da na njihovem ozemlju deluje vsaj en tuji preveritelj.

Ugotovljeno je bilo, da je stopnja skladnosti preveriteljev z uredbo o preverjanju in akreditaciji visoka. Leta 2016 je le Poljska poročala o začasnem preklicu, Švedska pa o preklicu akreditacije (obe v zvezi z enim preveriteljem). Leta 2015 ni o začasnih preklicih ali preklicih akreditacije poročala nobena država, leta 2014 pa sta bila sporočena en začasni preklic in en preklic. Leta 2016 je le Poljska poročala o zmanjšanju obsega akreditacije enega preveritelja, medtem ko so leta 2015 o takem zmanjšanju poročale štiri države v zvezi s petimi preveritelji, leta 2014 pa tri države v zvezi s šestimi preveritelji.

To leto je o prejetih pritožbah v zvezi s preveritelji poročalo manj držav (osem v primerjavi z devetimi lani). Skupno število pritožb se je zmanjšalo za 17 %. Sporočeno je bilo, da je bilo 96 % prejetih pritožb rešenih (enak delež kot lani). O ugotovljenih neskladnostih preveriteljev je v okviru izmenjave informacij med nacionalnimi akreditacijskimi organi in pristojnimi organi poročalo devet držav (lani enajst).

7.PREGLED UPRAVNIH UREDITEV 

Od zadnjega obdobja poročanja niso bile opažene pomembnejše spremembe upravnih ureditev sodelujočih držav. Glede na poročila iz člena 21, predložena leta 2017, je pri izvajanju EU ETS v posamezni državi v povprečju sodelovalo pet pristojnih organov. 61 V zvezi z usklajevanjem med organi so države poročale o različnih orodjih in metodah, med drugim o zakonodajnih instrumentih za centralno upravljanje načrtov za spremljanje ali poročil o emisijah (12 držav), zavezujočih navodilih in smernicah, ki jih osrednji pristojni organ zagotavlja lokalnim organom (10 držav), rednih delovnih skupinah ali srečanjih organov (15 držav) ter uporabi skupnega informacijskega sistema (13 držav). Sedem držav (Ciper, Estonija, Madžarska, Italija, Islandija, Lihtenštajn in Luksemburg) je poročalo, da nimajo vzpostavljenega nobenega od navedenih orodij in metod.

Kar zadeva upravne pristojbine, zaračunane v zvezi z izdajo dovoljenj in odobritvijo načrtov za spremljanje, je leta 2017 14 držav poročalo, da jih upravljavcem naprav ne zaračunavajo (Ciper, Nemčija, Estonija, Francija, Grčija, Irska, Lihtenštajn, Litva, Luksemburg, Latvija, Malta, Nizozemska, Švedska, Slovaška) (lani pa 16). V 15 državah operaterji zrakoplovov ne plačujejo pristojbin (Belgija, Ciper, Češka, Nemčija, Estonija, Španija, Grčija, Lihtenštajn, Litva, Luksemburg, Latvija, Malta, Nizozemska, Švedska, Slovaška) (lani v 16 državah). Pristojbine se zelo razlikujejo glede na državo in zadevno storitev. Pristojbine za odobritev dovoljenja in načrta za spremljanje v zvezi z napravami na primer znašajo od 5 EUR do 7 621 EUR, v zvezi z letalstvom pa pristojbine za odobritev načrta za spremljanje znašajo od 5 EUR do 2 400 EUR.

Na splošno so sistemi v sodelujočih državah večinoma učinkoviti, saj so usklajeni z upravno organizacijo. Še naprej bi bilo treba krepiti in spodbujati komunikacijo med lokalnimi organi in izmenjavo dobrih praks med pristojnimi organi, tudi v okviru dejavnosti foruma za skladnost EU ETS. V zvezi s tem so leta 2016 potekali 7. konferenca o skladnosti EU ETS 62 ter dve ločeni usposabljanji v okviru foruma za skladnost. Ta letna konferenca prispeva k zagotavljanju najširše ozaveščenosti o dejavnostih foruma za skladnost, zlasti kar zadeva njegovih pet projektnih skupin za spremljanje in poročanje, akreditacijo in preverjanje, letalstvo, elektronsko poročanje ter zajemanje in shranjevanje CO2.

8.SKLADNOST IN IZVRŠEVANJE 

Stopnja skladnosti z EU ETS je zelo visoka: vsako leto je približno 99 % emisij pravočasno pokritih s potrebnim številom pravic. Tudi leta 2016 je bilo tako. Manj kot 1 % naprav, ki so poročale o emisijah za leto 2016, do roka 30. aprila 2017 ni predalo pravic, ki pokrivajo vse njihove emisije. To so bile običajno male naprave in so obsegale približno 0,4 % emisij, vključenih v EU ETS. Tudi v letalskem sektorju je bila stopnja skladnosti zelo visoka: zahteve so izpolnjevali operaterji zrakoplovov, ki povzročajo več kot 99 % emisij iz letalstva, vključenih v EU ETS.

Pristojni organi še naprej izvajajo različne preglede skladnosti v zvezi z letnimi poročili o emisijah. Glede na poročila iz člena 21, predložena leta 2017, so vse sodelujoče države preverile popolnost letnih poročil o emisijah (100 % poročil razen Francije, ki jih je preverila 77 %, Švedske, ki jih je preverila 3 %, in Združenega kraljestva, ki jih je preverilo 62 %). V poročilih je tudi navedeno, da države v povprečju preverijo več kot 75 % poročil v zvezi s skladnostjo z načrti za spremljanje (vse države) in približno 75 % poročil v zvezi s podatki o dodelitvi (vse države razen Finske, Malte in Norveške). Petindvajset držav je poročalo, da izvajajo tudi navzkrižne preglede glede na druge podatke. Le tri države (Latvija, Slovenija in Slovaška) navajajo, da pristojni organi niso podrobno preverili poročil o emisijah.

Glede na poročila iz člena 21, predložena leta 2017, so pristojni organi leta 2016 v 16 državah (Belgija, Bolgarija, Danska, Španija, Finska, Francija, Grčija, Hrvaška, Italija, Luksemburg, Nizozemska, Norveška, Poljska, Švedska, Slovaška in Združeno kraljestvo) izvedli previdne ocene v zvezi z manjkajočimi podatki v primeru 125 naprav. Od tega je o 68 napravah poročalo Združeno kraljestvo v zvezi z emisijami za leta pred letom 2016, in sicer na podlagi obvestil upravljavcev o novoodkritih starih napakah. Če v seštevku za leto 2016 ne upoštevamo podatkov Združenega kraljestva, je o previdnih ocenah poročalo 15 držav za 57 naprav (približno 0,5 % vseh naprav), medtem ko je bilo leta 2015 naprav s takimi ocenami 45 (0,4 %), leta 2014 pa 37 (0,3 %). Sporočena količina zadevnih emisij za leto 2016 je znašala 1,9 milijona ton CO2 (lani 8,3 milijona ton, leto pred tem 9,1 milijona ton), kar je približno 0,1 % vseh emisij (v primerjavi s skoraj 0,5 % v prejšnjih dveh letih). Najpogostejši razlog za previdne ocene je bil, da poročilo o emisijah ni bilo predloženo do 31. marca ali da poročila o emisijah niso bila popolnoma v skladu z zahtevami iz uredbe o spremljanju in poročanju ali uredbe o preverjanju in akreditaciji.

Previdne ocene v zvezi z manjkajočimi podatki za letalstvo so sporočile le štiri države v zvezi z 18 operaterji zrakoplovov (približno 3,5 % vseh), vsi pa so bili zelo majhni onesnaževalci (skupaj manj kot 0,2 % emisij iz letalstva). Lani je osem držav poročalo o 103 operaterjih zrakoplovov (skoraj 20 %).

Pomembni ostajajo tudi pregledi pristojnih organov, ker dopolnjujejo delo preveritelja. Leta 2016 so vse sodelujoče države potrdile, da v zvezi z napravami izvajajo nadaljnje preglede. Večina držav je poročala o podobnem pristopu v zvezi z operaterji zrakoplovov (razen Madžarske, Latvije in Slovenije). Vendar je le 17 držav poročalo, da so leta 2016 izvajale inšpekcijske preglede naprav na kraju samem (Avstrija 63 , Ciper, Češka, Nemčija, Španija, Finska, Francija, Grčija, Hrvaška, Madžarska, Irska, Islandija, Litva, Latvija, Nizozemska, Norveška in Združeno kraljestvo).

Za leto 2016 so o naložitvi kazni za presežne emisije poročale le štiri države v zvezi s 14 napravami (Bolgarija 1, Poljska 1, Romunija 6 in Združeno kraljestvo 6). V zvezi z letalstvom so države o kaznih za presežne emisije poročale za 48 operaterjev zrakoplovov (Belgija 1, Nemčija 4, Španija 4 in Združeno kraljestvo 39).

Deset držav je potrdilo naložitev kazni (poleg kazni za presežne emisije) v obdobju poročanja 2016. Poročil o zapornih kaznih ni bilo, izrečene pa so bile denarne kazni ali uradni opomini za 56 upravljavcev naprav in osem operaterjev zrakoplovov v skupnem znesku 1 573 389 EUR. Približno šestina tega zneska je posledica kazni, izrečenih za 19 naprav v Združenem kraljestvu, za katere so pristojni organ in panožna združenja odkrili, da delujejo brez dovoljenja. Ti upravljavci zdaj imajo dovoljenja in pomenijo večino povečanja števila naprav, o katerih poroča Združeno kraljestvo.

Najpogosteje sporočene kršitve za leto 2016 so bile delovanje brez dovoljenja (21 primerov), neporočanje o spremembah zmogljivosti (14 primerov), nepredložitev preverjenih letnih poročil o emisijah do roka (devet primerov), neizpolnjevanje pogojev iz dovoljenja (šest primerov) in neobstoj ustrezno odobrenega načrta za spremljanje (pet primerov). Drugi primeri so vključevali neskladnost letnega poročila o emisijah z zahtevami iz uredbe o spremljanju in poročanju, nepredajo zadostnega števila pravic do 30. aprila in nepredložitev poročil o izboljšavah.

9.SKLEPNE UGOTOVITVE IN OBETI 

EU ETS je bil tudi v letu 2016 vodilno orodje EU za stroškovno učinkovito obravnavanje podnebnih sprememb. Naprave, vključene v sistem, so emisije zmanjšale za 2,9 %, kar pomeni trend zmanjševanja emisij od začetka tretje faze leta 2013, presežek pravic na trgu ogljika pa je padel na najnižjo raven od začetka sedanjega obdobja trgovanja. V zvezi s tem prva objava kazalnika presežka v rezervi za stabilnost trga maja 2017 pomeni izhodišče za začetek delovanja rezerve za stabilnost trga leta 2019, ki je strukturna rešitev EU ETS za stabilizacijo evropskega trga ogljika v vmesnem obdobju.

Pomemben napredek je bil dosežen tudi na področju letalstva. Po resoluciji ICAO iz leta 2016 o omejitvi globalnih emisij iz letalstva je Komisija sprejela ukrepe za nadaljevanje sedanjih ukrepov za letalstvo v EU ETS glede na začetek veljavnosti globalne sheme in za načrtovanje njenega takojšnjega izvajanja.

Poleg tega se je v četrtem letu tretje faze potrdilo, da struktura EU ETS ostaja trdna. Stopnja skladnosti nepremičnih naprav in operaterjev zrakoplovov je bila ves čas zelo visoka, upravna organizacija v sodelujočih državah pa se je izkazala za učinkovito.

Tisoča dražba maja 2017 je bila simboličen mejnik v nemotenem delovanju infrastrukture, ki na trg daje pravice.

Po več kot dveh letih pogajanj o predlogu reforme EU ETS za četrto obdobje trgovanja je bil novembra 2017 dosežen ključni sporazum, kar dokazuje, da Evropska unija udejanja svojo zavezo iz Pariškega sporazuma. Revidirani in močno okrepljeni EU ETS bo pomemben del prispevka EU k izvajanju Pariškega sporazuma za globalni prehod na nizkoogljično gospodarstvo.

Komisija bo še naprej spremljala evropski trg ogljika in naslednje poročilo pripravila proti koncu leta 2018.

PRILOGA 

Dodatek 1

Preglednica 1: Število brezplačnih pravic, zahtevanih za posodobitev elektroenergetskega sektorja

Preglednica 2: Največje letno število brezplačnih pravic v okviru odstopanja od prodaje vseh pravic na dražbi za elektroenergetski sektor

Dodatek 2

Slika 1: Pregled dražb splošnih pravic od leta 2013 do 30. junija 2017

___ Končna cena na dražbi

. Delež pokritosti

Dodatek 3

Preglednica 1: Povzetek zamenjave mednarodnih dobropisov do 30. junija 2017

Dodatek 4

Preglednica 1: Elementi ponudbe in povpraševanja v okviru ETS

Preglednica 2: Časovni razpored za objavo podatkov

Dodatek 5

Preglednica 1: Predhodne odločbe Sodišča EU, pomembne za delovanje EU ETS v obdobju od julija 2016 do junija 2017

(1)

Emisije TGP so bile leta 2015 že 22 % pod ravnmi iz leta 1990.

(2)

Po nacionalnih projekcijah se bodo emisije do leta 2020 še dodatno zmanjšale, a za dosego cilja za leto 2030 bo treba izvesti dodatne politike.

(3)

COM(2015) 337 final, http://eur-lex.europa.eu/legal-content/SL/TXT/?uri=CELEX%3A52015PC0337 .

(4)

Trialogi so neformalna tristranska srečanja med predstavniki Evropskega parlamenta, Sveta EU in Komisije.

(5)

Direktiva 2003/87/ES Evropskega parlamenta in Sveta z dne 13. oktobra 2003 o vzpostavitvi sistema za trgovanje s pravicami do emisij toplogrednih plinov v Skupnosti in o spremembi Direktive Sveta 96/61/ES (UL L 275, 25.10.2003, str. 32).

(6)

Poročila, objavljena v prejšnjih letih, so na voljo na naslovu: https://ec.europa.eu/clima/policies/ets_en#tab-0-1

(7)

Pri sklicevanju na poročila iz člena 21 izraz „sodelujoče države“ ali preprosto „države“ vključuje 28 držav članic EU in države EGP (Islandijo, Norveško in Lihtenštajn).

(8)

Emisije biomase se v EU ETS štejejo za stopnjo nič, tj. o emisijah je treba poročati, a zanje ni treba predati pravic.

(9)

Emisije, povezane z uporabo biogoriv in sporočene v skladu s členom 21, znašajo manj kot 0,04 % skupnih emisij zadevnega operaterja zrakoplova.

(10)

Glej Uredbo Komisije (EU) št. 601/2012 z dne 21. junija 2012 o spremljanju emisij toplogrednih plinov in poročanju o njih v skladu z Direktivo 2003/87/ES Evropskega parlamenta in Sveta (UL L 181, 12.7.2012, str. 30), v skladu s katero naprave kategorije C v ozračje letno izpustijo več kot 500 000 ton ekvivalenta CO2, naprave kategorije B med 500 000 in 50 000 tonami ekvivalenta CO2, naprave kategorije A pa manj kot 50 000 ton ekvivalenta CO2. Poleg tega so „naprave z nizkimi emisijami“ podsklop naprav kategorije A, ki letno v ozračje izpustijo manj kot 25 000 ton ekvivalenta CO2.

(11)

Primer komercialnega operaterja zrakoplova je potniški letalski prevoznik, ki opravlja storitve za splošno javnost. Primer nekomercialnega operaterja zrakoplova je zrakoplov v zasebni lasti.

(12)

Število pravic za letalstvo, ki so bile dane v obtok od leta 2013, je rezultat pristopa od spodaj navzgor, ki se začne z brezplačno dodelitvijo (določeno z referenčnimi merili na podlagi dejavnosti za dejavnost operaterjev v EGP). Število pravic za prodajo na dražbi se nato določi na podlagi dejstva, da bi morala brezplačna dodelitev (vključno s posebno rezervo za poznejšo razdelitev hitro rastočim operaterjem zrakoplovov in novim udeležencem) znašati 85 % vseh pravic, prodaja na dražbi pa 15 %.

(13)

Število pravic za letalstvo, danih v obtok v letih 2017, 2018, 2019 in 2020, bo odvisno od izida zakonodajnega predloga Komisije (glej oddelek 4).

(14)

Vključeni podatki o dražbi so iz avgusta 2017 (glej oddelek 4).

(15)

SWD(2015) 135 final, https://ec.europa.eu/clima/sites/clima/files/ets/revision/docs/impact_assessment_en.pdf.

(16)

NER 300 je program financiranja inovativnih predstavitvenih projektov nizkoogljične energije, ki se financira z monetizacijo 300 milijonov pravic do emisij iz rezerve za nove udeležence (glej oddelek 3.1.2.2).

(17)

Predstavljeni podatki so iz julija 2017: https://ec.europa.eu/clima/sites/clima/files/ets/allowances/docs/170711_status_table_ner.pdf.

(18)

Podatki vključujejo priglasitve, prejete do julija 2017, in se lahko zelo spremenijo zaradi poznejših priglasitev, ki jih predložijo države članice.

(19)

Začetna količina pred uporabo zmanjšanj, navedenih v nadaljevanju v preglednici.

(20)

Sodba Sodišča z dne 28. aprila 2016 v združenih zadevah C-191/14, C-192/14, C-295/14, C-389/14 in od C-391/14 do C-393/14, Borealis Polyolefine GmbH in drugi / Bundesminister für Land- und Forstwirtschaft, Umwelt und Wasserwirtschaft in drugi, EU:C:2016:311.

(21)

Sklep Komisije (EU) 2017/126 (UL L 19, 25.1.2017, str. 93).

(22)

https://ec.europa.eu/clima/sites/clima/files/lowcarbon/ner300/docs/2017_draft_amendment_post_ccc_en.pdf.

(23)

Sklep Komisije 2010/670/EU (UL L 290, 6.11.2010, str. 39).

(24)

V skladu s Sklepom Komisije 2010/670/EU je treba pri projektih, ki so jim bila sredstva dodeljena v okviru prvega razpisa, končno odločitev o naložbi sprejeti do konca leta 2016, pri projektih, ki so jim bila sredstva dodeljena v okviru drugega razpisa, pa do konca junija 2018.

(25)

Interaktivni zemljevid, ki prikazuje izvajanje projekta, je na voljo na naslovu: https://setis.ec.europa.eu/NER300.

(26)

 Nezaupne različice vseh odločitev so na voljo na spletišču GD za konkurenco:  http://ec.europa.eu/competition/elojade/isef/index.cfm?clear=1&policy_area_id=3.

(27)

Predvideni proračun je za obdobje 2013–2015.

(28)

Predvideni proračun je za obdobje 2013–2015.

(29)

Najvišji predvideni skupni proračun je odvisen od predvidene cene ogljika.

(30)

Predvideni proračun je za obdobje 2014–2015.

(31)

Predvideni proračun je za obdobje 2015–2018.

(32)

 V letu 2012 so se zaradi komercialne prakse vnaprejšnje prodaje električne energije in kupovanja potrebnih surovin (vključno s pravicami) po prodaji proizvedene energije, ki je razširjena v elektroenergetskem sektorju, izvajale zgodnje dražbe pravic iz tretje faze.

(33)

Poleg tega je bilo med 1. aprilom in 30. junijem 2017 na dražbi prodanih 244 388 000 splošnih pravic. V skladu z objavljenimi časovnimi razporedi dražb za leto 2017 naj bi se med julijem in decembrom 2017 na dražbi prodalo še 452 064 000 splošnih pravic.

(34)

Takšna poročila so na voljo na posebnem spletnem mestu Komisije na naslovu: http://ec.europa.eu/clima/policies/ets/auctioning/documentation_en.htm .

(35)

Glej člen 10(3) direktive o EU ETS.

(36)

Analiza porabe prihodkov od dražb v državah članicah je na voljo na naslovu: https://ec.europa.eu/clima/sites/clima/files/ets/auctioning/docs/auction_revenues_report_2017_en.pdf.

(37)

Vključuje količine iz časovnega razporeda dražb za leto 2017.

(38)

To vključuje tudi ukinjene pravice.

(39)

Te pravice so bile ob koncu drugega obdobja trgovanja nadomeščene s pravicami tretje faze. Skupnemu številu pravic v obtoku niso dodane nobene druge pravice iz obdobja pred tretjim obdobjem trgovanja. Za razlago shranjevanja pravic do emisij glej: https://ec.europa.eu/clima/policies/ets/registry_en#tab-0-2.

(40)

To število ne vključuje zgodnjih dražb pravic iz tretje faze, ki so potekale leta 2012, vendar pa kaže uporabo mednarodnih dobropisov pred začetkom tretje faze. Skupna količina mednarodnih dobropisov, uporabljenih od leta 2008, je navedena v oddelku 3.1.3.

(41)

C(2017) 3228 final, https://ec.europa.eu/clima/sites/clima/files/ets/reform/docs/c_2017_3228_en.pdf.

(42)

C(2017) 3228 final, https://ec.europa.eu/clima/sites/clima/files/ets/reform/docs/c_2017_3228_en.pdf.

(43)

Ti podatki za obdobje 2013–2016 temeljijo na najnovejših podatkih za navedeno obdobje, kot izhajajo iz evidence transakcij Evropske unije. To pomeni, da lahko vključujejo novejše podatke za leta 2013, 2014, 2015 in 2016.

(44)

https://ec.europa.eu/transport/modes/air/news/2016-09-09-bratislava-declaration_en.

(45)

Resolucija skupščine ICAO o sistemu CORSIA je na voljo na naslovu: https://www.icao.int/Meetings/a39/Documents/Resolutions/a39_res_prov_en.pdf.

(46)

COM(2017) 54 final, http://eur-lex.europa.eu/legal-content/SL/TXT/?uri=COM%3A2017%3A0054%3AFIN.

(47)

Podatki iz junija 2017.

(48)

Podatki iz junija 2017.

(49)

Podatki iz avgusta 2017, https://ec.europa.eu/clima/news/2017-auction-calendars-aviation-allowances-published_en.

(50)

Sklep št. 377/2013/EU Evropskega parlamenta in Sveta z dne 24. aprila 2013 o začasnem odstopanju od Direktive 2003/87/ES o vzpostavitvi sistema za trgovanje s pravicami do emisij toplogrednih plinov v Skupnosti (Besedilo velja za EGP) (UL L 113, 25.4.2013, str. 1).

(51)

https://ec.europa.eu/info/law/markets-financial-instruments-mifid-ii-directive-2014-65-eu/amending-and-supplementary-acts/implementing-and-delegated-acts_en.

(52)

https://ec.europa.eu/info/law/market-abuse-regulation-eu-no-596-2014/amending-and-supplementary-acts/implementing-and-delegated-acts_en.

(53)

Pri mehanizmu obrnjene davčne obveznosti se odgovornost za plačilo DDV s prodajalca prenese na kupca blaga ali storitve, kar pomeni učinkovito zaščito pred goljufijami na področju DDV.

(54)

Sodba Sodišča z dne 8. marca 2017 v zadevi C-321/15, ArcelorMittal Rodange et Schifflange SA / État du Grand-duché de Luxembourg, EU:C:2017:179.

(55)

Uredba Komisije (EU) št. 601/2012 z dne 21. junija 2012 o spremljanju emisij toplogrednih plinov in poročanju o njih v skladu z Direktivo 2003/87/ES Evropskega parlamenta in Sveta (UL L 181, 12.7.2012, str. 30).

(56)

Uredba Komisije (EU) št. 600/2012 z dne 21. junija 2012 o preverjanju poročil o emisijah toplogrednih plinov in poročil o tonskih kilometrih ter o akreditaciji preveriteljev v skladu z Direktivo 2003/87/ES Evropskega parlamenta in Sveta (UL L 181, 12.7.2012, str. 1).

(57)

Ti akcijski načrti se po posameznih državah članicah razlikujejo. Primer splošno ugotovljene težave pa bi bilo pravilno razvrščanje sporočenih napačnih navedb in neskladnosti v poročilih o preverjanju. Predloge in smernice v zvezi z uredbo o spremljanju in poročanju ter uredbo o preverjanju in akreditaciji so na voljo na naslovu: https://ec.europa.eu/clima/policies/ets/monitoring_en#tab-0-1.

(58)

Glavni razlog za to je, da metodologija na podlagi merjenja zahteva uporabo znatnih virov ter znanja in izkušenj za neprekinjeno merjenje koncentracije ustreznih TGP, tega pa veliko manjših upravljavcev nima.

(59)

V skladu z Uredbo Komisije (EU) št. 601/2012 morajo vsi upravljavci dosegati določene najnižje stopnje, pri čemer morajo večji viri emisij dosegati višje stopnje (stopnje, ki vključujejo zanesljivejšo kakovost podatkov), za manjše vire pa so zahteve zaradi stroškovne učinkovitosti manj stroge.

(60)

Seznam EA s točkami dostopa do nacionalnih akreditacijskih organov, ki akreditirajo preveritelje za EU ETS: http://www.european-accreditation.org/information/national-accreditation-bodies-having-been-successfully-peer-evaluated-by-ea.  

(61)

V nekaterih primerih lahko države poročajo o več regionalnih/lokalnih organih kot o enem pristojnem organu.

(62)

Konferenčni zbornik je na voljo na naslovu: https://ec.europa.eu/clima/events/articles/0114_en.

(63)

V okviru inšpekcijskih pregledov v skladu z direktivo o industrijskih emisijah.

(64)

Madžarska je odstopanje iz člena 10c izkoristila le leta 2013.