EVROPSKA KOMISIJA

Bruselj, 6.11.2017

COM(2017) 642 final

POROČILO KOMISIJE EVROPSKEMU PARLAMENTU, SVETU, EVROPSKEMU EKONOMSKO-SOCIALNEMU ODBORU IN ODBORU REGIJ

priloženo vmesni oceni programa LIFE

{SWD(2017) 355 final}
{SWD(2017) 356 final}

1.    Uvod

Program LIFE za obdobje 2014–2020 je instrument EU za financiranje okoljskih in podnebnih ukrepov. Njegov splošni cilj je pomagati pri izvajanju in razvoju okoljske in podnebne politike in zakonodaje EU s sofinanciranjem projektov z evropsko dodano vrednostjo.

V skladu s splošnimi napotki smernic za boljše pravno urejanje 1 sta v tej vmesni oceni programa LIFE proučena njegova ustreznost in dodana vrednost EU. V njej se proučuje, ali program še naprej ustrezno rešuje vprašanja, ki naj bi jih obravnaval, pri tem pa se vrednost dodaja glede na to, kaj bi države članice dosegle s samostojnim ukrepanjem. Ocenjuje se tudi, ali je program LIFE pri tem uspešen in učinkovit ter ali so njegove določbe skladne z drugimi programi.

V tem poročilu so povzete glavne ugotovitve ocene, oblikovane sklepne ugotovitve in navedena priporočila za nadaljnje ukrepe. Poročilu je priložen delovni dokument služb Komisije, v katerem so podrobneje navedene ugotovitve ocene.

2.    Ozadje

Program LIFE, ki se je začel izvajati leta 1992, je bil v svojih 25 letih obstoja večkrat ocenjen. Sedanji program (za obdobje 2014–2020) je rezultat teh ocen in vključuje izkušnje, pridobljene pri izvajanju prejšnjih programov.

V veljavni uredbi o programu LIFE (EU) št. 1293/2013 so vzpostavljeni finančni instrumenti EU, s katerimi se podpirajo okoljski projekti ter projekti na področju ohranjanja narave in podnebnih ukrepov po vsej EU.

Splošni cilji programa so:

1.prispevati k prehodu na nizkoogljično gospodarstvo, ki bo učinkovito uporabljalo vire in bo odporno na podnebne spremembe, k izboljševanju kakovosti okolja ter k ustavitvi in zmanjševanju izgube biotske raznovrstnosti;

2.izboljšati razvoj, izvajanje in uveljavljanje okoljske in podnebne politike in zakonodaje EU, spodbuditi in zagovarjati vključevanje in postavljanje v ospredje okoljskih in podnebnih ciljev v drugih politikah ter praksi;

3.podpreti boljše okoljsko in podnebno upravljanje na vseh ravneh, vključno s tesnejšo udeležbo civilne družbe, nevladnih organizacij in lokalnih akterjev;

4.podpreti izvajanje sedmega okoljskega akcijskega programa.

Proračun za sedanji program LIFE znaša 3,4 milijarde EUR.

Program LIFE glede na svoj obseg ni namenjen reševanju okoljskih in podnebnih težav, temveč spodbujanju pospeševanja sprememb.

3.    Metodologija

Vmesna ocena zajema prvi dve leti programa (2014–2015) in večinoma temelji na zunanji študiji, ki jo je izvedla neodvisna svetovalna družba (ki se zahteva z uredbo o programu LIFE). Študija je bila izvedena med marcem 2016 in januarjem 2017. Opirala se je na obširno teoretično raziskavo ter podatke in kazalnike iz podatkovne zbirke projekta, posebej zasnovane za upravljanje predlogov in projektov v okviru programa LIFE.

Izvedeno je bilo tudi posvetovanje z glavnimi skupinami deležnikov 2 s petimi dopolnilnimi anketami in več kot 120 razgovori, organizirano pa je bilo tudi javno posvetovanje.

V vmesni oceni se analizirajo nove značilnosti programa LIFE, pri čemer se proučuje, kako jih sprejemajo deležniki programa LIFE, in predhodni rezultati v primerjavi s prvotnimi pričakovanji.

4.    Trenutno stanje izvajanja

Kot je prikazano na spodnji sliki, so dejavnosti, pri katerih se porabi večji delež proračuna, tradicionalni in integrirani projekti, sledijo pa jim javna naročila/upravna podpora in finančni instrumenti.

Proračunski zneski ustrezajo zgornji meji iz uredbe, v skladu s katero je treba vsaj 81 % dodeliti projektom, ki so jim namenjena nepovratna sredstva za ukrepe, in po potrebi dejavnostim, ki so jim namenjeni finančni instrumenti.

Slika 1 – Program LIFE za obdobje 2014–2015 – razporeditev sredstev

a.Nepovratna sredstva

Zdi se, da je povpraševanje po financiranju tradicionalnih projektov izjemno visoko. Povprečno razmerje med vloženimi predlogi in projekti, ki so jim bila sredstva dodeljena, je 9 proti 1, in sicer od 12 proti 1 za prednostno področje okoljsko upravljanje in informacije do 5 proti 1 za blažitev podnebnih sprememb.

Nepovratna sredstva se dodeljujejo številnim različnim organizacijam – od velikih in malih podjetij (skupaj 44 %, med katerimi je 33 % malih in srednjih podjetij) do zasebnih nekomercialnih organizacij (24 %) in javnih organov (32 %).

V trenutni program so bili prvič vključeni integrirani projekti 3 . Povpraševanje po integriranih projektih je od samega začetka preseglo razpoložljiva sredstva v vseh fazah dodeljevanja sredstev. Od 66 predstavljenih osnutkov so bila v obdobju 2014–2015 finančna sredstva dodeljena 15 projektom.

Predlogi, prejeti za integrirane projekte za leti 2014 in 2015, vključujejo zahtevke za sofinanciranje v okviru progama LIFE in zahtevke za sofinanciranje, ki niso v okviru progama LIFE, in znašajo skupaj 283 milijonov EUR. To sofinanciranje bi moralo omogočiti usklajeno uporabo skupno približno 3,6 milijarde EUR.

V podporo dejavnostim, ki državam članicam pomagajo pri krepitvi njihovih zmogljivosti za učinkovitejše sodelovanje v programu LIFE, je bilo vzpostavljenih 14 projektov za povečanje zmogljivosti. Predlog so predložile vse upravičene države članice razen ene.

Novosti, uvedene pri upravljanju nepovratnih sredstev:

­Izvajalska agencija za mala in srednja podjetja (agencija EASME) je bila leta 2014 pooblaščena za upravljanje nepovratnih sredstev za poslovanje in tradicionalnih nepovratnih sredstev ter projektov za povečanje zmogljivosti v okviru dveh podprogramov ter integriranih projektov in projektov tehnične pomoči v okviru podprograma za podnebne ukrepe.

­Za spremljanje rezultata in učinka projekta je bil v večletni delovni program programa LIFE za obdobje 2014–2017 (v nadaljnjem besedilu: večletni delovni program) vključen obsežen sklop kvantitativnih in kvalitativnih kazalnikov. Vrednosti za te kazalnike se zbirajo na ravni projekta ter uporabijo pri oceni pričakovanega okoljskega in podnebnega vpliva projekta pri izbiri projektov, ki bodo prejeli sredstva, ter pri spremljanju in ocenjevanju trenutnih rezultatov, kot se izvajajo. So tudi združene, da se lahko oceni uspešnost programa.

b.Finančni instrumenti

V trenutni program sta bila uvedena dva pilotna finančna instrumenta, in sicer finančni mehanizem za naravni kapital (Natural Capital Financing Facility, NCFF) in zasebno financiranje za energetsko učinkovitost (Private Finance for Energy Efficiency, PF4EE), da bi se preskusili inovativni pristopi.

Instrument PF4EE podpira naložbe za izvajanje akcijskih načrtov za energetsko učinkovitost držav članic prek finančnih posrednikov.

Do zdaj 4 je bilo v okviru instrumenta PF4EE podpisanih šest sporazumov s posredniškimi bankami. Sprva se je v okviru instrumenta PF4EE pričakovalo, da bodo naložbe v projekte za energetsko učinkovitost znašale 540 milijonov EUR. Vendar ob upoštevanju teh rezultatov in drugih načrtovanih sporazumov, ki se trenutno podrobno pregledujejo, Evropska investicijska banka ocenjuje, da bodo naložbe znašale 1 milijardo EUR (430 milijonov EUR od EIB in 570 milijonov EUR od finančnih posrednikov). Pričakuje se torej, da bo imelo prvotnih 80 milijonov EUR finančnih sredstev iz programa LIFE učinek finančnega vzvoda v višini 12,5.

Namen mehanizma NCFF je prikazati, da se lahko s projekti na področju naravnega kapitala ustvarijo prihodki ali prihranijo stroški. Vzpostaviti namerava serijo ponovljivih in bankam zanimivih dejavnosti, ki se bodo uporabile kot „potrdilo koncepta“ ter bodo z neposrednim obravnavanjem biotske raznovrstnosti in ciljev prilagajanja podnebnim spremembam prikazale privlačnost takih dejavnosti za potencialne vlagatelje.

EIB je od začetka izvajanja instrumentov februarja 2015 podrobno pregledala precejšnje število morebitnih dejavnosti. Za prvo dejavnost je bil sporazum podpisan aprila 2017, za dve ali tri naslednje dejavnosti pa bi moral biti do konca leta 2017.

Več morebitnih dejavnosti, ki so bile podrobno pregledane, ni bilo izvedenih, zlasti zaradi težav pri razvoju poslovnega vidika. S tem se potrjujejo izzivi, opredeljeni v predhodni oceni.

Za povečanje števila dejavnosti, ki se financirajo, se je povečala uporaba instrumenta tehnične pomoči mehanizma NCFF, izvajajo pa se tudi bolje usmerjene promocijske in druge podporne dejavnosti.

5.     Ocena

Ta razdelek vsebuje povzetek ocene. Več podrobnosti je na voljo v povezanem delovnem dokumentu služb Komisije 5 .

a.Uspešnost

Na tej zgodnji stopnji izvajanja programa rezultati niso na voljo. Vendar obstajajo dokazi, da se s pričakovanimi rezultati projektov in dejavnostmi, ki se izvajajo, obravnavajo vsi cilji programa.

Pričakuje se, da bodo začeti projekti v skladu z rezultati zunanje študije prispevali k „uspešnosti“ na več načinov, vključno s/z:

­izboljšanjem varstvenega stanja habitatov, vrst in območij Natura 2000;

­zmanjšanjem škodljivih učinkov kemikalij na zdravje in okolje za približno 1,6 milijona ljudi v petih letih;

­zmanjšanjem porabe energije (približno 600 000 MWh na leto) s pomočjo rešitev na podlagi dobre prakse in

­povečanjem proizvodnje energije iz obnovljivih virov (približno 500 000 MWh na leto iz različnih virov).

Iz predhodne analize projektov, začetih leta 2014 in 2015, izhaja, da ti projekti že obravnavajo 70 % ciljnih mejnikov, ki jih je treba doseči do leta 2017, kot je bilo navedeno v prvem večletnem delovnem programu. Ti pričakovani rezultati zagotavljajo, da je program LIFE za obdobje 2014–2020 na dobri poti, da bo znatno prispeval k svojim splošnim rezultatom.

Prve ugotovitve iz ocene in nekateri dokazi iz prejšnjega programa LIFE+ potrjujejo, da sedanji program LIFE dobro opravlja svojo vlogo. Spodbuja financiranje, izmenjavo dobrih praks ter podpiranje dejavnosti za izboljšanje in pospešitev sprememb.

Program podpira strategijo Evropa 2020 s financiranjem projektov, ki bi morali prispevati k učinkoviti rabi virov in trajnostni rasti ter spodbujati inovacije. Prav tako financira projekte, ki bi morali prispevati k zaposlovanju, kar je pomembna dodatna korist za temeljne cilje programa LIFE.

Nekateri od najnovejših dosežkov na področju razvoja politike, katerih pripravljalno delo se je financiralo s programom LIFE, in sicer sveženj ukrepov za krožno gospodarstvo, sprejet leta 2015, okvir podnebne in energetske politike do leta 2030, sprejet leta 2014, izvajanje Pariškega sporazuma, ratificiranega leta 2016, ter strategija EU za prilagajanje podnebnim spremembam, bi morali prispevati k oblikovanju prihodnosti evropskega gospodarstva v naslednjih desetletjih.

Ključne značilnosti programa, ki pozitivno vplivajo na doseganje ciljev, se lahko povzamejo na naslednji način:

­program je prožen ter se lahko hitro odzove na nastajajoče potrebe in prednostne naloge;

­ima številne deležnike, ki cenijo program zaradi ustreznosti in kakovosti njegovih ukrepov, s katerimi se konkretno odziva na lokalne potrebe, ter

­še posebno učinkovit je sklop različnih dejavnosti. Gre za kombinacijo dejavnosti, ki temeljijo na spoznanjih, pridobljenih v 25 letih izkušenj (kot so tradicionalni projekti), in novih ukrepov (kot so integrirani projekti, projekti za povečanje zmogljivosti in projekti tehnične pomoči ter finančni instrumenti), s katerimi bi se morala po pričakovanjih povečati učinkovitost.

Dva dejavnika, zaradi katerih je doseganje ciljev zahtevnejše, sta:

­obvladovanje velikega števila prednostnih nalog in novih ključnih izzivov, kot so krožno gospodarstvo, doseganje ciljev okvira podnebne in energetske politike do leta 2030, za kar je potrebnih precej inovacij, izvajanje Pariškega sporazuma, morebitni pregled strategije EU za prilagajanje podnebnim spremembam, potreba po izvajanju direktiv o pticah in habitatih 6 , izvajanje Agende 2030 in ciljev trajnostnega razvoja 7 , v mejah razpoložljivih finančnih sredstev, kar pomeni, da vsi cilji in prednostna področja morda ne bodo zajeti v primerne projekte, ter

­odpravljanje ovir, kot sta pomanjkanje finančnih sredstev pri upravičencih in/ali pomanjkanje zmogljivosti/človeških virov za načrtovanje naložb, s čimer se omejuje ponovljivost in prenosljivost rezultatov projekta, z uvajanjem posebej prilagojenih ali ad hoc spremljevalnih ukrepov.

b.Učinkovitost

Pri zunanji študiji so se upoštevali pričakovani rezultati nekaterih projektov, izbranih v okviru razpisov za zbiranje predlogov v letu 2014, in ocenjeno je bilo, da bi njihov prispevek k družbenim koristim znašal 1,7 milijarde EUR. S tem se štirikrat pokrijejo stroški celotnega proračuna progama LIFE za leto 2014.

Glede upravljanja programa LIFE je bilo v zunanji študiji ugotovljeno, da se zdi, da so stroški upravljanja programa LIFE nižji od stroškov drugih programov, ki jih financira EU. Pri tem se upoštevajo finančna sredstva, dodeljena agenciji EASME kot odstotni delež sredstev, eksternaliziranih z različnimi programi.

Sprva je bilo ocenjeno, da bi moral prenos upravljanja s Komisije na agencijo EASME („eksternalizacija“) povečati učinkovitost za 8,2 milijona EUR v obdobju 2014–2020 v primerjavi s scenarijem, pri katerem bi upravljanje nepovratnih sredstev ostalo v okviru Komisije. Najnovejši podatki, ki temeljijo na dejanskih stroških agencije EASME v prvih treh letih izvajanja programa, kažejo, da bi se moralo pričakovano povečanje učinkovitosti še nekoliko povečati.

Vsem deležnikom programa LIFE se zdi delo agencije EASME dragoceno.

V zunanji študiji je bila opredeljena potreba po poenostavitvi postopkov programa LIFE za dodeljevanje nepovratnih sredstev. Predvideni so bili nekateri ukrepi za zmanjšanje bremena pri vložitvi predlogov, zahtevah za poročanje in kazalnikih. To bo proučeno v naslednjem večletnem delovnem programu. V študiji so se opredelila tudi področja, na katerih bi morale nacionalne kontaktne točke izboljšati svojo uspešnost, tako da bi se v vseh državah članicah zagotovili minimalni standardi za pomoč in sprejel proaktivnejši pristop. Strategija komuniciranja programa LIFE bi morala biti tudi bolje prilagojena ciljnim skupinam in bi morala bolje prenašati ključna sporočila s posebnim namenom in ciljem, s čimer bi se zagotovilo bolj strukturirano usklajevanje med udeleženci.

c.Skladnost

Notranja struktura programa LIFE je na podlagi predhodnih rezultatov skladna s politikami in prednostnimi nalogami EU ter omogoča, da se obravnavajo trenutni in novi izzivi.

V zunanji študiji je bilo ugotovljeno, da tekoči projekti pogosto prispevajo k več kot enemu prednostnemu področju in imajo zato skupni učinek, ki ustvarja sinergije. Projekti za blažitev podnebnih sprememb na primer pogosto prispevajo k prilagajanju podnebnim spremembam, naravi in biotski raznovrstnosti, kakovosti zraka in učinkoviti rabi virov.

Program LIFE je zasnovan tako, da dopolnjuje druge programe financiranja EU.

V primerjavi z drugimi programi financiranja EU je program LIFE edini program, pri katerem so okoljski in podnebni ukrepi na prvem mestu; če drugi programi obravnavajo okoljska in/ali podnebna vprašanja, so njihovi ukrepi osredotočeni na druge splošne cilje (kot so raziskave ali razvoj podeželja). S tem se omejujejo morebitna prekrivanja.

Rezultati ocene so potrdili, da program LIFE in pobuda Obzorje 2020 prispevata k skupnim ciljem na različne in v nekaterih primerih dopolnjujoče se načine. V teh prvih letih izvajanja sta delovala tako, da sta se medsebojno krepila.

Program LIFE ima mehanizem, s katerim se spodbuja, da se pri projektih LIFE uporabljajo rezultati okoljskih in podnebnih raziskav in inovacij, ki so izšli iz pobude Obzorje 2020 in prejšnjih okvirnih programov. Tako se lahko izvedejo in nadgradijo znanje in rešitve, ki se oblikujejo, preskušajo in razvijajo z raziskovalnimi dejavnostmi, ki jih financira EU.

V primeru evropskih strukturnih in investicijskih skladov je dopolnjevanje s programom LIFE priznano v uredbi o skupnih določbah in se sistematično preverja v vseh programskih dokumentih (kot so partnerski sporazumi in operativni programi).

Čeprav je težko oceniti, ali in v kolikšni meri se to uresničuje na tej zgodnji stopnji izvajanja vseh programov:

­bi morali integrirani projekti pridobiti finančna sredstva v višini približno 1,98 milijarde EUR iz drugih programov EU (EKSRP, ESRR, Interreg, ESS, ESPR, pobuda Obzorje 2020) po izvedeni naložbi programa LIFE v višini 153 milijonov EUR. To pomeni, da je program LIFE uspešno povezal različne tokove financiranja EU v desetih državah članicah, ki so se odločile za integrirane projekte v zvezi z okoljskimi vidiki narave, zraka, vode in odpadkov ter za projekte na področju podnebnih ukrepov, ki se nanašajo na vprašanja rabe tal in prilagajanja podnebnim spremembam;

­obstaja nekaj dokazov, da je tovrstni mehanizem v preteklosti deloval pri projektih razvoja podeželja in Interreg, ki so se sprva upravljali v okviru prejšnjih programov LIFE.

d.Ustreznost

Program LIFE je dokazano uspešen in učinkovit pri izvajanju ključnih prednostnih nalog ter pri opredelitvi nadaljnjih ukrepov za nove nastajajoče izzive, kot so strategija EU za biotsko raznovrstnost, okvir podnebne in energetske politike do leta 2030 (za kar je potrebnih precej inovacij), izvajanje Pariškega sporazuma, morebitni pregled strategije EU za prilagajanje podnebnim spremembam in krožno gospodarstvo.

Kot je razvidno iz rezultatov zunanje študije, se program LIFE odziva na potrebe številnih upravičencev, ki vložijo predlog, da bi pridobili financiranje iz programa LIFE, čeprav ponuja nižje sofinanciranje kot drugi programi. Program LIFE dejansko omogoča reševanje vprašanj in težav, ki v drugih programih niso zajeti.

Glede na rezultate posvetovanja deležnikov bi bilo zelo malo dosežkov projektov LIFE začetih ali uresničenih brez podpore programa. To zlasti velja za varstvo narave in ohranjanje biotske raznovrstnosti, saj poleg neposrednih plačil kmetom v okviru omrežja Natura 2000 8 , ki imajo drugačna področja uporabe in strukturo financiranja, ni nobenih drugih namenskih virov financiranja razen programa LIFE, kot so med razgovori poudarili upravičenci projekta.

Po navedbah deležnikov bi prenehanje programa LIFE:

­zmanjšalo zmogljivosti in v nekaterih primerih zavezo držav članic za doseganje ciljev EU na področju varstva okolja in podnebnih ukrepov, kar bi tudi negativno vplivalo na zaposlovanje in gospodarsko rast;

­vodilo do manjše podpore za inovativne okoljske rešitve 9 .

e.Dodana vrednost EU

Na podlagi ugotovitev zunanje študije naj bi imel program LIFE močno dodano vrednost EU, ker:

­spodbuja skladnost med zakonodajo ter politikami EU s področja okolja in podnebja, kar prispeva k njunemu izvajanju in izvrševanju;

­spodbuja učinkovitejšo izmenjavo znanja, saj se uporablja kot platforma za izmenjavo dobrih praks in znanja o izvajanju zakonodaje in politik EU. Program LIFE udeležencem iz vse EU omogoča, da se učijo iz medsebojnih izkušenj ter tako učinkoviteje in uspešneje obravnavajo posebne okoljske in podnebne težave;

­omogoča visoko stopnjo solidarnosti in delitve odgovornosti, saj so okoljska sredstva, ki so javne dobrine, neenakomerno razporejena po EU;

­zagotavlja boljši odziv na čezmejne izzive, ki jih država članica sama verjetno ne bi obravnavala, ter

­ima spodbujevalni učinek in učinek finančnega vzvoda, saj odstranjuje začetne ovire pri izvajanju okoljske in podnebne politike EU ter preskuša nove pristope za prihodnjo nadgradnjo.

Čeprav končni rezultati še niso na voljo:

­so vzpostavljena orodja, da se projekti, ki imajo najpomembnejšo dodano vrednost EU, izberejo in preverjajo v vseh fazah življenjskega cikla projekta;

­je dodana vrednost EU programov potrjena z rezultati prejšnjih ocen in je požela odobravanje velike večine udeležencev javnega posvetovanja.

f.Trajnost, učinek in/ali ponovljivost projekta (doslej)

V okviru postopkov izvajanja programa se proučuje možnost za trajnost/ponovljivost projektov v njihovem celotnem življenjskem ciklu.

Iz nedavnega poročila 10 je razvidno, da je po koncu financiranja v okviru programa LIFE finančno vzdržnih povprečno 83 % projektov 11 . Ta analiza temelji na projektih LIFE+, pri njej pa se ne upoštevajo izboljšave sedanjega programa LIFE. Iz odgovorov, zbranih med raziskavo, je prav tako razvidno, da je možnost predstavitve in prenosljivosti rezultatov projektov LIFE po mnenju večine (78 %) dobra ali zelo dobra.

Udeležencem javnega posvetovanja je bilo tudi postavljeno vprašanje, ali so projekti v okviru programa LIFE povzročili dolgoročne pozitivne učinke. Več kot 80 % udeležencev je menilo, da so imeli projekti srednje ali velike dolgoročne pozitivne učinke.

Vendar je iz posvetovanj razvidno, da so ovire pri nadaljevanju projekta po koncu financiranja EU povezane s tem, da upravičencem primanjkuje finančnih sredstev in da primanjkuje zmogljivosti/človeških virov za načrtovanje naložb (tudi na primer morebitnih posojil). Nezadostni so tudi pobuda s strani udeleženih strani ter obveščanje in sporočanje v okviru progama.

Čeprav se zahteva po „načrtih po zaključku programa LIFE“ obravnava kot pozitivna izboljšava, bi se lahko s sistematičnim spremljanjem vseh projektov (za opredelitev dobrih praks in ukrepov za prihranke pri stroških) ter z obsežno prilagojeno podporo najobetavnejšim projektom povečali ponovljivost/trajnost.

6.    Sklepne ugotovitve

Ta ocena je izvedena na zgodnji stopnji izvajanja programa, saj se mora večina projektov šele začeti, le nekaj pa se jih je končalo, pri čemer je treba upoštevati, da je povprečno trajanje projektov LIFE med štiri in pet let. Prvi dejanski rezultati se lahko pričakujejo v obdobju 2019–2020.

Zato je bila ocena osredotočena predvsem na postopke, vzpostavljene za dosego njegovih ciljev, začete dejavnosti (kot so pogodbe/projekti, ki se že financirajo) in po potrebi njihove pričakovane rezultate.

Zunanja neodvisna ocena kljub tem omejitvam ustrezno zagotavlja, da izvajanje programa napreduje v pravi smeri.

Do zdaj zbrani dokazi o programu LIFE kažejo, da:

­je edini program, pri katerem so okoljski in podnebni ukrepi na prvem mestu; če drugi programi obravnavajo okoljska in/ali podnebna vprašanja, so njihovi ukrepi osredotočeni na druge splošne cilje;

­je prožen instrument, s katerim se financirajo projekti različnih obsegov ter ki privablja mala, srednja in velika podjetja, univerze, raziskovalne centre, nacionalne in lokalne organe, civilno družbo ter različne NVO. Kot je bilo prikazano pred kratkim z evropsko solidarnostno enoto 12 , v okviru katere je predviden poseben niz okoljskih in podnebnih ukrepov, ki se financira s programom LIFE, se lahko ta program zelo hitro odzove na spreminjajoče se politične in družbene potrebe;

­se odziva na obstoječe potrebe in izboljšuje svojo učinkovitost. Nove značilnosti, uvedene z veljavno uredbo o programu LIFE, in zlasti podprogram, namenjen podnebnim ukrepom (ki s svojimi letnimi razpisi za zbiranje predlogov omogoča financiranje novonastalih prednostnih nalog), ter integrirani projekti in projekti za povečanje zmogljivosti so pritegnili precejšnje zanimanje deležnikov, kot se kaže v velikem številu vloženih vlog. Poleg tega so dodatna finančna sredstva, zbrana z integriranimi projekti, izjemno visoka, kar dokazuje, da program dobro opravlja svojo spodbujevalno vlogo;

­je znan zaradi svojega pomena in kakovosti dejavnosti, ki se odzivajo na lokalne potrebe ter jih deležniki in splošna javnost prepoznajo in cenijo po vsej EU;

­bi moral po pričakovanjih zagotoviti stroškovno učinkovitost ter lahko do zdaj prikaže neposreden in izmerljiv učinek, na primer na zmanjšanje emisij in porabo energije ali na varstvo biotske raznovrstnosti z izboljševanjem stanja ohranjenosti vrste;

­je izjemno cenjen zaradi dodane vrednosti EU, saj zagotavlja, da se okoljska in podnebna zakonodaja in politike EU dosledno uporabljajo po vsej EU. Zdi se tudi, da se odziva na čezmejne in nadnacionalne izzive, ki jih država članica sama verjetno ne bi obravnavala. Omogočil je boljšo delitev odgovornosti in spodbudil solidarnost pri upravljanju/ohranjanju okoljskih sredstev EU. Je platforma na ravni EU za izmenjavo dobrih praks in predstavitvene dejavnosti;

­ima dobre možnosti, da prispeva h gospodarstvu, tako da:

­industrijo EU spodbuja, naj nadalje razvija zmogljivosti okoljske tehnologije, ki so ena od konkurenčnih prednosti EU;

­dosega rezultate bližje trgu kot drugi skladi; predstavlja rešitve za naravo, ki se lahko nadgradijo na trgu ali z drugimi sredstvi, kar povečuje število „zelenih“ zaposlitev, ter

­podpira dolgoročno ekonomsko sposobnost in stabilnost s spodbujanjem trajnostnega razvoja.

Nekatere najnovejše spremembe na področju razvoja politike, ki so se začele hkrati s programom, kot so sveženj krožnega gospodarstva, okvir podnebne in energetske politike do leta 2030, izvajanje Pariškega sporazuma in morebitni pregled strategije EU za prilagajanje podnebnim spremembam, bodo oblikovale gospodarstvo EU v prihodnjih desetletjih;

­se dobro upravlja, kot prikazuje njegova zelo nizka stopnja napake. To pomeni, da se sredstva porabljajo v skladu s finančnimi pravili, hkrati pa se zagotavljajo merljivi rezultati, ki imajo precejšen vpliv na terenu. To zagotavlja sistem spremljanja, ki omogoča pravočasno sprejemanje odločitev.

7.    Priporočila

V oceni je tudi nekaj priporočil za izboljšanje:

­potreba po usmeritvi na obstoječe in nove prednostne naloge, kot so krožno gospodarstvo, izvajanje okvira podnebne in energetske politike do leta 2030, zlasti s spodbujanjem inovacij, izvajanje Pariškega sporazuma, morebitni pregled strategije EU za prilagajanje podnebnim spremembam, doseganje ciljev direktiv o naravi, izvajanje Agende 2030 in ciljev trajnostnega razvoja, v mejah razpoložljivih finančnih sredstev. Te prednostne naloge se bodo obravnavale z natančno prilagoditvijo financiranja po posameznih prednostnih področjih;

­glede na to, da v trenutno veljavni uredbi niso bili uvedeni vsi prvotno predvideni ukrepi poenostavitve, ki so bili predlagani, ostajajo možnosti in potreba po poenostavitvi postopkov programa LIFE za dodeljevanje nepovratnih sredstev, zlasti pri vložitvi predlogov in poročanju;

­za strategijo komuniciranja je potreben dejavnejši in odzivnejši pristop, da bi bila bolje prilagojena ciljnim skupinam in bi bolje prenašala ključna sporočila s posebnim ciljem. Zagotavljati bi morala bolj strukturirano usklajevanje med udeleženci;

­obstajati bi morala možnost za povečanje ponovljivosti in prenosljivosti projekta, in sicer z usmerjanjem na ovire, ki preprečujejo nadaljevanje dejavnosti po zaključku projekta (kot je pomanjkanje finančnih sredstev in zmogljivosti/človeških virov za načrtovanje naložb), s čimer se razvije serija projektov za naložbe iz drugih sredstev Unije in iz zasebnega sektorja;

­nacionalne kontaktne točke potrebujejo močnejšo vlogo, da lahko zagotovijo minimalno raven storitev po vseh državah članicah in proaktivnejši pristop.

Te ugotovitve iz vmesne ocene programa LIFE bodo odločilne pri pripravi naslednjega večletnega delovnega programa za obdobje 2018–2020 in večletnega finančnega okvira po letu 2020.

(1)

   Delovni dokument služb Komisije, Smernice za boljše pravno urejanje (SWD(2015) 111 final).

(2)

     Upravičenci projektov, strokovnjaki iz skupin za spremljanje, neuspešni prosilci, nacionalne kontaktne točke (NKT) in nacionalne informacijske točke (NIT), Komisija, agencija EASME in uradniki EIB.

(3)

     To so projekti, pri katerih se na velikem ozemeljskem območju izvajajo okoljske ali podnebne strategije, ki so potrebne v skladu z zakonodajo Unije.

(4)

     Januar 2017.

(5)

     SWD(2017) XXX.

(6)

   Dokazi, zbrani v nedavno dokončani oceni direktiv o pticah in habitatih (preverjanje ustreznosti), so potrdili velik pomen direktiv in strateško vlogo programa LIFE pri njunem izvajanju ter potrebo po bistvenemu izboljšanju njunega izvajanja.

(7)

   Glej COM(2016) 739 final.

(8)

   Ta plačila, ki se financirajo v okviru EKSRP, so namenjena „nadomestilu kmetom za ovire in omejitve, naložene na določenih območjih Natura 2000“. Glej Uredbo (EU) št. 1305/2013 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 17. decembra 2013 o podpori za razvoj podeželja iz Evropskega kmetijskega sklada za razvoj podeželja (EKSRP) in razveljavitvi Uredbe Sveta (ES) št. 1698/2005.

(9)

   Po navedbah upravičencev projekta LIFE bi bilo „manj inovativnih pilotnih ali predstavitvenih tehničnih projektov, manj okoljsko pomembnih inovativnih dejavnosti, zlasti s strani MSP“ ter „izginila bi podpora za predhodno preskušanje/predhodno komercializacijo (delitev tveganja) inovativnih okoljskih rešitev“.

(10)

   Poročilo o preteklem, sedanjem in prihodnjem prispevku programa LIFE k zaposlovanju in gospodarski rasti: Učinkovitost in ponovljivost programa LIFE NEEMO 2016.

(11)

   Trajnost se dojema kot zmožnost nadaljevanja ali nadgradnje dejavnosti, izvedenih v času trajanja projekta; tj. finančna izvedljivost projekta po koncu financiranja v okviru programa LIFE – nadaljevanje ali nadgradnjo zagotovi upravičenec sam, njegov partner ali naslednik.

(12)

    Glej COM(2016) 942 final. Program LIFE prispeva k priložnostim za mlade, da sodelujejo pri prostovoljskih dejavnostih na področju okoljskih in podnebnih ukrepov, kot so varstvo biotske raznovrstnosti na območjih Natura 2000, preprečevanje krčenja gozdov in gozdnih požarov itd.