EVROPSKA KOMISIJA

Bruselj, 26.6.2017

COM(2017) 365 final

SPOROČILO KOMISIJE

KONSOLIDIRANI ZAKLJUČNI RAČUN EVROPSKE UNIJE ZA LETO 2016

KAZALO

PREDGOVOR    

POLITIČNI OKVIR, UPRAVLJANJE IN ODGOVORNOST EVROPSKE UNIJE    

IZJAVA, PRILOŽENA KONSOLIDIRANEMU ZAKLJUČNEMU RAČUNU    

KONSOLIDIRANI RAČUNOVODSKI IZKAZI IN POJASNILA    

BILANCA STANJA BILANCA STANJA

IZKAZ FINANČNEGA USPEHA IZKAZ FINANČNEGA USPEHA

IZKAZ FINANČNEGA IZIDA IZKAZ FINANČNEGA IZIDA

IZKAZ SPREMEMB V ČISTIH SREDSTVIH IZKAZ SPREMEMB V ČISTIH SREDSTVIH

POJASNILA K RAČUNOVODSKIM IZKAZOM POJASNILA K RAČUNOVODSKIM IZKAZOM

RAZPRAVA O RAČUNOVODSKIH IZKAZIH IN NJIHOVA ANALIZA    

POROČILA O IZVRŠEVANJU PRORAČUNA IN POJASNILA    

GLOSAR    

PREDGOVOR

Evropski sklad za strateške naložbe (EFSI), ki je osrednji del naložbenega načrta za Evropo, manj kot leto in pol po uvedbi že prinaša oprijemljive rezultate. Sklad, ki je dejaven v vseh 28 državah članicah, je do sredine maja 2017 mobiliziral za več kot 190 milijard EUR naložb, kar je več kot polovica ciljnih 315 milijard EUR, določenih za sredino leta 2018, in s tem prispeval k oživitvi gospodarstva. Jamstveni sklad, ki pokriva operacije EFSI, ki jih izvaja skupina EIB, je bil konec leta 2016 financiran s sredstvi iz proračuna EU in ima v tem zaključnem računu 1 milijardo EUR.

Spodbujanje ustvarjanja delovnih mest, rasti in naložb je še vedno glavna prednostna naloga proračuna EU. Komisija nadaljuje svoja prizadevanja za krepitev okrevanja gospodarstva EU ter vlaganje v mlade in iskalce zaposlitve, pa tudi v zagonska podjetja ter mala in srednja podjetja (MSP). Dober primer je jamstvena shema za posojila v okviru programa COSME (program za konkurenčnost podjetij ter mala in srednja podjetja), ki je bil v letu 2016 še vedno zelo uspešen, tudi zahvaljujoč dodatni sposobnosti prevzemanja tveganja iz EFSI. Ob koncu leta 2016 je več kot 143 000 malih in srednjih podjetij iz 21 držav že prejelo finančna sredstva v višini več kot 5,5 milijarde EUR s podporo programa COSME.

Program za raziskave in inovacije Obzorje 2020 je ključen za gradnjo gospodarstva in družbe, ki temeljita na inovacijah in znanju, v EU. Uspelo mu je doseči 49 000 udeležb, podpisani so bili sporazumi o dodelitvi nepovratnih sredstev v skupni višini 20,5 milijarde EUR. Več kot 21 % vseh udeležb so predstavljala MSP. Povečanje dejavnosti programa Obzorje 2020 dokazuje skoraj 40-odstotno povečanje jamstvenih instrumentov programa Obzorje 2020, vključenih v ta zaključni račun, v primerjavi s preteklim letom.

Program Galileo, s katerim se vzpostavlja evropski globalni satelitski navigacijski sistem, je po razglasitvi začetne storitve v letu 2016 v istem letu prešel iz faze uvajanja v fazo obratovanja. Vrednost operativnih satelitov Galileo in zemeljske infrastrukture, zajeta v tem zaključnem računu, je ob koncu leta 2016 znašala 2 milijardi EUR. Izvajanje projektov v okviru Obzorja 2020 je spodbujalo razvoj novih aplikacij Galileo. Ti projekti so že privedli do 13 inovacij na trgu, 5 patentov, 34 naprednih prototipov, dveh proizvodov na trgu in 223 objavljenih znanstvenih člankov. Trg za globalni navigacijski satelitski sistem se bo po pričakovanjih povečal s 5,8 milijarde naprav v uporabi leta 2017 na ocenjenih 8 milijard do leta 2020.

Instrument za povezovanje Evrope (IPE) za promet, katerega cilj je zagotovitev lažjega dostopa infrastrukturnim projektom do financiranja v sektorjih prometa, telekomunikacij in energetike, je prispeval k 64 km dolgemu železniškemu predoru Brenner, ki bo najdaljši železniški predor visoke zmogljivosti na svetu. Dolžniški instrument IPE, zajet v zaključnem računu, nudi delitev tveganja za dolžniško financiranje v obliki prednostnega in podrejenega dolga ali jamstev ter podporo za projektne obveznice.

V letu 2016 se je evropski odziv na nove izzive, ki so posledica sprememb geopolitičnih razmer, nadaljeval. Proračun EU je zagotavljal podporo državam članicam pri ustreznem upravljanju migracijskih tokov, obravnavanju temeljnih vzrokov migracij in zaščiti schengenskega območja. Izvajanje nacionalnih programov držav članic v okviru Sklada za azil, migracije in vključevanje ter Sklada za notranjo varnost se je v letu 2016 okrepilo.

Komisija je ustanovila tudi instrument za begunce v Turčiji, ki je začel delovati 17. februarja 2016 in za katerega je v zaključnem računu zajetih 630 milijonov EUR prispevkov držav članic, vplačanih leta 2016. To je Komisiji omogočilo, da je poleg drugih pobud začela izvajati tudi inovativen program, imenovan mreža socialne varnosti v sili, katerega cilj je do milijonu najranljivejših beguncev v Turčiji pomagati z rednimi denarnimi nakazili. To je primer povečane uporabe pomoči iz proračuna EU kot učinkovitega in uspešnega načina za pomoč ljudem v kriznih razmerah.

Komisija je junija 2016 v okviru evropske agende o migracijah predlagala nov partnerski okvir s tretjimi državami. Okvir predstavlja evropski pristop k poglabljanju sodelovanja z državami izvora in tranzita ter namembnimi državami migracijskih tokov. Podpirajo ga večina proračunskih programov iz razdelka Evropa v svetu ter zadevni skrbniški skladi EU, zlasti skrbniški sklad za Sirijo, ki je vključen v zaključni račun. Za partnerski okvir so pomembna ustrezna finančna sredstva, da se omogoči krepitev sodelovanja s prednostnimi partnerskimi državami in nadaljujejo prizadevanja na osrednjesredozemski migracijski poti.

Drugi svetovni izzivi, kot je obravnavanje podnebnih sprememb, so bili še naprej prednostna naloga proračuna EU. V letu 2016 je bil skupni prispevek k vključevanju podnebnih ukrepov v politike ocenjen na 20,9 %, kar je v skladu s ciljem, določenim za sedanje obdobje večletnega finančnega okvira 2014–2020. 

V proračunskem smislu so evropski strukturni in investicijski skladi ter skupna kmetijska politika še naprej glavni naložbeni instrumenti EU. Iz proračuna EU se je v letu 2016 porabilo 57,4 milijarde EUR za kmetijstvo in razvoj podeželja ter kljub zamudam pri zagonu in izvajanju sedanjega večletnega finančnega okvira 37,8 milijarde EUR za ekonomsko, socialno in teritorialno kohezijo. 

Komisija je s 27 državami članicami začela razpravo o prihodnosti in prednostnih nalogah EU. Še naprej si bomo skupaj prizadevali graditi uspešnejšo, konkurenčnejšo in varnejšo prihodnost. 

Günther H. Oettinger

Komisar za proračun in človeške vire, Evropska komisija

POLITIČNI OKVIR, UPRAVLJANJE IN ODGOVORNOST EVROPSKE UNIJE

Evropska unija (EU) je unija, na katero je 28 1 evropskih držav (države članice) preneslo pristojnosti za uresničevanje skupnih ciljev. Unija temelji na vrednotah spoštovanja človekovega dostojanstva, svobode, demokracije, enakosti, pravne države in spoštovanja človekovih pravic, vključno s pravicami pripadnikov manjšin. Te vrednote so skupne vsem državam članicam v družbi, v kateri prevladujejo pluralizem, nediskriminacija, strpnost, pravičnost, solidarnost ter enakost žensk in moških.

1.POLITIČNI OKVIR

EU uresničuje cilje iz Pogodbe s številnimi orodji, med katerimi je tudi proračun EU. Druga so, na primer, zakonodajni predlogi ali izvajanje političnih strategij.

Politike, ki jih podpira proračun EU, se izvajajo v skladu z večletnim finančnim okvirom (VFO).

VFO se sprejme soglasno, kar pomeni, da se vse države članice strinjajo s cilji in porabo. Iz proračuna EU se financirajo najrazličnejši politike in programi po vsej Evropski uniji. Komisija namreč v skladu s prednostnimi nalogami, ki jih Evropski parlament in Svet določita v večletnem finančnem okviru, izvaja programe porabe, dejavnosti in projekte. V okviru glavnega področja porabe evropskih strukturnih in investicijskih skladov (skladov ESI) je EU pravno zavezana k izvajanju teh ukrepov s sprejetjem operativnih programov.

Glavni vir financiranja EU so prihodki iz lastnih sredstev EU, ki jih dopolnjujejo drugi prihodki. Obstajajo tri vrste lastnih sredstev: tradicionalna lastna sredstva (kot so carine in prelevmani na sladkor), lastna sredstva iz naslova davka na dodano vrednost (DDV) in lastna sredstva na osnovi bruto nacionalnega dohodka (BND). Drugi prihodki, ki se ustvarijo pri dejavnostih EU (npr. globe za kršitve pravil konkurence), običajno predstavljajo manj kot 10 % celotnih prihodkov. Skupni znesek lastnih sredstev, potreben za financiranje proračuna, se določi tako, da se od skupnih odhodkov odštejejo drugi prihodki. Skupni znesek lastnih sredstev ne sme presegati 1,23 % bruto nacionalnega dohodka (BND) držav članic.

Odhodki EU iz poslovanja zajemajo različne razdelke večletnega finančnega okvira in so v različnih oblikah, odvisno od načina izplačevanja in upravljanja denarja. Proračun EU se izvršuje prek treh načinov upravljanja:

Deljeno upravljanje: po tej metodi se naloge za izvrševanje proračuna prenesejo na države članice. Okoli 80 % odhodkov spada pod ta način upravljanja, ki zajema področja, kot sta kmetijska poraba in strukturni ukrepi.

Neposredno upravljanje: kadar proračun izvršujejo neposredno službe Komisije.

Posredno upravljanje: kadar Komisija naloge za izvrševanje proračuna zaupa organom EU ali držav članic, kot so agencije EU ali mednarodne organizacije.

2.UPRAVLJANJE IN ODGOVORNOST V EU

2.1.INSTITUCIONALNA STRUKTURA

Organizacijsko upravljanje EU sestavljajo institucije, agencije in drugi organi EU, ki so našteti v pojasnilu 9 Pojasnil h konsolidiranim računovodskim izkazom. Glavne institucije, ki so odgovorne za oblikovanje politik in sprejemanje odločitev, so Evropski parlament, Evropski svet, Svet in Komisija.

Komisija je izvršni organ EU in deluje v njenem splošnem interesu. Pri tem predlaga zakonodajo, izvaja politike EU, nadzira pravilno izvajanje Pogodb in evropskega prava, upravlja proračun EU in zastopa Unijo zunaj Evrope.

Notranje delovanje Komisije temelji na več ključnih načelih, na katera se opira dobro upravljanje: jasnih vlogah in odgovornostih, močni zavezanosti upravljanju uspešnosti in skladnosti s pravnim okvirom, jasnih mehanizmih odgovornosti, visokokakovostnem in vključujočem regulativnem okviru, odprtosti in preglednosti ter visokih standardih etičnega ravnanja.

2.2.UPRAVLJAVSKA STRUKTURA KOMISIJE

Evropska komisija ima edinstven sistem upravljanja z jasnim razlikovanjem med političnimi strukturami in strukturami za upravni nadzor ter jasno omejeno pristojnostjo in finančno odgovornostjo. Ta sistem temelji na Pogodbah in struktura se je razvijala, da se je prilagajala spreminjajočemu se okolju in ostala v skladu z najboljšimi praksami, določenimi v ustreznih mednarodnih standardih 5 .

§Na vrhu te strukture je kolegij komisarjev, ki prevzema skupno politično odgovornost za delo Komisije. Operativno izvrševanje proračuna je preneseno na generalne direktorje in vodje služb, ki vodijo upravno strukturo Komisije 6 .

§Kolegij prenese naloge finančnega poslovodenja na generalne direktorje ali vodje služb, ki tako postanejo odredbodajalci  na podlagi prenosa. Te naloge se lahko nadalje prenesejo na direktorje, vodje enot in druge, ki tako postanejo odredbodajalci na podlagi nadaljnjega prenosa. Odredbodajalci so odgovorni za celotno upravljanje od določanja, kaj je treba narediti za uresničitev ciljev politik, ki jih je zastavila institucija, do upravljanja v ta namen organiziranih dejavnosti z operativnega in proračunskega vidika.

Tako so v Komisiji vloge in pristojnosti na področju finančnega poslovodenja jasno opredeljene in se izvajajo. To je decentraliziran pristop z jasnimi pristojnostmi in s ciljem, da se oblikuje upravna kultura, ki uradnike spodbuja k prevzemanju odgovornosti za dejavnosti, ki jih nadzirajo, in jim omogoča nadzor nad dejavnostmi, za katere so odgovorni.

V okviru cikla strateškega načrtovanja in priprave programov Komisije mora vsak odredbodajalec pripraviti letno poročilo o dejavnostih, in sicer o dejavnostih ter dosežkih in rezultatih politik v letu, za katerega izjavlja, da so bila sredstva porabljena na podlagi načel dobrega finančnega poslovodenja ter da je vzpostavil kontrolne postopke, ki zagotavljajo potrebna jamstva glede zakonitosti in pravilnosti z izkazi povezanih transakcij. Na ravni Komisije se ti rezultati sprejmejo in objavijo v zbirni obliki v letnem poročilu o upravljanju in smotrnosti izvrševanja proračuna ter pošljejo Evropskemu parlamentu in Svetu, to pa je tudi glavni instrument za prevzem politične odgovornosti kolegija komisarjev za upravljanje proračuna.

Računovodja Komisije je na centralni ravni odgovoren za upravljanje zakladnice, postopke izterjave, določanje računovodskih pravil na podlagi mednarodnih računovodskih standardov za javni sektor in metod, potrjevanje računovodskih sistemov ter pripravo zaključnega računa Komisije in konsolidiranega zaključnega računa EU. Poleg tega mora računovodja podpisati zaključni račun z izjavo, da v vseh pomembnih vidikih pošteno predstavlja finančno stanje, rezultate poslovanja in denarne tokove. Funkcija računovodje je neodvisna funkcija in ima veliko odgovornost pri računovodskem poročanju Komisije. Tudi funkcija notranjega revizorja Komisije je centralizirana in neodvisna.

Interni upravni odbor ima vlogo pri korporativnem upravljanju Komisije z zagotavljanjem nadzora in strateških usmeritev glede najpomembnejših vprašanj korporativnega upravljanja, tudi glede upravljanja finančnih in človeških virov. Predseduje mu generalni sekretar in v njem se redno sestajajo generalni direktorji in kabineti, pristojni za proračun, človeške vire in IT, da se zagotovi, da so v Komisiji vzpostavljene potrebne organizacijske in tehnične strukture, da lahko Komisija učinkovito in uspešno uresniči politične prednostne naloge predsednika.

2.3.TRDNI OKVIRI USPEŠNOSTI

Izvajanje trdnih okvirov uspešnosti je nujno za zagotovitev močne usmerjenosti v rezultate, dodane vrednosti EU in dobrega upravljanja programov EU. Pri uspešnosti proračuna EU se morajo upoštevati številni cilji, dopolnjevanje in vključevanje politik in programov ter ključna vloga držav članic pri izvrševanju proračuna EU. Komisija je zavezana prizadevanjem, da proračun EU dosega boljše rezultate za državljane in podpira politične prednostne naloge. Da bi zagotovila, da se sredstva dodelijo prednostnim nalogam ter da vsak ukrep prinese visoko učinkovitost in dodano vrednost, izvaja svojo pobudo o proračunu EU, usmerjenem v rezultate. Na podlagi okvira uspešnosti za obdobje 2014–2020 spodbuja boljše ravnotežje med skladnostjo s pravili in uspešnostjo. Za obdobje 2014–2020 so bili okviri uspešnosti vključeni kot nov obvezni element in kot ključni steber večje usmerjenosti tega programskega obdobja v rezultate. Predvidena je vzpostavitev jasnih in merljivih ciljev, kazalnikov in podrobnih ciljev ter ureditev za spremljanje, poročanje in vrednotenje.

Letno poročilo o upravljanju in smotrnosti izvrševanja proračuna EU vsebuje celosten pregled o smotrnosti, upravljanju in zaščiti proračuna EU. Prav tako pojasnjuje, kako proračun EU podpira politične prednostne naloge Evropske unije, rezultate, dosežene s proračunom EU, in vlogo Komisije pri zagotavljanju in spodbujanju najvišjih standardov upravljanja proračuna in finančnega poslovodenja.

2.4.FINANČNO POROČANJE

Glavni element finančnega poročanja EU je celovit sveženj finančnih poročil EU, ki jih sestavljajo konsolidirani zaključni račun EU in druga poročila, ki spremljajo zaključni račun, tj. letno poročilo o upravljanju in smotrnosti izvrševanja proračuna EU in poročilo o nadaljnjem ukrepanju po razrešnici. Celovit sveženj finančnih poročil javnosti vsako leto zagotovi celosten pregled nad finančnim in poslovnim stanjem v EU.

Konsolidirani zaključni račun EU vsebuje finančne informacije o dejavnostih institucij, agencij in drugih organov EU, in sicer z vidika proračuna in računovodstva na podlagi nastanka poslovnega dogodka. Ta zaključni račun ne vključuje zaključnih računov držav članic.

Konsolidirani zaključni račun EU zajema dva ločena, a povezana dela:

a)    konsolidirane računovodske izkaze ter

b)    poročila o izvrševanju proračuna, ki vsebujejo zbirno evidenco izvrševanja proračuna.

Poleg tega je konsolidiranemu zaključnemu računu EU priložen dokument Razprava o računovodskih izkazih in njihova analiza, v katerem so povzeti bistvene spremembe in trendi v računovodskih izkazih ter pojasnjena pomembna tveganja in negotovosti, s katerimi se sooča EU ter jih je treba obravnavati v prihodnosti.

Poročanje in prevzemanje odgovornosti na Komisiji:

2.5.KONTROLE

Zunanja revizija

Evropsko računsko sodišče (Sodišče) je zunanji revizor institucij (in organov) EU. Naloga Sodišča je prispevati k izboljševanju finančnega poslovodenja EU, spodbujati odgovornost in preglednost ter delovati kot neodvisni varuh finančnih interesov državljanov EU. Vloga Sodišča kot neodvisnega zunanjega revizorja EU obsega preverjanje, ali so bila sredstva EU pravilno obračunana, zbrana in porabljena v skladu z ustreznimi pravili in predpisi ter ali je bila njihova poraba smotrna.

Zaključni račun in upravljanje virov EU revidira Sodišče, ki v okviru svojih dejavnosti za Evropski parlament in Svet pripravi:

(1)    letno poročilo o dejavnostih, ki se financirajo iz splošnega proračuna, v katerem so podrobno opisana njegova opažanja o zaključnem računu in z njim povezanih transakcijah;

(2)    mnenje, ki temelji na njegovih revizijah in je vključeno v letno poročilo v obliki izjave o zanesljivosti, in sicer (i) o zanesljivosti zaključnega računa ter (ii) o zakonitosti in pravilnosti z njim povezanih transakcij, ki se nanašajo na pobrane prihodke in plačila končnim upravičencem; ter

(3)    posebna poročila, ki pokrivajo posamezna področja upravljanja.

Razrešnica

Zadnja stopnja proračunskega cikla je podelitev razrešnice za proračun za dano proračunsko leto. Razrešnica se podeli Komisiji ter vsem drugim institucijam in organom EU. Pri podelitvi razrešnice gre za politični vidik zunanje kontrole izvrševanja proračuna in pomeni odločitev, s katero Evropski parlament na priporočilo Sveta Komisijo (in druge organe EU) „razreši“ njene odgovornosti za upravljanje posameznega proračuna, saj zaznamuje konec njegovega obstoja. V EU je organ, ki daje razrešnico, Evropski parlament. To pomeni, da se po reviziji in pripravi dokončnega zaključnega računa Evropski parlament na priporočilo Sveta odloči, ali bo Komisiji in drugim organom EU podelil razrešnico za izvrševanje proračuna EU za dano proračunsko leto. Ta odločitev temelji na pregledu zaključnega računa, letnega poročila Komisije o upravljanju in smotrnosti izvrševanja proračuna ter letnega poročila, revizijskega mnenja in posebnih poročil Sodišča ter odgovorov Komisije na vprašanja in dodatne zahteve za informacije, naslovljene na Komisijo.

Postopek razrešnice se lahko konča na tri načine: s podelitvijo, odlogom podelitve ali zavrnitvijo podelitve razrešnice. Sestavni del letnega postopka podelitve razrešnice v Evropskem parlamentu so zaslišanja s komisarji, ki jih člani odbora Evropskega parlamenta za proračunski nadzor izprašajo v zvezi s področji, za katera so odgovorni. Končno poročilo o razrešnici, vključno s posebnimi priporočili Komisiji, naj ukrepa, se sprejme na plenarnem zasedanju Evropskega parlamenta. Priporočila Sveta v okviru razrešnice sprejme Svet za ekonomske in finančne zadeve (ECOFIN). Komisija poročilo Evropskega parlamenta o razrešnici in priporočila Sveta glede razrešnice obravnava v letnem poročilu o nadaljnjem ukrepanju, v katerem predstavi konkretne ukrepe, ki jih je sprejela za izvedbo priporočil.

IZJAVA, PRILOŽENA KONSOLIDIRANEMU ZAKLJUČNEMU RAČUNU

Konsolidirani zaključni račun Evropske unije za leto 2016 je bil pripravljen na podlagi podatkov, ki so jih predložile institucije in organi v skladu s členom 148(2) finančne uredbe, ki se uporablja za splošni proračun Evropske unije. Izjavljam, da je bil pripravljen v skladu z naslovom IX navedene finančne uredbe ter računovodskimi načeli, pravili in metodami iz pojasnil k računovodskim izkazom.

Od računovodij teh institucij in organov, ki potrjujejo zanesljivost poslanih podatkov, sem pridobila vse potrebne podatke za pripravo zaključnega računa, ki prikazuje sredstva in obveznosti Evropske unije ter izvrševanje proračuna.

Potrjujem, da sem na podlagi teh podatkov in preverjanj, ki so bila po mojem mnenju potrebna za potrditev zaključnega računa Evropske komisije, pridobila razumno zagotovilo, da zaključni račun v vseh pomembnih vidikih pošteno predstavlja finančno stanje, rezultate poslovanja in denarne tokove Evropske unije.

[podpis]

Rosa ALDEA BUSQUETS

Računovodja Evropske komisije

23. junij 2017

EVROPSKA UNIJA

PRORAČUNSKO LETO 2016

KONSOLIDIRANI RAČUNOVODSKI IZKAZI IN POJASNILA

Zaradi zaokroževanja na milijon eurov lahko nastane vtis, da se vsote nekaterih finančnih podatkov v spodnjih razpredelnicah ne izidejo.

KAZALO

BILANCA STANJA    

IZKAZ FINANČNEGA USPEHA    

IZKAZ FINANČNEGA IZIDA    

IZKAZ SPREMEMB V ČISTIH SREDSTVIH    

POJASNILA K RAČUNOVODSKIM IZKAZOM    

1. 1. POMEMBNE RAČUNOVODSKE USMERITVE

2. 2. POJASNILA K BILANCI STANJA

3. 3. POJASNILA K IZKAZU FINANČNEGA USPEHA

4. 4. POGOJNE OBVEZNOSTI IN SREDSTVA

5. 5. PRORAČUNSKE IN PRAVNE OBVEZNOSTI

6. 6. OBVLADOVANJE FINANČNIH TVEGANJ

7. 7. RAZKRIVANJE POVEZANIH STRANK

8. 8. DOGODKI PO DATUMU BILANCE STANJA

9. 9. OBSEG KONSOLIDACIJE

BILANCA STANJA

*    Evropski parlament je 1. decembra 2016 sprejel proračun, ki določa, da se kratkoročne obveznosti Unije plačajo iz lastnih sredstev, ki jih zberejo države članice ali se od njih vpokličejo v letu 2017. Poleg tega v skladu s členom 83 kadrovskih predpisov (Uredba Sveta (EGS, Euratom, ESPJ) št. 259/68 z dne 29. februarja 1968, kakor je bila spremenjena) države članice skupno jamčijo za obveznost plačila pokojnin.

IZKAZ FINANČNEGA USPEHA

IZKAZ FINANČNEGA IZIDA

IZKAZ SPREMEMB V ČISTIH SREDSTVIH

POJASNILA K RAČUNOVODSKIM IZKAZOM

1.POMEMBNE RAČUNOVODSKE USMERITVE

1.1.PRAVNA PODLAGA IN RAČUNOVODSKA PRAVILA

Računovodstvo EU se vodi v skladu z Uredbo (EU, Euratom) št. 966/2012 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 25. oktobra 2012 o finančnih pravilih, ki se uporabljajo za splošni proračun Unije in razveljavitvi Uredbe Sveta (ES, Euratom) št. 1605/2002 (UL L 298, 26.10.2012, str. 1) (v nadaljnjem besedilu: finančna uredba) in Delegirano uredbo Komisije (EU) št. 1268/2012 z dne 29. oktobra 2012 o podrobnih pravilih uporabe navedene finančne uredbe (UL L 362, 31.12.2012, str. 1).

Evropska unija v skladu s členom 143 finančne uredbe pripravi računovodske izkaze na temelju pravil računovodstva na podlagi nastanka poslovnega dogodka, ki so izpeljana iz mednarodnih računovodskih standardov za javni sektor (MRSJS). Ta računovodska pravila, ki jih je sprejel računovodja Komisije, morajo uporabljati vse institucije in organi EU, ki so vključeni v konsolidacijo, za vzpostavitev enotnega sklopa pravil za računovodstvo, vrednotenje in predstavitev zaključnega računa, da bi se uskladil proces priprave računovodskih izkazov in konsolidacije.

1.2.RAČUNOVODSKA NAČELA

Namen računovodskih izkazov je zagotoviti podatke o finančnem stanju, uspešnosti in denarnih tokovih nekega subjekta, ki so koristni za širok krog uporabnikov. Pri EU kot osebi javnega prava je njihov namen zlasti zagotoviti podatke, koristne za odločanje, in prikazati, kako odgovorno oseba javnega prava ravna s sredstvi, ki so ji zaupana. Ta dokument je bil pripravljen ob zavedanju teh ciljev.

Splošna izhodišča (tj. računovodska načela), ki se uporabijo pri pripravi računovodskih izkazov, so določena v računovodskem pravilu EU št. 1 „Računovodski izkazi“ in so enaka tistim, ki so opisana v MRSJS 1: pošteno predstavljanje, računovodenje na podlagi nastanka poslovnega dogodka, časovna neomejenost delovanja, doslednost predstavljanja, pomembnost, združevanje, pobotanje in primerjalne informacije. V skladu s členom 144 finančne uredbe so kvalitativne značilnosti finančnega poročanja ustreznost, zanesljivost, razumljivost in primerljivost.

1.3.KONSOLIDACIJA

Obseg konsolidacije

Konsolidirani računovodski izkazi EU zajemajo vse pomembne nadzorovane subjekte (tj. institucije EU (vključno s Komisijo) in agencije EU), pridružene subjekte in skupna podjetja. Popoln seznam subjektov, vključenih v konsolidacijo, je naveden v pojasnilu 9 k računovodskim izkazom EU. Zdaj zajema 52 nadzorovanih subjektov in 1 pridruženi subjekt. Subjektov, ki spadajo v obseg konsolidacije, vendar niso pomembni za konsolidirani zaključni račun EU kot celoto, ni treba konsolidirati ali o njih poročati po kapitalski metodi, če bi to povzročilo pretirano porabo časa ali pretirane stroške za EU. Ti subjekti so navedeni kot „manjši subjekti“ in so posebej navedeni v pojasnilu 9. Leta 2016 je bilo med manjše subjekte razvrščenih 7 subjektov.

Nadzorovani subjekti

Odločitev o vključitvi subjekta v konsolidacijo temelji na konceptu nadzora. Nadzorovani subjekti so vsi subjekti, za katere je Evropska unija izpostavljena različnim koristim od svoje udeležbe ali ima pravice do njih ter ima odgovornost, da vpliva na naravo in znesek teh koristi prek svoje pristojnosti nad drugim subjektom. Ta pristojnost mora biti izvršljiva takoj in se mora nanašati na zadevne dejavnosti subjekta. Nadzorovani subjekti so v celoti vključeni v konsolidacijo, ki se začne s prvim dnem obstoja nadzora in se konča, ko takega nadzora ni več.

Najpogostejši kazalniki nadzora znotraj EU so: ustanovitev subjekta na podlagi ustanovnih pogodb ali sekundarne zakonodaje, financiranje subjekta iz proračuna EU, obstoj glasovalnih pravic v upravnih organih, revizija, ki jo izvaja Evropsko računsko sodišče, in razrešnica, ki jo podeli Evropski parlament. Vsak subjekt posebej se oceni, da se ugotovi, ali za sprožitev nadzora zadostuje eno ali vsa zgornja merila.

V skladu s tem pristopom za institucije (razen Evropske centralne banke) in agencije EU (razen agencij iz nekdanjega drugega stebra) velja, da so pod izključnim nadzorom EU in so zato vključene v konsolidacijo. Poleg tega tudi za Evropsko skupnost za premog in jeklo (ESPJ) v likvidaciji velja, da je nadzorovani subjekt.

Vsi pomembni „medsebojni posli in stanja“ med nadzorovanimi subjekti EU se izločijo, medtem ko so neiztrženi dobički in izgube iz takšnih poslov neznatni ter zato niso izločeni.

Skupni aranžmaji

Skupni aranžma je aranžma, ki ga skupaj obvladujeta EU in ena ali več strank. Skupno obvladovanje je pogodbeno dogovorjena delitev obvladovanja aranžmaja, ki obstaja le, kadar je za odločitve o zadevnih dejavnostih potrebno soglasje strank, ki skupaj obvladujejo aranžma. Skupni aranžmaji so lahko skupne dejavnosti ali skupna podjetja. V primeru, da je skupni aranžma strukturiran prek ločenega nosilca in imajo stranke v skupnem aranžmaju pravice do čistih sredstev aranžmaja, se tak aranžma razvrsti kot skupno podjetje. Deleži v skupnih podjetjih se obračunajo po kapitalski metodi (glej pojasnilo 1.5.4). Če imajo stranke pravice do sredstev in obveze iz obveznosti, povezanih z aranžmajem, se ta skupni aranžma razvrsti kot skupna dejavnost. EU glede na svoj delež v skupnih dejavnostih v svojih računovodskih izkazih pripoznava: svoja sredstva in obveznosti, prihodke in odhodke ter svoj delež sredstev, obveznosti, prihodkov in odhodkov, ki jih ima v skupni posesti ali so nastali skupaj.

Pridruženi subjekti

Pridruženi subjekti so subjekti, na katere ima Evropska unija znaten neposreden ali posreden vpliv, vendar jih ne nadzoruje. Obstoj znatnega vpliva se predpostavlja, če ima EU v njih neposredno ali posredno najmanj 20 % glasovalnih pravic. Deleži v pridruženih subjektih se obračunajo po kapitalski metodi (glej pojasnilo 1.5.4).

Subjekti, ki niso vključeni v konsolidacijo in katerih sredstva upravlja Komisija

Sredstva skupnega sistema zdravstvenega zavarovanja za osebje EU, Evropskega razvojnega sklada in Jamstvenega sklada za udeležence v njihovem imenu upravlja Komisija, vendar teh subjektov EU ne nadzoruje in zato niso konsolidirani v njenih računovodskih izkazih.

1.4.PODLAGA ZA PRIPRAVO

Računovodski izkazi se predstavijo vsako leto. Obračunsko leto se začne 1. januarja in konča 31. decembra.

2.Valuta in osnova za preračunavanje

Funkcijska in predstavitvena valuta

Računovodski izkazi so predstavljeni v milijonih eurov, razen če je navedeno drugače, saj je euro funkcijska in predstavitvena valuta EU.

Posli in stanja

Posli v tujih valutah se preračunajo v eure po deviznih tečajih, ki veljajo na dan teh poslov. Pozitivne in negativne tečajne razlike, ki nastanejo pri poravnavi poslov v tujih valutah in pri preračunavanju denarnih sredstev in obveznosti, izraženih v tujih valutah, po deviznih tečajih ob koncu leta, se pripoznajo v izkazu finančnega uspeha. Tečajne razlike pri nedenarnih finančnih sredstvih, ki so razvrščena kot sredstva, razpoložljiva za prodajo, so vključene v rezervo za pošteno vrednost.

Drugačne metode preračunavanja se uporabijo za opredmetena osnovna sredstva in neopredmetena sredstva, ki ohranijo svojo vrednost v eurih po tečaju na dan, ko so bila nabavljena.

Stanja denarnih sredstev in obveznosti ob koncu leta, izražena v tujih valutah, se preračunajo v eure po deviznih tečajih Evropske centralne banke (ECB), ki veljajo na dan 31. decembra:

Devizni tečaj eura

3.Uporaba ocen

Računovodski izkazi v skladu s standardi MRSJS in splošno sprejetimi računovodskimi načeli nujno vključujejo zneske, ki temeljijo na ocenah in predpostavkah vodstva na podlagi najzanesljivejših razpoložljivih podatkov. Pomembne ocene med drugim vključujejo zneske za obveznosti iz naslova prejemkov zaposlenih, rezervacije, finančno tveganje v zvezi z zalogami in terjatvami, prehodno nezaračunane prihodke in vnaprej vračunane stroške, pogojna sredstva in obveznosti ter stopnjo oslabitve neopredmetenih sredstev in opredmetenih osnovnih sredstev ter zneske, razkrite v pojasnilih v zvezi s finančnimi instrumenti. Dejanski rezultati se lahko razlikujejo od navedenih ocen. Spremembe ocen se kažejo v obdobju, v katerem postanejo znane.

3.1.BILANCA STANJA

4.Neopredmetena sredstva

Pridobljene licence za računalniško programsko opremo so izkazane po nabavni vrednosti, zmanjšani za nabrano amortizacijo in izgube zaradi oslabitve. Ta sredstva se amortizirajo po metodi enakomernega časovnega amortiziranja v ocenjeni dobi koristnosti (3–11 let). Ocenjena doba koristnosti neopredmetenih sredstev je odvisna od njihove specifične ekonomske ali pravne življenjske dobe, določene v sporazumu. Notranje razvita neopredmetena sredstva so usredstvena, ko so izpolnjena ustrezna merila iz računovodskih pravil EU za to, in se nanašajo izključno na razvojno fazo sredstva. Stroški, ki jih je mogoče usredstviti, zajemajo vse neposredno pripisljive stroške, potrebne za ustvarjanje, proizvajanje in pripravo sredstva, da lahko deluje tako, kot je nameravalo poslovodstvo. Stroški, povezani z raziskovalnimi dejavnostmi, stroški razvoja, ki jih ni mogoče usredstviti, in stroški vzdrževanja se pripoznajo kot odhodki, ko nastanejo.    

5.Opredmetena osnovna sredstva

Vsa opredmetena osnovna sredstva so izkazana po nabavni vrednosti, zmanjšani za skupno vrednost amortizacije in izgub zaradi oslabitve. Nabavna vrednost vključuje odhodke, ki jih je mogoče neposredno pripisati pridobitvi, gradnji ali prenosu sredstva.

Poznejši stroški se vključijo v knjigovodsko vrednost sredstva ali pripoznajo kot ločeno sredstvo, kakor je primerno, le, kadar je verjetno, da bodo prihodnje gospodarske koristi ali storitvene zmožnosti, povezane s to postavko, pritekale v EU in je mogoče te stroške zanesljivo izmeriti. Stroški popravil in vzdrževanja se knjižijo v breme izkaza finančnega uspeha v proračunskem obdobju, v katerem so nastali.

Zemljišča in umetniška dela se ne amortizirajo, ker se šteje, da imajo neomejeno dobo koristnosti. Sredstva v gradnji se ne amortizirajo, ker ta sredstva še niso na razpolago za uporabo. Amortizacija drugih sredstev se obračuna po metodi enakomernega časovnega amortiziranja, tako da se njihovi stroški odštejejo od njihove preostale vrednosti v ocenjeni dobi koristnosti:

Dobički ali izgube pri odtujitvah se določijo s primerjavo iztržka, zmanjšanega za odhodke za prodajo, s knjigovodsko vrednostjo odtujenega sredstva in so zajeti v izkazu finančnega uspeha.

Najemi

Kadar EU nosi večino vseh tveganj in koristi, povezanih z lastništvom, se najemi opredmetenih osnovnih sredstev razvrstijo kot finančni najemi. Finančni najemi so usredstveni na začetku najema po pošteni vrednosti najetega sredstva ali sedanji vrednosti najmanjše vsote najemnin, pri čemer se upošteva nižja od obeh vrednosti. Obresti teh najemnin se knjižijo v breme odhodkov med trajanjem najema po stalni obrestni meri za preostali del obveznosti za vsako obdobje. Obveznosti v zvezi z najemnino brez finančnih stroškov so vključene v finančne obveznosti (nekratkoročne in kratkoročne). Obresti finančnih stroškov se knjižijo v breme izkaza finančnega uspeha med trajanjem najema, tako da se doseže stalna obrestna mera za preostali del obveznosti za vsako obdobje. Sredstva v finančnem najemu se amortizirajo skozi dobo koristnosti sredstva ali skozi dobo trajanja najema, pri čemer se upošteva krajše od obeh obdobij.

Kadar nosi večji del tveganj in koristi, povezanih z lastništvom, najemodajalec, se najemi razvrstijo kot poslovni najemi. Plačila najemnin za poslovne namene se pripoznajo kot odhodki v izkazu finančnega uspeha po metodi enakomernega časovnega amortiziranja za čas trajanja najema.

6.Oslabitev nefinančnih sredstev

Sredstva, ki imajo neomejeno dobo koristnosti, se ne amortizirajo, vendar se vsako leto preveri njihova oslabitev. Pri sredstvih, ki se amortizirajo, se njihova oslabitev preveri, kadar koli dogodki ali spremenjene okoliščine kažejo na to, da njihova knjigovodska vrednost morda ni izterljiva. Izguba zaradi oslabitve se pripozna za znesek, za katerega knjigovodska vrednost sredstva presega njegovo nadomestljivo vrednost. Nadomestljiva vrednost je poštena vrednost, zmanjšana za stroške prodaje, ali vrednost pri uporabi, pri čemer se upošteva višja od obeh vrednosti.

Preostala vrednost in doba koristnosti neopredmetenih sredstev in opredmetenih osnovnih sredstev se preverita ter, kadar je to primerno, popravita vsaj enkrat na leto. Knjigovodska vrednost sredstva se takoj odpiše do višine nadomestljive vrednosti, če je knjigovodska vrednost sredstva večja od ocenjene nadomestljive vrednosti. Če razlogi za oslabitev, ki je bila pripoznana v prejšnjih letih, ne obstajajo več, se prej pripoznana izguba zaradi oslabitve ustrezno razveljavi.

7.Naložbe, ki se obračunajo po kapitalski metodi

Deleži v pridruženih subjektih in skupnih podjetjih

Naložbe, ki se obračunajo po kapitalski metodi, se na začetku pripoznajo po nabavni vrednosti. Delež EU v teh naložbah se pripozna v izkazu finančnega uspeha, njen delež v gibanju rezerv pa v pošteni vrednosti rezerve v čistih sredstvih. Začetni stroški skupaj z vsemi gibanji (dodatni prispevki, delež v poslovnem izidu in gibanju rezerv, oslabitve ter dividende) dajejo knjigovodsko vrednost naložbe v računovodskih izkazih na datum bilance stanja. Znesek, dobljen iz razdelitve čistega dobička naložbe, zmanjša knjigovodsko vrednost sredstva.

Če je delež EU pri primanjkljajih naložbe, obračunan z uporabo kapitalske metode, enak ali večji od njenega deleža v naložbi, EU preneha pripoznavati svoj delež nadaljnjih izgub (v nadaljnjem besedilu: nepripoznane izgube). Potem, ko se delež EU zmanjša na nič, se dodatne izgube opredelijo in obveznost se pripozna le v obsegu, za katerega ima EU pravno ali posredno obvezo ali je opravila plačila v imenu pridruženega podjetja.

V primeru znamenj oslabitve je potreben odpis do višine nižje nadomestljive vrednosti. Nadomestljiva vrednost se določi, kakor je opisano v pojasnilu 1.5.3. Če razlog za oslabitev pozneje preneha obstajati, se izguba zaradi oslabitve razveljavi na knjigovodsko vrednost, ki bi bila določena, če ne bi bila priznana izguba zaradi oslabitve.

V primerih, ko ima EU najmanj 20-odstotni delež v skladu investicijskega kapitala, si ne prizadeva znatno vplivati na sklad. Taki skladi se zato obravnavajo kot finančni instrumenti in so razvrščeni kot za prodajo razpoložljiva finančna sredstva.

Pridruženi subjekti in skupna podjetja, razvrščeni kot manjši subjekti, niso obračunani po kapitalski metodi. Prispevki EU za te subjekte se obračunajo kot odhodki v zadevnem obdobju.

8.Finančna sredstva

Razvrstitev

EU svoja finančna sredstva razvršča v naslednje kategorije: finančna sredstva po pošteni vrednosti skozi presežek ali primanjkljaj; posojila in terjatve; finančne naložbe v posesti do zapadlosti v plačilo; ter za prodajo razpoložljiva finančna sredstva. Razvrstitev finančnih instrumentov se določi ob začetnem pripoznanju in se ponovno ovrednoti ob vsakem datumu bilance stanja.

(I)Finančna sredstva po pošteni vrednosti skozi presežek ali primanjkljaj

Finančno sredstvo se v to kategorijo razvrsti, če se pridobi predvsem za namene kratkoročne prodaje ali če tako določi EU. V to kategorijo so razvrščeni tudi izvedeni finančni instrumenti. Sredstva iz te kategorije so razvrščena kot gibljiva sredstva, če se zanje pričakuje, da bodo odtujena v 12 mesecih od datuma bilance stanja.

(II)Posojila in terjatve

Posojila in terjatve so neizvedena finančna sredstva z določenimi ali določljivimi plačili, ki ne kotirajo na delujočem trgu. Nastanejo, ko EU zagotovi denarna sredstva, blago ali storitve neposredno dolžniku brez namena trgovanja s terjatvijo, ali v primeru, ko na EU s subrogacijo preidejo pravice prvotnega posojilodajalca po plačilu, ki ga je izvršila EU v skladu s pogodbo o jamstvu. Plačila, ki zapadejo v 12 mesecih po datumu bilance stanja, so razvrščena kot kratkoročna sredstva. Plačila, ki zapadejo v 12 mesecih po datumu bilance stanja, so razvrščena kot nekratkoročna sredstva. Posojila in terjatve vključujejo vezane vloge s prvotno zapadlostjo več kot tri mesece.

(III)Finančne naložbe v posesti do zapadlosti v plačilo

Finančne naložbe v posesti do zapadlosti v plačilo so neizvedena finančna sredstva z določenimi ali določljivimi plačili in določeno zapadlostjo v plačilo, ki jih EU namerava in zmore posedovati do zapadlosti. V tem proračunskem letu EU ni imela nobenih naložb iz te kategorije.

(IV)Za prodajo razpoložljiva finančna sredstva

Za prodajo razpoložljiva finančna sredstva so neizvedena finančna sredstva, ki so označena za v to kategorijo ali niso razvrščena v nobeno od drugih kategorij. Razvrščena so kot kratkoročna ali kot nekratkoročna sredstva glede na časovno obdobje, v katerem jih namerava EU imeti v posesti, kar je običajno do datuma zapadlosti. Naložbe v subjekte, ki niso niti zajeti v konsolidacijo niti se ne obračunavajo po kapitalski metodi, in druge lastniške naložbe (npr. posli rizičnega kapitala) so prav tako razvrščene kot za prodajo razpoložljiva finančna sredstva.

Začetno pripoznanje in merjenje

Nakup in prodaja finančnih sredstev po pošteni vrednosti skozi presežek ali primanjkljaj, finančnih naložb v posesti do zapadlosti v plačilo in za prodajo razpoložljivih finančnih sredstev se pripoznata na datum trgovanja – datum, na katerega se EU zaveže, da bo kupila ali prodala sredstvo. Ustrezniki denarnih sredstev in posojila se pripoznajo, ko se posojilojemalcem nakažejo denarna sredstva. Finančni instrumenti se na začetku pripoznajo po pošteni vrednosti. Za vsa finančna sredstva, ki niso izkazana po pošteni vrednosti skozi presežek ali primanjkljaj, se stroški posla dodajo pošteni vrednosti ob začetnem pripoznanju. Finančna sredstva, izkazana po pošteni vrednosti skozi presežek ali primanjkljaj, se na začetku pripoznajo po pošteni vrednosti, stroški posla pa se knjižijo v breme izkaza finančnega uspeha.

Poštena vrednost finančnega sredstva pri začetnem pripoznanju je običajno cena posla (tj. poštena vrednost prejetega plačila), razen če je poštena vrednost tega instrumenta razvidna iz primerjave z drugimi opazovanimi trenutnimi tržnimi posli z istim instrumentom ali temelji na tehniki ocenjevanja vrednosti, katere spremenljivke vključujejo le podatki z opazovanih trgov (npr. v primeru nekaterih pogodb o izvedenih finančnih instrumentih). Kadar pa se odobri dolgoročno brezobrestno posojilo ali posojilo z obrestmi, nižjimi od tržnih, se lahko njegova poštena vrednost oceni kot sedanja vrednost vseh prihodnjih denarnih prejemkov, diskontirana po prevladujoči tržni obrestni meri za podoben instrument s podobno bonitetno oceno.

Odobrena posojila se izmerijo glede na nominalni znesek, ki se šteje kot poštena vrednost posojila. Razlogi za to:

̶„Tržno okolje“ za posojila, ki jih daje EU, je zelo posebno in se močno razlikuje od kapitalskega trga, na katerem se izdajajo podjetniške ali državne obveznice. Posojilodajalci na teh trgih lahko namreč izbirajo med alternativnimi naložbami in ta možnost se odraža v tržnih cenah. EU pa te možnosti izbire med alternativnimi naložbami nima, saj ne sme vlagati denarja na kapitalskih trgih; finančna sredstva si izposoja samo za dajanje posojil po isti obrestni meri. To pomeni, da za izposojene zneske nima možnosti alternativnega posojila ali naložbe. Tako ni oportunitetnih stroškov in s tem ni podlage za primerjavo s tržnimi obrestnimi merami. Dejansko posojila, ki jih daje EU, predstavljajo trg. V bistvu, ker ni mogoče določiti oportunitetnih stroškov, tržna cena ne odraža ustrezno bistva dajanja posojil EU. Zato ni primerno določati poštene vrednosti posojil EU glede na podjetniške ali državne obveznice.

̶Prav tako ni delujočega trga ali podobnih poslov, ki bi se lahko uporabili za primerjavo, zato bi morala biti obrestna mera, ki jo EU uporablja pri oceni poštene vrednosti posojil, danih v okviru evropskega mehanizma za finančno stabilizacijo, plačilnobilančnih posojil in drugih takih posojil, dejansko zaračunana obrestna mera.

̶Poleg tega prihaja v primeru tovrstnih posojil do izravnalnih učinkov med danimi in najetimi posojili, ker gre po naravi za vzajemne posle („back-to-back operations“). Tako so efektivne obresti za dano posojilo enake efektivni obrestni meri za najeta posojila, ki so z njimi povezana. Stroški posla, ki jih ima EU in se potem prenesejo v breme upravičenca do posojila, se pripoznajo neposredno v izkazu finančnega uspeha.

Pripoznanje finančnih instrumentov se odpravi, kadar pravice do prejemanja denarnih tokov od naložb potečejo ali je EU prenesla večino vseh tveganj in koristi, povezanih z lastništvom, na drugo stranko.

Poznejše merjenje

(I)Finančna sredstva po pošteni vrednosti skozi presežek ali primanjkljaj so pozneje izkazana po pošteni vrednosti. Dobički in izgube, ki izhajajo iz sprememb poštene vrednosti kategorije „finančna sredstva po pošteni vrednosti skozi presežek ali primanjkljaj“, so vključeni v izkaz finančnega uspeha v obdobju, v katerem so nastali.

(II)Posojila in terjatve so izkazani po odplačni vrednosti po metodi efektivnih obresti. Kadar so posojila odobrena iz izposojenih finančnih sredstev, se za dana in najeta posojila uporablja ista efektivna obrestna mera, saj imajo ta posojila značilnosti „vzajemnih poslov“ in so razlike med pogoji dajanja in najemanja posojil ter zneski danih in najetih posojil neznatne. Stroški posla, ki jih ima EU in se potem prenesejo v breme upravičenca do posojila, se pripoznajo neposredno v izkazu finančnega uspeha.

(III)Sredstva v posesti do zapadlosti so izkazana po odplačni vrednosti po metodi efektivnih obresti. EU trenutno nima nobenih finančnih naložb v posesti do zapadlosti.

(IV)Za prodajo razpoložljiva finančna sredstva so pozneje izkazana po pošteni vrednosti. Dobički in izgube, ki izhajajo iz sprememb poštene vrednosti za prodajo razpoložljivih finančnih sredstev, se pripoznajo v rezervi za pošteno vrednost, razen tečajnih razlik pri denarnih sredstvih, ki se pripoznajo v izkazu finančnega uspeha. Kadar se za sredstva, ki so razvrščena kot za prodajo razpoložljiva finančna sredstva, pripoznanje odpravi ali so takšna sredstva oslabljena, se nabrani popravki poštene vrednosti, ki so bili prej pripoznani v rezervi za pošteno vrednost, pripoznajo v izkazu finančnega uspeha. Obresti na za prodajo razpoložljiva finančna sredstva, izračunane po metodi efektivnih obresti, se pripoznajo v izkazu finančnega uspeha. Dividende na za prodajo razpoložljive lastniške instrumente se pripoznajo, ko se ugotovi pravica EU do prejema plačila.

Poštene vrednosti naložb, ki kotirajo na delujočih trgih, temeljijo na trenutnih ponujenih nakupnih cenah. Če trg za finančno sredstvo (in za vrednostne papirje, ki ne kotirajo na borzi, in izvedene finančne instrumente, s katerimi se trguje zunaj organiziranega trga) ne deluje, EU določi pošteno vrednost z uporabo metod vrednotenja. Te obsegajo uporabo zadnjih premišljenih poslov, sklicevanje na druge instrumente, ki imajo podobne bistvene značilnosti, analizo diskontiranih denarnih tokov, modele za določanje vrednosti opcij in druge tehnike vrednotenja, ki jih običajno uporabljajo udeleženci na trgu.

Naložbe v sklade tveganega kapitala, razvrščene kot za prodajo razpoložljiva finančna sredstva, ki nimajo objavljene tržne cene na delujočem trgu, se vrednotijo po pripisani čisti vrednosti sredstva, ki se šteje kot enakovredna njihovi pošteni vrednosti.

Kadar poštene vrednosti naložb v lastniške instrumente, ki nimajo objavljene tržne cene na delujočem trgu, ni mogoče zanesljivo izmeriti, se te naložbe vrednotijo po nabavni vrednosti, zmanjšani za izgube zaradi oslabitve.

Oslabitev finančnih sredstev

EU ob vsakem datumu bilance stanja oceni, ali obstajajo nepristranski dokazi, da je finančno sredstvo oslabljeno. Finančno sredstvo oslabi in izgube zaradi oslabitve nastanejo samo takrat, ko obstajajo nepristranski dokazi o oslabitvi zaradi dogodkov, ki so nastopili po začetnem pripoznanju sredstva, in ti škodni dogodki vplivajo na ocenjene prihodnje denarne tokove finančnega sredstva, ki jih je mogoče zanesljivo oceniti.

(a)Sredstva, izkazana po odplačni vrednosti

Če obstajajo nepristranski dokazi, da je pri posojilih in terjatvah ali finančnih naložbah v posesti do zapadlosti v plačilo, izkazanih po odplačni vrednosti, nastala izguba zaradi oslabitve, se njen znesek izmeri kot razlika med knjigovodsko vrednostjo sredstva in sedanjo vrednostjo ocenjenih prihodnjih denarnih tokov (razen prihodnjih kreditnih izgub, ki še niso nastale), diskontiranih po izvirni efektivni obrestni meri finančnega sredstva. Knjigovodska vrednost sredstva se zmanjša, znesek izgube pa se pripozna v izkazu finančnega uspeha. Če ima posojilo ali finančna naložba v posesti do zapadlosti v plačilo spremenljivo obrestno mero, se kot diskontna stopnja za merjenje morebitne izgube zaradi oslabitve uporabi trenutna efektivna obrestna mera, določena s pogodbo. Izračun sedanje vrednosti ocenjenih denarnih tokov finančnega sredstva, danega v varščino, odraža denarni tok, ki bo morda nastal iz zasega posesti, zmanjšan za stroške pridobitve in prodaje varščine, ne glede na to, ali je zaseg verjeten. Če se v poznejšem obdobju znesek izgube zaradi oslabitve zmanjša in je mogoče to zmanjšanje nepristransko povezati z dogodkom, ki se zgodi po pripoznanju oslabitve, se prej pripoznana izguba zaradi oslabitve razveljavi skozi izkaz finančnega uspeha.

(b)Sredstva, izkazana po pošteni vrednosti

Kadar so kapitalske naložbe razvrščene kot za prodajo razpoložljiva finančna sredstva, se pri ugotavljanju oslabitve vrednostnih papirjev upošteva znatno ali stalno (dolgotrajnejše) zmanjšanje poštene vrednosti vrednostnega papirja pod njegovo nabavno vrednost. Če obstajajo kakršni koli taki dokazi glede za prodajo razpoložljivih finančnih sredstev, se nabrana izguba, izmerjena kot razlika med nabavno vrednostjo in trenutno pošteno vrednostjo, zmanjšana za morebitne izgube zaradi oslabitve zadevnega finančnega sredstva, ki so bile prej pripoznane v izkazu finančnega uspeha, črta iz rezerv in pripozna v izkazu finančnega uspeha. Izgube zaradi oslabitve, pripoznane v izkazu finančnega uspeha za lastniške instrumente, se ne razveljavijo skozi izkaz finančnega uspeha. Če se v poznejšem obdobju poštena vrednost dolžniškega instrumenta, razvrščenega kot za prodajo razpoložljivega finančnega sredstva, poveča in je mogoče to povečanje nepristransko povezati z dogodkom, ki se zgodi po pripoznanju izgube zaradi oslabitve, se izguba zaradi oslabitve razveljavi skozi izkaz finančnega uspeha.

9.Zaloge

Zaloge so izkazane po nabavni vrednosti ali čisti iztržljivi vrednosti, pri čemer se upošteva nižja od obeh vrednosti. Nabavna vrednost se določi po metodi zaporednih cen (FIFO). Nabavna vrednost dokončanih proizvodov in nedokončane proizvodnje zajema stroške surovin in lastne delovne sile ter druge neposredno pripisljive stroške in z njimi povezane splošne proizvodne stroške (na podlagi običajne delovne zmogljivosti). Čista iztržljiva vrednost je ocenjena prodajna cena v rednem poslovanju, zmanjšana za stroške dokončanja in odhodke za prodajo. Kadar se zaloge hranijo za brezplačno distribucijo ali distribucijo po simbolični ceni, se izmerijo po nabavni vrednosti ali dnevni nadomestitveni vrednosti, pri čemer se upošteva nižja od obeh vrednosti. Dnevna nadomestitvena vrednost so stroški, ki bi jih imela EU za pridobitev sredstva na datum poročanja.

10.Zneski predhodnega financiranja

Predhodno financiranje je plačilo, katerega namen je upravičencu zagotoviti denarni predujem, tj. likvidna sredstva. Lahko je razdeljeno na več plačil v obdobju, ki je določeno v dani pogodbi, sklepu, sporazumu ali temeljnem pravnem aktu. Likvidna sredstva ali predujem se porabijo za namen, za katerega so bili zagotovljeni, v obdobju, določenem v sporazumu, ali se povrnejo. Če upravičenec nima upravičenih odhodkov, mora predujem v okviru predhodnega financiranja vrniti EU. Znesek predhodnega financiranja se lahko (delno ali v celoti) zmanjša s priznanjem upravičenih stroškov (ki so priznani kot odhodki).

Predhodno financiranje se na datume poznejših bilanc stanja meri po prvotno pripoznanem znesku v bilanci stanja, zmanjšanem za upravičene odhodke (vključno z ocenjenimi zneski, kjer je to potrebno), ki nastanejo v danem obdobju.

Obresti na predhodno financiranje se pripoznajo, ko se obračunajo, v skladu z določbami ustreznega sporazuma. Ob koncu leta se na podlagi najzanesljivejših podatkov pripravi ocena prihodkov od natečenih obresti in se vključi v bilanco stanja.

Drugi predujmi državam članicam, ki izhajajo iz zneskov, ki so jih države članice plačale kot predujme svojim upravičencem in jih je EU povrnila (vključno s „finančni instrumenti v okviru deljenega upravljanja“), se pripoznajo kot sredstva in predstavijo v postavki predhodno financiranje. Drugi predujmi državam članicam se nato izmerijo po prvotno pripoznanem znesku v bilanci stanja, zmanjšanem za najboljšo oceno upravičenih stroškov, ki so nastali pri končnih upravičencih, izračunanih na podlagi razumnih in sprejemljivih predpostavk.

Tudi prispevki EU v skrbniške sklade Evropskega razvojnega sklada ali druge subjekte, ki niso zajeti v konsolidacijo, so razvrščeni kot predhodno financiranje, ker je njihov namen skrbniškemu skladu zagotoviti likvidna sredstva za financiranje posebnih ukrepov, določenih v ciljih skrbniškega sklada. Prispevki EU v skrbniške sklade se merijo po prvotnem znesku prispevka EU, zmanjšanem za upravičene stroške, vključno z ocenjenimi zneski, kjer je to potrebno, ki so nastali pri skrbniškem skladu v obdobju poročanja in so bili dodeljeni prispevku EU v skladu s temeljnim sporazumom.

11.Menjalne terjatve in nemenjalni izterljivi zneski

Ker računovodska pravila EU zahtevajo ločeno predstavitev menjalnih in nemenjalnih poslov, so v računovodskih izkazih terjatve opredeljene, kot da izhajajo iz menjalnih poslov, izterljivi zneski pa iz nemenjalnih poslov, tj. če EU prejme vrednost od drugega subjekta, ne da bi v zameno dala približno enako vrednost (npr. izterljivi zneski, ki jih dolgujejo države članice v zvezi z lastnimi sredstvi).

Terjatve iz menjalnih poslov ustrezajo opredelitvi finančnih instrumentov in so zato razvrščene kot posojila in terjatve ter se temu ustrezno merijo (glej pojasnilo 1.5.5). Razkritja v pojasnilih o finančnih instrumentih v zvezi s terjatvami iz menjalnih poslov vključujejo aktivne časovne razmejitve iz menjalnih poslov, ker te niso pomembne.

Izterljivi zneski iz nemenjalnih poslov so izkazani po prvotnem znesku (popravljenem za obresti in kazni), zmanjšanem za odpis zaradi oslabitve. Odpis zaradi oslabitve izterljivih zneskov iz
nemenjalnih poslov se ugotovi, kadar obstaja nepristranski dokaz, da EU ne bo mogla izterjati vseh zapadlih zneskov po prvotnih pogojih za izterljive zneske iz nemenjalnih poslov. Znesek odpisa je razlika med knjigovodsko vrednostjo sredstva in njegovo nadomestljivo vrednostjo. Znesek odpisa se pripozna v izkazu finančnega uspeha. Na podlagi preteklih izkušenj se opravi tudi splošen odpis za neporavnane naloge za izterjavo, ki še niso zajeti v posebnem odpisu. Glej pojasnilo 1.5.14 glede obravnave kratkoročno nezaračunanih prihodkov ob koncu leta. Zneski, prikazani in razkriti kot izterljivi zneski iz nemenjalnih poslov, niso finančni instrumenti, ker ne izhajajo iz pogodbe, na podlagi katere bi nastala finančna obveznost ali lastniški instrument. Vendar so v pojasnilih k računovodskim izkazom izterljivi zneski iz nemenjalnih poslov razkriti skupaj s terjatvami iz menjalnih poslov, kadar je to primerno.

12.Denarna sredstva in njihovi ustrezniki

Denarna sredstva in njihovi ustrezniki so finančni instrumenti in zajemajo gotovino v blagajni, bančne vloge na odpoklic ali kratkoročne vloge ter druge kratkoročne visoko likvidne naložbe s prvotno zapadlostjo treh mesecev ali manj.

13.Pokojnine in drugi prejemki zaposlenih

Pokojninske obveznosti

EU upravlja pokojninske načrte z določenimi izplačili. Osebje prispeva iz svojih plač tretjino pričakovanih stroškov pokojnin, vendar se ta obveznost ne financira sproti. Obveznost, ki se pripozna v bilanci stanja za pokojninske načrte z določenimi izplačili, je sedanja vrednost obveznosti iz naslova vnaprej določenih pokojnin na datum bilance stanja, zmanjšana za pošteno vrednost morebitnih sredstev načrta. Obveznost iz naslova vnaprej določenih pokojnin izračunajo aktuarji po metodi predvidenih kreditnih točk („projected unit credit method“). Sedanja vrednost obveznosti iz naslova vnaprej določenih pokojnin se določi z diskontiranjem ocenjenih prihodnjih denarnih odlivov po obrestnih merah za državne obveznice, ki so izražene v valuti, v kateri bodo pokojnine izplačane, in katerih roki zapadlosti so podobni rokom zapadlosti z njimi povezanih pokojninskih obveznosti.

Aktuarski dobički in izgube, ki izhajajo iz izkustvenih prilagoditev in sprememb aktuarskih predpostavk, se takoj pripoznajo v izkazu finančnega uspeha. Stroški preteklega službovanja se takoj pripoznajo v izkazu finančnega uspeha, če spremembe pokojninskega načrta niso odvisne od tega, da morajo zaposleni ostati v delovnem razmerju določen čas (čas, potreben za prehod upravičenosti do pokojnine na upravičenca). V tem primeru se stroški preteklega službovanja amortizirajo po metodi enakomernega časovnega amortiziranja v obdobju, potrebnem za prehod upravičenosti do pokojnine na upravičenca.

Pozaposlitveni prejemki iz naslova zdravstvenega zavarovanja

EU zagotavlja svojim zaposlenim zdravstveno zavarovanje, in sicer v obliki povračila zdravstvenih stroškov. Za tekoče upravljanje je bil ustanovljen poseben sklad. Do sredstev tega sistema so upravičeni sedanji zaposleni, upokojenci, vdovci in njihovi svojci. Prejemki, dodeljeni „nedejavnim osebam“ (upokojencem, sirotam itd.) so razvrščeni kot „pozaposlitveni prejemki zaposlenih“. Glede na naravo teh prejemkov je potreben aktuarski izračun. Obveznost v bilanci stanja je določena na podobni osnovi kot za pokojninske obveznosti (glej zgoraj).

14.Rezervacije

Rezervacije se pripoznajo, kadar ima EU sedanjo pravno ali posredno obvezo do tretjih oseb zaradi preteklih dogodkov, kadar je verjetno, da bo za poravnavo obveze potreben odliv sredstev, in kadar se lahko znesek zanesljivo oceni. Rezervacije se ne pripoznavajo za izgube iz prihodnjega poslovanja. Znesek rezervacij je najboljša ocena odhodkov, ki bodo po pričakovanjih potrebni za poravnavo sedanje obveze na datum poročanja. Kadar rezervacija zajema večje število postavk, se obveza oceni z ovrednotenjem vseh možnih izidov glede na z njimi povezane verjetnosti (metoda „pričakovane vrednosti“).

15.Finančne obveznosti

Finančne obveznosti so razvrščene kot finančne obveznosti po pošteni vrednosti skozi presežek ali primanjkljaj ali kot finančne obveznosti, izkazane po odplačni vrednosti. Najeta posojila sestavljajo posojila, najeta pri kreditnih institucijah, in dolgovi, dokazljivi s potrdili. Na začetku se pripoznajo po pošteni vrednosti, ki ustreza njihovemu čistemu prihodku (poštena vrednost prejetih plačil), brez nastalih stroškov posla, pozneje pa se izkažejo po odplačni vrednosti po metodi efektivnih obresti; morebitne razlike med prejetimi sredstvi, zmanjšanimi za stroške posla, in odkupno vrednostjo se pripoznajo v izkazu finančnega uspeha v posojilih po metodi efektivnih obresti.

Finančne obveznosti so razvrščene kot nekratkoročne obveznosti, razen kadar je zapadlost manj kot 12 mesecev po datumu bilance stanja. Za posojila, odobrena iz izposojenih finančnih sredstev, metode efektivnih obresti na podlagi premislekov o pomembnosti ni mogoče uporabljati za dana in najeta posojila. Stroški posla, ki jih ima EU in se potem prenesejo v breme upravičenca do posojila, se pripoznajo neposredno v izkazu finančnega uspeha.

Skrbniški skladi EU, ki se obravnavajo kot del operativnih dejavnosti Komisije, so obračunani v računovodskih izkazih Komisije in nato konsolidirani v zaključnem računu EU. Zato prispevki drugih donatorjev v skrbniške sklade EU izpolnjujejo merila za prihodke iz nemenjalnih poslov pod pogoji in so prikazani kot finančne obveznosti, dokler se ne izpolnijo pogoji, na katere so vezani preneseni prispevki, tj. dokler ne nastanejo upravičeni stroški skrbniškega sklada. Skrbniški sklad mora financirati specifične projekte in ob prenehanju vrniti preostala sredstva. Na datum bilance stanja se neporavnane obveznosti pri prispevkih merijo po prejetih prispevkih, zmanjšanih za stroške, ki jih je imel skrbniški sklad, vključno z ocenjenimi zneski, kadar je to potrebno. Za namene poročanja so neto stroški dodeljeni prispevkom drugih donatorjev sorazmerno s čistimi prispevki, plačanimi do 31. decembra. Ta dodelitev prispevkov je zgolj okvirna. Ob prenehanju delovanja sklada odbor skrbniškega sklada odloči o dejanski porazdelitvi preostalih sredstev.

Finančne obveznosti, razvrščene po pošteni vrednosti skozi presežek ali primanjkljaj, vključujejo izvedene finančne instrumente, kadar je njihova poštena vrednost negativna. Računovodsko se obravnavajo na enak način kot finančna sredstva po pošteni vrednosti skozi presežek ali primanjkljaj, glej pojasnilo 1.5.5.

16.Obveznosti iz poslovanja

Znaten del obveznosti EU iz poslovanja so neplačani zahtevki za povračilo stroškov upravičencev do nepovratnih sredstev ali drugih sredstev EU (nemenjalni posli). Ko je prejet zahtevek za povračilo stroškov, se izkažejo kot obveznosti iz poslovanja za zahtevani znesek. Po preveritvi in priznanju upravičenih stroškov pa se obveznosti iz poslovanja vrednotijo po priznanem in upravičenem znesku.

Obveznosti iz poslovanja, ki izhajajo iz nabave blaga in storitev, se pripoznajo ob prejemu računa za prvotni znesek, ustrezni odhodki pa se vknjižijo v računovodske izkaze, ko je blago dobavljeno oziroma so storitve opravljene ter jih EU sprejme.

17.Aktivne in pasivne časovne razmejitve

Posli in dogodki se pripoznajo v računovodskih izkazih v obdobju, na katero se nanašajo. Ob koncu leta, če račun še ni izdan, EU pa je že opravila zadevno storitev ali dobavila zadevno blago oziroma obstaja pogodbeni sporazum (npr. na podlagi sklicevanja na pogodbo), se v računovodskih izkazih pripoznajo ustrezni prehodno nezaračunani prihodki. Poleg tega se ob koncu leta, če je račun izdan, zadevne storitve pa še niso bile opravljene oziroma zadevno blago ni bilo dobavljeno, prihodki odložijo in pripoznajo v poznejšem obračunskem obdobju.

Tudi odhodki se obračunajo v obdobju, na katero se nanašajo. Ob koncu obračunskega obdobja se vnaprej vračunani odhodki pripoznajo na podlagi ocenjenega zneska obveznosti prenosa za zadevno obdobje. Kratkoročno vnaprej vračunani odhodki se izračunajo v skladu s podrobnimi operativnimi in praktičnimi smernicami, ki jih je izdala Komisija in katerih namen je zagotavljati, da računovodski izkazi prikazujejo natančno sliko gospodarskih in drugih dogodkov, ki naj bi jih predstavljali. Po analogiji se odhodki odložijo in pripoznajo v poznejšem obračunskem obdobju, če je plačilo za storitve ali blago, ki še niso bili prejeti, izvršeno vnaprej.

17.1.IZKAZ FINANČNEGA USPEHA

18.Prihodki

PRIHODKI IZ NEMENJALNIH POSLOV

Velika večina prihodkov EU se nanaša na nemenjalne posle:

Sredstva iz naslova BND in sredstva iz naslova DDV

Prihodki se pripoznajo za obdobje, za katero Komisija vpokliče sredstva od držav članic in zahteva njihove prispevke. Izmerijo se glede na vpoklicani znesek. Ker sredstva iz naslova DDV in BND temeljijo na ocenah podatkov za zadevno proračunsko leto, se lahko popravijo, kadar se pojavijo spremembe, dokler države članice ne izdajo končnih podatkov. Učinek spremembe ocene se vključi, ko se določa čisti presežek ali primanjkljaj za obdobje, v katerem se je pojavila sprememba.

Tradicionalna lastna sredstva

Izterljivi zneski iz nemenjalnih poslov in z njimi povezani prihodki se pripoznajo, ko so od držav članic prejeta ustrezna mesečna poročila o računih A (ki vključujejo izterjane dajatve ter zapadle zneske, ki so zajamčeni in se ne izpodbijajo). Na datum poročanja se prihodki, ki jih države članice zberejo za zadevno obdobje, vendar še niso plačani Komisiji, ocenijo in pripoznajo kot prehodno nezaračunani prihodki. Četrtletna poročila o računih B (vključno z neizterjanimi in nezajamčenimi dajatvami ter zajamčenimi zneski, ki jih dolžnik izpodbija), prejeta od držav članic, se pripoznajo kot prihodki, zmanjšani za stroške zbiranja, do katerih so države članice upravičene. Poleg tega se pripozna zmanjšanje vrednosti za znesek ocenjene vrzeli pri izterjavah.

Globe

Prihodki od glob se pripoznajo, ko je sprejet sklep EU o naložitvi globe in se ta uradno sporoči naslovniku. Če obstajajo dvomi glede dolgoročne plačilne sposobnosti podjetja, se pripozna zmanjšanje vrednosti upravičenosti. Po izdaji sklepa o naložitvi globe mu dolžniki lahko ugovarjajo v dveh mesecih od datuma obvestila o zadevnem sklepu:

̶če mu ne ugovarjajo, morajo plačati globo v za to določenem roku in EU dokončno pobere zadevni znesek,

̶če mu ugovarjajo, vložijo pritožbo v skladu s pravom EU.

Vendar je treba tudi v primeru pritožbe globo plačati v predpisanem trimesečnem roku, saj pritožba nima odložilnega učinka (člen 278 Pogodbe EU), ali pa lahko dolžnik v nekaterih okoliščinah in na podlagi privolitve računovodje Komisije namesto tega predloži bančno jamstvo za zadevni znesek.

Če se podjetje pritoži zoper sklep in je že začasno plačalo globo, je znesek razkrit kot pogojna obveznost. Ker pa pritožba naslovnika zoper sklep EU nima odložilnega učinka, se prejeta denarna sredstva uporabijo za poravnavo izterljivega zneska. Če se namesto plačila prejme jamstvo, se globa še naprej obravnava kot izterljivi znesek. Če se zdi verjetno, da Splošno sodišče ne bo odločilo v prid EU, se pripozna rezervacija za kritje tega tveganja. Če je bilo namesto tega dano jamstvo, se neporavnani izterljivi znesek ustrezno odpiše. Skupne obresti, ki jih prejme Komisija na bančnih računih, na katere se nakazujejo prejeta plačila, se pripoznajo kot prihodki, morebitne pogojne obveznosti pa se ustrezno povečajo.

Od leta 2010 vse začasno plačane globe upravlja Komisija v posebej za to ustanovljenem skladu (sklad BUFI), v okviru katerega se vlagajo v finančne instrumente.

PRIHODKI IZ MENJALNIH POSLOV

Prihodki od prodaje blaga in storitev se pripoznajo, ko se večina tveganj in koristi, povezanih z lastništvom blaga, prenese na kupca. Prihodki, povezani s poslom, ki vključuje opravljanje storitev, se pripoznajo glede na stopnjo dokončanosti posla na datum poročanja.

Prihodki od obresti in odhodki za obresti

Prihodki od obresti in odhodki za obresti se pripoznajo v izkazu finančnega uspeha po metodi efektivnih obresti. To je metoda izračunavanja odplačne vrednosti finančnega sredstva ali finančne obveznosti in dodeljevanja prihodkov od obresti ali odhodkov za obresti v zadevnem obdobju. Pri izračunavanju efektivne obrestne mere EU oceni denarne tokove ob upoštevanju vseh pogodbenih pogojev finančnega instrumenta (na primer možnosti predčasnega plačila), ne upošteva pa prihodnjih kreditnih izgub. Izračun vključuje vse provizije in točke, plačane ali prejete med pogodbenicama, ki so sestavni del efektivne obrestne mere, stroške posla ter vse druge premije ali popuste.

Ko se finančno sredstvo ali skupina podobnih finančnih sredstev odpiše kot posledica izgube zaradi oslabitve, se prihodki od obresti pripoznajo po obrestni meri, ki se uporablja za diskontiranje prihodnjih denarnih tokov za namene merjenja izgube zaradi oslabitve.

Prihodki od dividend

Prihodki od dividend se pripoznajo, ko se ugotovi pravica do prejema plačila.

19.Odhodki

Večino odhodkov EU predstavljajo odhodki iz nemenjalnih poslov. Nanašajo se na prenos na upravičence in so lahko treh vrst: upravičenosti, prenosi po pogodbi ter nepovratna sredstva, prispevki in donacije po lastnem preudarku.

Prenosi se pripoznajo kot odhodki v obdobju, v katerem so nastali dogodki, ki so povzročili prenos, če obstaja uredba (finančna uredba, kadrovski predpisi ali druge uredbe), ki dovoljuje naravo prenosa, ali je podpisana pogodba, ki dovoljuje prenos, če upravičenec izpolnjuje morebitna merila za upravičenost in če je mogoče zadovoljivo oceniti znesek.

Kadar je prejet zahtevek za plačilo ali povračilo stroškov, ki izpolnjuje merila za pripoznanje, se pripozna kot odhodek za upravičen znesek. Ob koncu leta se nastali upravičeni odhodki, ki so dolgovani upravičencem, vendar še niso prikazani, ocenijo in izkažejo kot vnaprej vračunani odhodki.

Odhodki iz menjalnih poslov, ki nastanejo pri nabavi blaga in storitev, se pripoznajo, ko so dobave opravljene in jih EU sprejme. Vrednotijo se po nabavni vrednosti. Poleg tega se na datum bilance stanja odhodki, povezani s storitvami, zagotovljenimi v danem obdobju, za katere račun še ni bil prejet ali sprejet, ocenijo in pripoznajo v izkazu finančnega uspeha.

19.1.POGOJNA SREDSTVA IN OBVEZNOSTI

20.Pogojna sredstva

Pogojno sredstvo je možno sredstvo, ki izhaja iz preteklih dogodkov in katerega obstoj se potrdi le, če se pojavi ali ne pojavi eden ali več negotovih prihodnjih dogodkov, ki niso v celoti pod nadzorom EU. Pogojno sredstvo se razkrije, ko je pritok gospodarskih koristi ali možnih storitev verjeten.

21.Pogojne obveznosti

Pogojna obveznost je možna obveznost, ki izhaja iz preteklih dogodkov in katere obstoj se potrdi le, če se pojavi ali ne pojavi eden ali več negotovih prihodnjih dogodkov, ki niso v celoti pod nadzorom EU; ali sedanja obveza, ki izhaja iz preteklih dogodkov, vendar se ne pripozna, ker: ni verjetno, da bo za poravnavo obveze potreben odtok dejavnikov, ki omogočajo gospodarske koristi ali storitveno zmožnost, ali, v redkih okoliščinah, ko zneska obveze ni mogoče izmeriti dovolj zanesljivo.

21.1.IZKAZ FINANČNEGA IZIDA

Podatki o denarnih tokovih se uporabljajo kot osnova za oceno sposobnosti EU, da ustvari denarna sredstva in njihove ustreznike, ter za oceno njenih potreb po uporabi teh denarnih tokov.

Izkaz finančnega izida se pripravi po posredni metodi. To pomeni, da se poslovni izid za zadevno proračunsko leto popravi glede na vpliv nedenarnih poslov, morebitne časovne razmejitve preteklih ali prihodnjih denarnih prejemkov ali plačil iz poslovanja in prihodkovne ali odhodkovne postavke, povezane z denarnimi tokovi pri naložbenju.

Denarni tokovi, ki nastanejo pri poslih v tuji valuti, se izkazujejo v predstavitveni valuti EU (euro); znesek v tuji valuti se preračuna po menjalnem tečaju med eurom in to tujo valuto na dan nastanka denarnega toka.

Izkaz finančnega izida prikazuje denarne tokove v zadevnem obdobju, in sicer razčlenjene na denarne tokove pri poslovanju in naložbenju (EU nima dejavnosti financiranja).

Poslovanje zajema dejavnosti EU, ki ne vključujejo naložbenja. To pomeni večino izvajanih dejavnosti. Posojila, odobrena upravičencem (in z njimi povezana najeta posojila, če obstajajo) ne štejejo kot naložbenje (ali financiranje), saj so del splošnih ciljev in s tem vsakodnevnih poslov EU. Poslovanje vključuje tudi naložbe, kot so naložbe v Evropski investicijski sklad (EIS), Evropsko banko za obnovo in razvoj (EBRD) in sklade tveganega kapitala. Cilj teh dejavnosti je prispevati k doseganju ciljev politik.

Naložbenje je pridobitev in odtujitev neopredmetenih sredstev in opredmetenih osnovnih sredstev ter drugih naložb, ki niso vključene med denarne ustreznike. Ne vključuje posojil, odobrenih upravičencem. Cilj tega dela je prikazati dejanske naložbe EU.

22.POJASNILA K BILANCI STANJA

SREDSTVA

22.1.NEOPREDMETENA SREDSTVA

Zgornji zneski se nanašajo predvsem na računalniško programsko opremo.

22.2.OPREDMETENA OSNOVNA SREDSTVA

Kategorija vesoljska sredstva vključuje osnovna sredstva, povezana z vesoljskima programoma EU: globalnim satelitskim navigacijskim sistemom (GNSS), ki zajema GALILEO in EGNOS, ter evropskim programom za opazovanje Zemlje Copernicus. V letu 2015 so bila osnovna sredstva, povezana s programoma EGNOS in Copernicus v višini 584 milijonov EUR, vključena v kategorijo opredmetena osnovna sredstva.

Za Galileo je bil po razglasitvi začetne storitve Galileo 15. decembra 2016 saldo v višini 2 165 milijonov EUR sredstev, ki zajema satelite in zemeljski segment, prerazporejen iz sredstev v gradnji v osnovna sredstva, vključno s 14 operativnimi sateliti Galileo ter zemeljsko infrastrukturo. Operativna osnovna sredstva Galileo so na dan 31. decembra 2016 znašala 2 146 milijonov EUR, brez amortizacije. Preostala sredstva v gradnji v skupnem znesku 756 milijonov EUR (2015: 2 110 milijonov EUR) vključujejo 4 satelite, izstreljene leta 2016, za katere testiranje v orbiti na datum bilance stanja še ni bilo končano. Razvoj sistema Galileo se bo nadaljeval, dokler sistem ne bo dosegel svoje polne operativne zmogljivosti. Ko bo dokončan, ga bo sestavljalo 30 satelitov.

Kar zadeva program Copernicus je 1 073 milijonov EUR, povezanih z delujočimi sateliti Copernicus (Sentinel 1A, 2A, 3A in 1B), pripoznanih pod postavko vesoljska sredstva (2015: 498 milijonov EUR), brez nabrane amortizacije. Dodatnih 1 133 milijonov EUR, povezanih s sateliti Copernicus, je pripoznanih kot sredstva v gradnji (2015: 1 188 milijonov EUR).

Osnovna sredstva, povezana z zemeljsko infrastrukturo skupne evropske geostacionarne navigacijske storitve (EGNOS), v višini 83 milijonov EUR (2015: 85 milijonov EUR) so prav tako vključena v postavko vesoljska sredstva. Poleg tega sredstva v gradnji za EGNOS znašajo 21 milijonov EUR (2015: 14 milijonov EUR).

Sredstva, povezana s vesoljskimi programi EU, se gradijo s pomočjo Evropske vesoljske agencije (ESA).

Opredmetena osnovna sredstva

22.3.NALOŽBE, KI SE OBRAČUNAJO PO KAPITALSKI METODI

23.Deleži v skupnih podjetjih

Obstajajo številni subjekti, ki jih delno financira EU in izpolnjujejo zahteve, da se v konsolidiranih računovodskih izkazih EU obračunajo po kapitalski metodi, vendar so nepomembni za računovodske izkaze kot celoto, zato v konsolidiranih računovodskih izkazih za leto 2016 niso bili obračunani po kapitalski metodi. Ti subjekti so poimenovani „manjši subjekti“ – glej pojasnilo 1.3. Ocena nepomembnosti se opravi vsako leto, da se ugotovi, ali je ta izključitev še upravičena. Prispevki EU za te subjekte so obračunani kot odhodki. Pojasnilo 9 vključuje seznam teh subjektov v letu 2016.

24.Deleži v pridruženih subjektih

Delež EU v Evropskem investicijskem skladu (v nadaljnjem besedilu: EIS) se obravnava kot delež v pridruženem subjektu z uporabo kapitalske metode obračunavanja. EIS je finančna institucija EU, specializirana za zagotavljanje rizičnega kapitala in jamstev za mala in srednja podjetja. Sedež ima v Luxembourgu in deluje kot javno-zasebno partnerstvo, katerega članice so Evropska investicijska banka (EIB), EU in skupina finančnih institucij. Na dan 31. decembra 2016 je imela EU v lastniškem kapitalu EIS 28,1-odstotni lastniški delež (2015: 26,5 %) in 28,1 % glasovalnih pravic (2015: 26,5 %). EIS mora v skladu s svojim statutom v statutarno rezervo nameniti vsaj 20 % svojega letnega čistega dobička, dokler skupna rezerva ne znaša 10 % vpisanega kapitala. Ta rezerva ni na voljo za razdeljevanje.

EU je na podlagi njene udeležbe mogoče pripisati naslednje knjigovodske vrednosti:

EU je vplačala 20 % svojega deleža, tako da je bilo stanje nevpoklicanega kapitala 986 milijonov EUR.

24.1.FINANČNA SREDSTVA

25.Za prodajo razpoložljiva finančna sredstva

*    Zneski za prejšnje leto se nanašajo na Pobudo za projektne obveznice in Instrument za posojilna jamstva za projekte TEN-T. Ta dva instrumenta sta bila v letu 2016 združena v Instrument za povezovanje Evrope.

EU ima skupaj za 10 442 milijonov EUR za prodajo razpoložljivih finančnih sredstev, od tega jih ima 8 920 milijonov EUR v obliki dolžniških vrednostnih papirjev (npr. obveznice), 1 302 milijona EUR v obliki lastniških instrumentov in 221 milijonov EUR v obliki naložb v enotni sklad EIB (sklad denarnega trga). Dolžniški vrednostni papirji in enote v enotnem skladu EIB se večinoma uporabljajo za začasno vlaganje zneskov, dodeljenih jamstvenim instrumentom EU in instrumentom EU za porazdelitev tveganja, dokler se ne uporabijo za unovčitev jamstva.

Naložbe sklada BUFI

Začasno plačane globe v zadevah na področju konkurence se dodelijo v namenski sklad (sklad BUFI – sklad „Budget Fines“ (proračunske globe)) in Komisija jih vlaga v dolžniške instrumente, ki so razvrščeni kot za prodajo razpoložljiva finančna sredstva.

ESPJ v likvidaciji

Kar zadeva zneske Evropske skupnosti za premog in jeklo (ESPJ) v likvidaciji, so vsa za prodajo razpoložljiva finančna sredstva dolžniški vrednostni papirji, ki so izraženi v eurih in kotirajo na delujočih trgih.

Evropska banka za obnovo in razvoj

Ker Evropska banka za obnovo in razvoj (EBRD) ne kotira na nobeni borzi in glede na pogodbene omejitve, vključene v statut EBRD, ki se med drugim nanašajo na prodajo deležev, omejeno na nabavno vrednost in dovoljeno samo obstoječim delničarjem, se delež EU vrednoti po nabavni vrednosti.

JAMSTVENA SKLADA ZA PRORAČUNSKA JAMSTVA

Jamstveni sklad za zunanje ukrepe

Jamstveni sklad za zunanje ukrepe krije posojila, zajamčena s proračunom EU, zlasti posojila EIB zunaj EU, financirana iz lastnih sredstev EIB, in posojila v okviru makrofinančne pomoči ter posojila Euratom zunaj EU – glej pojasnilo 4.1.1. Gre za dolgoročni instrument (nekratkoročni del: 1 946 milijonov EUR), ki ga upravlja EIB, njegov cilj pa je zajeti vsa neodplačana posojila, za katera jamči EU. Sklad se financira s plačili iz proračuna EU, prihodki od obresti na naložbe iz sredstev Sklada in izterjanimi zneski v primeru zamude dolžnikov, za katere je Sklad že moral aktivirati svoje jamstvo. Sredstva Sklada bi bilo treba ohranjati v ciljnem znesku, ki ustreza 9 % zajamčenih posojil, ki niso poravnana ob koncu leta. Razlika med ciljnim zneskom in vrednostjo sredstev sklada ob koncu leta se pokrije iz proračuna EU v letu n+2, medtem ko se vsak presežek vrne nazaj v proračun.

Jamstveni sklad EFSI

Na podlagi uredbe o EFSI je bil ustanovljen jamstveni sklad EFSI za zagotavljanje likvidnostne rezerve za morebitne izgube, ki bi jih imela EIB pri svojih poslih financiranja in vlaganja, ki so upravičeni do jamstva EU v okviru EFSI v skladu s sporazumom o EFSI – glej pojasnilo 4.1.1. Jamstveni sklad EFSI se financira s prispevki iz proračuna EU. Polni se tudi z donosi na vložena sredstva jamstvenega sklada, prihodki, ki jih je EU prejela kot nadomestilo za jamstvo v skladu s sporazumom o EFSI, ter zneski, ki jih EIB izterja od dolžnikov, ki niso poravnali obveznosti, v zvezi s prejšnjimi unovčitvami jamstva. Sklad upravlja Komisija, ki je pooblaščena za vlaganje sredstev jamstvenega sklada EFSI na finančnih trgih v skladu z načelom dobrega finančnega poslovodenja ob upoštevanju ustreznih pravil varnega in skrbnega poslovanja. Jamstveni sklad EFSI je začel delovati aprila 2016. Postopno se bo polnil, dokler ne doseže 8 milijard EUR, tj. 50 % skupnega jamstva EU za EFSI v časovnem obdobju od leta 2016 do 2022.

FINANČNI INSTRUMENTI, KI SE FINANCIRAJO IZ PRORAČUNA EU

Za pregled vseh finančnih instrumentov, ki se financirajo iz proračuna glej Razpravo o računovodskih izkazih in njihovo analizo.

Obzorje 2020

V skladu z uredbo EU o ustanovitvi programa Obzorje 2020 – okvirnega programa za raziskave in inovacije (2014–2020) – so bili vzpostavljeni novi finančni instrumenti za izboljšanje dostopa do financiranja za subjekte, ki se ukvarjajo z raziskavami in inovacijami. Ti instrumenti so: storitev za posojila in jamstva za raziskave in inovacije InnovFin, v okviru katere Komisija deli finančno tveganje, povezano s portfeljem novih poslov financiranja, ki jih je sklenila EIB; jamstvo InnovFin za MSP, vključno z instrumentom neomejenega jamstva pobude za MSP (SIUGI), to sta jamstvena instrumenta, ki ju upravlja EIS ter zagotavljata jamstva in zavarovanje jamstev finančnim posrednikom za nove portfelje posojil (v okviru SIUGI Komisija deli finančno tveganje, povezano z danim jamstvom, z državami članicami, EIS in EIB) ter kapitalski instrument za raziskave in inovacije InnovFin, ki zagotavlja naložbe v sklade tveganega kapitala in ga upravlja EIS.

Sklad za financiranje na osnovi delitve tveganja

Sklad za financiranje na osnovi delitve tveganja (RSFF) upravlja EIB, naložbeni portfelj Komisije pa se uporablja za rezervacije za finančna tveganja za posojila in jamstva, ki jih EIB zagotovi upravičenim raziskovalnim projektom. Skladu za financiranje na osnovi delitve tveganja je bil v večletnem finančnem okviru 2007–2013 skupno dodeljen proračun EU v višini do 1 milijarde EUR. V večletnem finančnem okviru 2014–2020 niso predvideni novi proračunski prispevki v sklad za financiranje na osnovi delitve tveganja. Skupno tveganje EU je omejeno na znesek, ki ga prispeva v sklad.

Instrument za povezovanje Evrope

V skladu z Uredbo (EU) št. 1316/2013 je bil ustanovljen dolžniški instrument Instrument za povezovanje Evrope (v nadaljnjem besedilu: IPE) za omogočanje lažjega dostopa do financiranja za infrastrukturne projekte v sektorjih prometa, telekomunikacij in energetike. Upravlja ga EIB na podlagi sporazuma z EU. Dolžniški finančni instrument IPE je nadaljevanje Instrumenta za posojilna jamstva za projekte TEN-T in pilotne faze Pobude za projektne obveznice. Instrument za posojilna jamstva in portfelj Pobude za projektne obveznice sta bila združena v finančni instrument IPE z učinkom od 1. januarja 2016. Ta nudi delitev tveganja za dolžniško financiranje v obliki prednostnega in podrejenega dolga ali jamstev ter podporo za projektne obveznice.

Sklad za zagon pri ETF

To so lastniški instrumenti, ki so se financirali iz programa za rast in zaposlovanje, večletnega programa za podjetja in podjetništvo, programa za konkurenčnost in inovativnost ter pilotnega projekta za prenos tehnologij, ki so pod skrbništvom EIS ter podpirajo ustanavljanje in financiranje zagonskih MSP z vlaganjem v primerne specializirane sklade tveganega kapitala.

26.Finančna sredstva po pošteni vrednosti skozi presežek ali primanjkljaj

EU je leta 2016 sklenila dve valutni nestandardizirani terminski pogodbi, da bi se zavarovala pred valutnim tveganjem, povezanim z dolžniškimi vrednostnimi papirji, denominiranimi v USD, ki jih ima v posesti jamstveni sklad EFSI. EU v skladu s temi valutnimi nestandardiziranimi terminskimi pogodbami na datum zapadlosti plača pogodbeno dogovorjen nominalni znesek v tuji valuti („plačilni del“) in prejme nominalni znesek v EUR („prejemni del“). Te pogodbe na izvedene finančne instrumente se merijo po pošteni vrednosti na dan bilance stanja in se razvrstijo bodisi kot finančna sredstva ali finančne obveznosti po pošteni vrednosti skozi presežek ali primanjkljaj, odvisno od tega, ali je njihova poštena vrednost pozitivna ali negativna. Na dan 31. decembra 2016 je imela ena valutna nestandardizirana terminska pogodba z nominalno vrednostjo 50 milijonov EUR pozitivno pošteno vrednost v višini 0,5 milijona EUR in je pripoznana med finančnimi sredstvi. Druga pogodba z nominalnim zneskom v višini 101 milijon EUR je imela negativno pošteno vrednost in je bila zato priznana kot finančna obveznost – glej pojasnilo 2.11.2.

Na dan 31. decembra 2016 so vsa finančna sredstva po pošteni vrednosti skozi presežek ali primanjkljaj razvrščena na raven 2 hierarhije poštene vrednosti – glej spodnjo razpredelnico.

Hierarhija poštene vrednosti finančnih sredstev, merjenih po pošteni vrednosti

V danem obdobju ni bilo prenosov med ravnjo 1 in ravnjo 2.

Uskladitev finančnih sredstev, merjenih s tehnikami vrednotenja, z vhodnimi podatki, ki ne temeljijo na podatkih z opazovanih trgov (raven 3)

27.Posojila

28.Posojila za finančno pomoč

Sprememba knjigovodske vrednosti ustreza spremembi natečenih obresti.

Nominalna vrednost posojil za finančno pomoč na dan 31. decembra 2016 znaša 54 373 milijonov EUR (2015: 56 011 milijonov EUR).

EMFS omogoča odobritev finančne pomoči državi članici, ki je v težavah ali ji zaradi izjemnih okoliščin, nad katerimi nima nikakršnega nadzora, resno grozijo hude težave. Pomoč je lahko v obliki posojila ali kreditne linije. S sklepi Sveta za ekonomske in finančne zadeve z dne 9. maja 2010 je bil ta mehanizem omejen na 60 milijard EUR, vendar pravno določena omejitev omejuje obseg neodplačanih posojil ali kreditnih linij na varnostno rezervo, ki je na razpolago v okviru zgornje meje lastnih sredstev. Za najeta posojila, povezana z izplačanimi posojili iz EMFS, jamči proračun EU. Ni predvideno, da bo EMFS izvajal nove programe financiranja ali sklepal nove sporazume o posojilih.

Aranžma za plačilnobilančna posojila je na politikah temelječ finančni instrument, ki zagotavlja srednjeročno finančno pomoč državam članicam EU, ki niso prevzele eura. Omogoča odobravanje posojil državam članicam, ki imajo težave glede plačilne bilance ali pretoka kapitala, ali pa obstaja resna nevarnost, da bi v tovrstne težave zašle. V okviru instrumenta je mogoče odobriti toliko posojil, da neodplačani znesek znaša največ 50 milijard EUR. Za najeta posojila, povezana s temi plačilnobilančnimi posojili, jamči proračun EU.

Makrofinančna pomoč je na politikah temelječ finančni instrument za nevezano in nenamensko plačilnobilančno in/ali proračunsko podporo partnerskim državam, ki so v programu pomoči Mednarodnega denarnega sklada. Daje se v obliki srednjeročnih/dolgoročnih posojil ali subvencij ali ustrezne kombinacije obeh in običajno dopolnjuje financiranje, zagotovljeno v okviru programa prilagajanja in reform, ki ga podpira MDS. Za ta posojila jamči Jamstveni sklad za zunanje ukrepe. Na dan 31. decembra 2016 je bilo v zvezi s sporazumom o posojilih v okviru makrofinančne pomoči dodeljenih 1 313 milijonov EUR Ukrajini (1 200 milijonov EUR), Tuniziji (100 milijonov EUR), Gruziji (13 milijonov EUR), vendar znesek še ni bil izplačan – glej pojasnilo 4.1.2.

Euratom kot pravni subjekt (ki ga zastopa Komisija) daje posojila državam članicam in državam nečlanicam za financiranje projektov v zvezi z energetskimi objekti. Na dan 31. decembra 2016 so bila Ukrajini odobrena posojila v višini 300 milijonov EUR, vendar znesek še ni bil izplačan – glej pojasnilo 4.1.2. Prejeta so bila jamstva tretjih oseb v višini 252 milijonov EUR (2015: 301 milijon EUR) za kritje posojil Euratom.

Posojila ESPJ v likvidaciji so bila odobrena za izposojena sredstva v skladu s členoma 54 in 56 Pogodbe ESPJ.

Efektivne obrestne mere posojil (izražene kot razpon obrestnih mer)

29.Druga posojila

Nominalna vrednost drugih posojil na dan 31. decembra 2016 skupaj 673 milijonov EUR (2015: 609 milijonov EUR).

Posojila s posebnimi pogoji so odobrena po ugodnejših obrestnih merah v okviru sodelovanja z državami nečlanicami.

Prenesena posojila so neodplačana posojila, ki jih je odobrila EIB in za katera so bile vse pravice s subrogacijo prenesene na EU po plačilu iz Jamstvenega sklada za zunanje ukrepe. Ta posojila so v celoti oslabljena za znesek v višini 332 milijonov EUR (2015: 218 milijonov EUR).

Oslabitev drugih posojil

29.1.PREDHODNO FINANCIRANJE

Obseg zneskov predhodnega financiranja v različnih programih mora zadostovati, da se upravičencu zagotovijo potrebna sredstva za začetek projekta, hkrati pa je treba zagotoviti zaščito finančnih interesov EU ter upoštevati pravne in operativne omejitve ter omejitve zaradi stroškovne učinkovitosti. Komisija vse te vidike ustrezno upošteva v prizadevanju, da se izboljša nadaljnje spremljanje predhodnega financiranja.

30.Predhodno financiranje

Predhodno financiranje pomeni izplačana denarna sredstva in s tem izvrševanje odobritev plačil. Kot je pojasnjeno v pojasnilu 1.5.7, so to predujmi in zanje še niso nastali stroški. Zato predhodno financiranje kljub temu, da zmanjšuje neporavnane obveznosti (glej pojasnilo 5.1), predstavlja stroške, ki še niso pripoznani v izkazu finančnega uspeha.

Zaključek programskega obdobja 2007–2013 ter postopna vzpostavitev programov v obdobju 2014–2020 sta glavna dejavnika, ki vplivata na zneske v bilanci stanja: predhodno financiranje, povezano s starimi programi, se zmanjšuje zaradi priznanja stroškov, medtem ko je bilo v zvezi z novim programskim obdobjem izplačanega več predhodnega financiranja.

Pri deljenem upravljanju ta prehod med programskima obdobjema pojasnjuje tudi gibanje kratkoročnega in nekratkoročnega predhodnega financiranja. Programsko obdobje 2007–2013 je v zaključni fazi in tako več zneskov zapade v dvanajstih mesecih. Kar zadeva programsko obdobje 2014–2020, so plačila začetnega predhodnega financiranja knjižena kot nekratkoročna, medtem ko je letno predhodno financiranje knjiženo kot kratkoročno.

Zgornja razpredelnica kaže znatno zmanjšanje bruto zneskov predhodnega financiranja v okviru deljenega upravljanja, kar je mogoče pojasniti z obračunom približno 18 521 milijonov EUR stroškov, kar se je delno izravnalo s plačilom novega predhodnega financiranja v višini 12 426 milijonov EUR.

Jamstva, prejeta v zvezi s predhodnim financiranjem

To so jamstva, ki jih Komisija v nekaterih primerih zahteva od upravičencev, ki niso države članice, ob plačilu predujmov (predhodnega financiranja). Pri tej vrsti jamstev je treba razkriti dve vrednosti, in sicer „nominalno“ in „tekočo“. Pri nominalni vrednosti je sprožilni dogodek povezan z obstojem jamstva. Pri tekoči vrednosti so dogodek, ki sproži uveljavljanje jamstva, plačilo in/ali poznejši obračuni predhodnega financiranja. Na dan 31. decembra 2016 je nominalna vrednost jamstev, prejetih v zvezi s predhodnim financiranjem, znašala 683 milijonov EUR, njihova tekoča vrednost pa 496 milijonov EUR (2015: 844 milijonov EUR oziroma 626 milijonov EUR).

Nekateri zneski predhodnega financiranja, ki so bili plačani v okviru sedmega okvirnega programa za raziskave in tehnološki razvoj (7. OP) in programa Obzorje 2020, se krijejo iz Jamstvenega sklada za udeležence. Navedeni sklad je instrument vzajemne koristi in je bil vzpostavljen za kritje tveganj, ki se nanašajo na neplačila zneskov upravičencev med izvajanjem posrednih ukrepov 7. OP in programa Obzorje 2020. Vsi udeleženci posrednih ukrepov, ki prejemajo nepovratna sredstva EU, prispevajo 5 % celotnega prejetega zneska h kapitalu Jamstvenega sklada za udeležence.

Na dan 31. decembra 2016 je višina zneskov predhodnega financiranja, ki jih krije Jamstveni sklad za udeležence, dosegla 1,8 milijarde EUR (2015: 1,7 milijarde EUR). EU (ki jo zastopa Komisija) deluje kot pooblaščenka udeležencev Jamstvenega sklada za udeležence, sklad sam pa je v lasti udeležencev.

Sredstva Jamstvenega sklada za udeležence so ob koncu leta znašala skupaj 1 951 milijonov EUR (2015: 1 838 milijonov EUR). Sredstva Jamstvenega sklada za udeležence vključujejo tudi finančna sredstva, ki jih upravlja Generalni direktorat Komisije za gospodarske in finančne zadeve. Ker je Jamstveni sklad za udeležence ločen subjekt, sredstva Sklada niso konsolidirana v tem zaključnem računu EU.

31.Drugi predujmi državam članicam

Predujmi državam članicam za finančne instrumente v okviru deljenega upravljanja

V okviru programov evropskih strukturnih in investicijskih skladov (skladov ESI) je mogoče državam članicam nakazati predujme iz proračuna EU, da lahko prispevajo v finančne instrumente (tj. posojila, lastniške naložbe ali jamstva). Za vzpostavitev in upravljanje teh finančnih instrumentov so odgovorne države članice in ne Komisija. Kljub temu so denarna sredstva, ki ob koncu leta v okviru teh instrumentov niso porabljena, last EU (tako kot vse predhodno financiranje) in se zato obravnavajo kot sredstvo v bilanci stanja EU.

Obdobje 2014–2020:

Države članice so prispevale znesek v višini 3 681 milijonov EUR, od katerega 31. decembra 2016 po ocenah še ni bilo izvršenih 1 842 milijonov EUR. To vključuje prispevek držav članic k pobudi za MSP, instrumentu, namenjenemu spodbujanju dodatnih posojil bančnega sektorja malim in srednjim podjetjem (plačanih 745 milijonov EUR, od katerih se za 481 milijonov EUR ocenjuje, da še niso bili izvršeni).

Za razvoj podeželja je bilo ob koncu leta neporabljenih 6 milijonov EUR.

Obdobje 2007–2013:

V prejšnjem programskem obdobju temeljni pravni akti držav članic niso zavezovali, naj Komisiji redno poročajo o uporabi teh predujmov, v nekaterih primerih pa jim jih ni bilo niti treba opredeliti v izkazih odhodkov, ki jih predložijo Komisiji.

Na področju kohezijske politike Komisija o teh finančnih instrumentih vsako leto zbere informacije od držav članic in jih konsolidira v letnem poročilu o izvajanju. Naslednje poročilo bo končno poročilo o izvajanju, vendar to poročilo ne bo pravočasno na voljo za vključitev v ta zaključni račun. Posledično in skladno s prejšnjimi leti je izmerjena vrednost ocenjena na osnovi najnovejših zanesljivih razpoložljivih informacij, tj. letnega poročila o izvajanju na dan 31. decembra 2015 in izplačil, izvršenih v letu 2016. Ocena temelji tudi na predpostavki, da bodo ta sredstva v celoti in enakomerno porabljena v preostalem obdobju delovanja (do 31. marca 2017). Po ocenah je bilo ob koncu leta 2016 na voljo še 686 milijonov EUR za naložbe v končne upravičence.

Za razvoj podeželja so bili ob koncu leta vsi zneski izvršeni ali prerazporejeni na druge ukrepe pred koncem programskega obdobja.

Sheme pomoči

Podobno kot zgoraj se predujmi, ki so jih plačale države članice za različne sheme pomoči (državna pomoč, tržni ukrepi v okviru EKJS ali naložbeni ukrepi EKSRP) in ob koncu leta niso porabljeni, v bilanci stanja EU evidentirajo kot sredstva. Komisija je ocenila vrednost teh predujmov na podlagi informacij, ki so jih zagotovile države članice; zadevni zneski so vključeni v zgornje podpostavke Sheme pomoči.

Obdobje 2014–2020:

Za kohezijsko politiko je bilo ob koncu leta neporabljenih 117 milijonov EUR.

Komisija je za kmetijsko politiko zahtevala informacije o neporabljenih zneskih neposredno od plačilnih agencij v državah članicah. Na podlagi teh podatkov se ocenjuje, da je bilo ob koncu leta neporabljenih 721 milijonov EUR.

Obdobje 2007–2013:

Po ocenah je bilo ob koncu leta 2016 neporabljenih 461 milijonov EUR, ki predstavljajo predujme, plačane v okviru kmetijske politike.

31.1.MENJALNE TERJATVE IN NEMENJALNI IZTERLJIVI ZNESKI

32.Izterljivi zneski iz nemenjalnih poslov

33.Izterljivi zneski, ki jih dolgujejo države članice

Nekratkoročni zneski, ki jih dolgujejo države članice, se nanašajo na neizvršene sklepe o popravkih zaradi skladnosti za Evropski kmetijski jamstveni sklad (EKJS) in Evropski kmetijski sklad za razvoj podeželja (EKSRP), ki se izvršijo v letnih obrokih in/ali z odlogom.

Izterljivi zneski v zvezi z lastnimi sredstvi

Tradicionalna lastna sredstva (TLS), sestavljena iz carin in prelevmanov na sladkor, zbirajo države članice v imenu Komisije. Države članice določijo znesek tradicionalnih lastnih sredstev in sporočijo zneske določenih pravic Komisiji prek mesečnih izkazov „računov A“. Določene pravice, ki niso bile vključene v „račune A“, ker jih države članice niso izterjale in ker niso bile zavarovane (ali če je bilo zavarovanje zagotovljeno, vendar se izpodbija), se prikažejo na „ločenem računu“.

Prispevki držav članic iz naslova DDV in BND so predmet letne prilagoditve, ki se opravi vsako leto na prvi delovni dan decembra. Lastna sredstva, ki naj bi bila prejeta, so vključevala tudi prilagoditve za proračunska leta 2014, 2015 in 2016, povezane z novimi določbami, uvedenimi s Sklepom o lastnih sredstvih iz leta 2014 po zaključku postopka ratifikacije in začetku veljavnosti 1. oktobra 2016, ki so zapadla v plačilo s strani držav članic 1. januarja 2017.

Popravki dejanske osnove za DDV in BND so še vedno mogoči v naslednjih štirih letih, če ni izdan pridržek. Te pridržke je treba obravnavati kot morebitne terjatve do držav članic za negotove zneske, saj njihovega finančnega vpliva ni mogoče natančno oceniti. Ko se lahko določi natančni znesek, se vpokličejo ustrezna sredstva iz naslova DDV in BND v zvezi s saldi DDV in BND ali posameznimi zahtevki za plačilo.

Izterljivi zneski v zvezi z EKJS in razvojem podeželja

Ta postavka zajema predvsem terjatve do držav članic na dan 31. decembra 2016, kakor so jih te prijavile in potrdile 15. oktobra 2016. Za izterljive zneske, ki se pojavijo po tej prijavi do 31. decembra 2016, se pripravi ocena. Komisija oceni tudi odpis terjatev do upravičencev, ki jih verjetno ne bo mogoče izterjati. Ta popravek vrednosti ne pomeni, da se Komisija odpoveduje prihodnji izterjavi teh zneskov. V popravek je vključeno tudi zmanjšanje za 20 %, kar ustreza znesku, ki ga države članice lahko zadržijo za kritje upravnih stroškov.

34.Globe

To se nanaša na globe, ki jih je naložila Komisija in ob koncu leta niso bile (začasno) plačane (1 986 milijonov EUR), zmanjšane za odpisane zneske (178 milijonov EUR). Za globe, ki ob koncu leta niso bile poravnane, so bila prejeta jamstva v skupni vrednosti 1 012 milijonov EUR (2015: 1 428 milijonov EUR). Treba je omeniti, da je 651 milijonov EUR teh terjatev zapadlo v plačilo po 31. decembru 2016.

35.Aktivne časovne razmejitve

36.Terjatve iz menjalnih poslov

Zgoraj razkrita oslabitev terjatev do strank vključuje znesek v višini 55 milijonov EUR za oslabitve, določene na posamični podlagi.

36.1.ZALOGE

36.2.DENARNA SREDSTVA IN NJIHOVI USTREZNIKI