EVROPSKA KOMISIJA

Bruselj, 2.3.2017

COM(2017) 130 final

SPOROČILO KOMISIJE EVROPSKEMU PARLAMENTU IN SVETU

Prvo letno poročilo o instrumentu za begunce v Turčiji

Kazalo

1. Uvod    

1.1 Turčija in begunska kriza    

1.2 Odziv EU na krizo in vzpostavitev instrumenta    

2. Delovanje instrumenta    

3. Finančna zmogljivost, trajanje in narava financiranja    

4. Izvajanje instrumenta    

4.1 Humanitarna pomoč    

4.2 Nehumanitarna pomoč    

5. Spremljanje, vrednotenje in revizija    

5.1 Spremljanje in vrednotenje    

5.2 Revizija    

6. Komunikacija in prepoznavnost    

7. Zaključek in naslednji koraki    

1. Uvod

V skladu s členom 8(1) Sklepa Komisije z dne 24. novembra 2015 1 o usklajevanju ukrepov Unije in držav članic z mehanizmom usklajevanja mora Komisija redno obveščati Evropski parlament in Svet o izvajanju instrumenta za pomoč beguncem v Turčiji (v nadaljnjem besedilu: instrument). Člen 8(2) Sklepa Komisijo zavezuje k letnemu poročanju Evropskemu parlamentu in Svetu o izvajanju instrumenta.

To prvo letno poročilo o izvajanju instrumenta opisuje delovanje instrumenta, sistem za njegovo izvajanje, spremljanje in vrednotenje, komunikacijske dejavnosti in naslednje korake. Poročilo temelji na poročilih o napredku pri izvajanju izjave EU in Turčije ter različnem informacijskem gradivu, izdanem v okviru usmerjevalnega odbora instrumenta.

Poročilo vključuje tudi pregled finančne zmogljivosti, trajanja in narave financiranja, kakor se zahteva v skladu s členom 9(2) Sklepa, glej zlasti oddelek 3.

1.1 Turčija in begunska kriza

Turčija je zaradi svoje geografske lege pomembna država sprejema in tranzita za številne begunce in migrante. Zaradi doslej največjega pritoka, predvsem zaradi konflikta v Siriji, država gosti največje število beguncev in migrantov na svetu, ki presega 3 milijone. Vključuje 2,8 milijona registriranih sirskih beguncev, izmed katerih jih je 10 % nameščenih v 26 taboriščih, ki jih je na jugovzhodu Turčije postavila turška vlada, preostalih 90 % pa jih živi zunaj taborišč v mestnih, primestnih in podeželskih območjih. Turčija je za sprejem in gostitev tako velikega števila beguncev in migrantov zagotovila velikodušno humanitarno in finančno podporo.

Porazdelitev sirskih beguncev v Turčiji po provincah, vir: UNHCR, december 2016.

1.2 Odziv EU na krizo in vzpostavitev instrumenta

Evropska unija in njene države članice so se leta 2015 odločile okrepiti svoje politično in finančno udejstvovanje v podporo Turčiji pri njenih prizadevanjih za gostitev beguncev. Celovito sodelovanje, ki temelji na deljeni odgovornosti, vzajemnih zavezah in doseganju rezultatov med Evropsko unijo in Turčijo, je bilo dogovorjeno v okviru izjave EU in Turčije z dne 29. novembra 2015 2 . S srečanjem na vrhu 29. novembra 2015 se je začel skupni akcijski načrt EU in Turčije 3 za pomoč Turčiji pri obravnavanju posledic konflikta v Siriji. Cilj skupnega akcijskega načrta je obravnavanje sedanje migracijske krize na dva načina: (1) s podporo Sircem in turškim gostiteljskim skupnostim, (2) s krepitvijo sodelovanja za preprečevanje nezakonitih migracij. Turčijo zavezuje k nadaljnji zaščiti in podpori Sircem, tudi z zagotavljanjem izobraževanja in zdravstvenega varstva ter omogočanjem dela.

Komisija je kot odgovor na poziv držav članic EU k znatnemu dodatnemu financiranju za podporo beguncem v Turčiji vzpostavila instrument za begunce v Turčiji s Sklepom Komisije z dne 24. novembra 2015, kakor je bil spremenjen 10. februarja 2016 4 . Instrument je mehanizem za usklajevanje mobilizacije sredstev, ki so dana na razpolago v proračunu EU in z dodatnimi prispevki držav članic, vključenimi v proračun EU kot del zunanjih namenskih prejemkov v skupni višini 3 milijard EUR za obdobje 2016–2017. Države članice so se politično zavezale zagotavljanju nacionalnih prispevkov v okviru skupnega dogovora med državami članicami EU in Evropsko komisijo, ki so ga predstavniki vlad držav članic sprejeli 3. februarja 2016. Skupni dogovor vzpostavlja tudi okvir pogojevanja. Poleg 345 milijonov EUR 5 , ki jih je Komisija pred vzpostavitvijo instrumenta že dodelila Turčiji kot odziv na sirsko begunsko krizo, so na voljo še dodatne 3 milijarde EUR, poleg dvostranske pomoči držav članic 6 .

Instrument je začel delovati 17. februarja 2016 s prvim srečanjem usmerjevalnega odbora instrumenta. Komisija je po tem srečanju hitro ukrepala in sklenila pogodbe za prve projekte v okviru instrumenta.

Voditelji držav in vlad Evropske unije in Turčija so 18. marca 2016 ponovno potrdili svojo zavezo izvajanju skupnega akcijskega načrta in se dogovorili o nadaljnjih ukrepih, namenjenih poglobitvi odnosov med Turčijo in EU ter obravnavanju migracijske krize 7 . Turčija in Evropska unija sta se zavedali potrebe po nadaljnjem, hitrem in odločnem ukrepanju. Natančneje, izjava EU in Turčije z dne 18. marca 2016 je med drugim pozvala k odpravi nedovoljene migracije iz Turčije v EU s prekinitvijo ustaljene prakse tihotapcev in migrantom ponudila alternativo, da jim ne bi bilo treba tvegati svojih življenj, in k pospešitvi izvajanja instrumenta.

Skupna prizadevanja EU in Turčije so prinesla konkretne rezultate. Od začetka veljavnosti izjave z dne 18. marca je število nedovoljenih prehodov iz Turčije v Grčijo občutno upadlo. Od 20. marca 2016 do 26. februarja 2017 je na grške otoke dnevno v povprečju prispelo 84 oseb 8 . V obdobju od 1. aprila 2016 do 23. februarja 2017 je bilo v Egejskem morju zabeleženih 70 smrtnih žrtev in pogrešanih oseb 9 . Čeprav je vsaka taka smrt tragična, to pomeni znaten padec števila smrtnih žrtev. Ključni del izjave EU in Turčije je bila vzpostavitev zakonitih poti za migrante, ki iščejo zaščito v EU. Preselitve iz Turčije v EU potekajo pospešeno; od aktiviranja izjave 27. februarja 2017 je bilo iz Turčije v Evropo preseljenih 3 565 sirskih beguncev 10 . Obe strani sta zavezani nadaljevanju in izboljšanju sodelovanja.

2. Delovanje instrumenta

Instrument za pomoč beguncem v Turčiji je usklajevalni mehanizem, ki omogoča hitro, učinkovito in uspešno mobilizacijo pomoči EU za begunce v Turčiji. Zagotavlja optimalno mobilizacijo ustreznih obstoječih instrumentov financiranja EU v obliki humanitarne ali nehumanitarne pomoči, da bi bila obravnava potreb beguncev in gostiteljskih skupnosti celovita in usklajena 11 .

Usmerjevalni odbor instrumenta zagotavlja strateške smernice za splošne prednostne naloge, vrste ukrepov, ki se jih podpre, za dodelitev sredstev in finančne instrumente, ki se jih mobilizira, ter, če je primerno, za pogoje, povezane z izvajanjem zavez Turčije v okviru skupnega akcijskega načrta EU in Turčije 12 . Usmerjevalnemu odboru predseduje Komisija, sestavljajo ga dva predstavnika Komisije in po en predstavnik iz vsake države članice, Turčija pa ima svetovalno vlogo 13 .

V prvem letu izvajanja instrumenta se je usmerjevalni odbor sestal petkrat, in sicer 17. februarja, 12. maja, 30. junija in 4. oktobra 2016 ter 12. januarja 2017. Komisija bi morala sklicati šesti sestanek usmerjevalnega odbora 31. marca 2017.

V skladu s členom 3(2) sklepa Komisije o vzpostavitvi instrumenta se je usmerjevalni odbor na drugem sestanku 12. maja 2016 dogovoril, da se mora instrument osredotočiti na šest prednostnih področij: (1) humanitarno pomoč, (2) upravljanje migracij, (3) izobraževanje, (4) zdravstvo, (5) komunalno infrastrukturo in (6) socialno-ekonomsko podporo. Ključna načela, na katerih temelji izvajanje instrumenta, so hitrost, učinkovitost in uspešnost ob hkratnem zagotavljanju vzdržnega finančnega upravljanja. Pomembni sta tudi trajnost ukrepov instrumenta in skupno prevzemanje odgovornosti s turškimi organi. Opredelitev prednostnih področij pomoči v okviru instrumenta temelji na celoviti in neodvisni oceni potreb 14 , ki je bila usmerjevalnemu odboru predložena junija 2016.

Instrument usklajuje financiranje iz naslednjih instrumentov za zunanje financiranje: Uredbe Sveta (ES) št. 1257/96 o humanitarni pomoči 15 , evropskega instrumenta sosedstva (ENI) 16 , instrumenta za razvojno sodelovanje (DCI) 17 , instrumenta za predpristopno pomoč (IPA II) 18 in instrumenta za prispevanje k stabilnosti in miru (IcSP) 19 . Ukrepi, ki se financirajo iz proračuna Unije, se izvajajo v skladu z njenimi finančnimi pravili in predpisi, kar vključuje neposredno in posredno upravljanje in izvajanje regionalnega skrbniškega sklada EU za odziv na krizo v Siriji 20 .

Izvajanje pomoči je pogojeno s strogim spoštovanjem zavez Turčije iz skupnega akcijskega načrta EU in Turčije ter izjav EU in Turčije z dne 29. novembra 2015 oziroma 18. marca 2016.

3. Finančna zmogljivost, trajanje in narava financiranja

Skupni proračun, ki se usklajuje v okviru instrumenta, je 3 milijarde EUR za sklenitev pogodb v obdobju 2016–2017. Sestavljajo ga 1 milijarda EUR iz proračuna EU in 2 milijardi EUR dodatnih sredstev iz držav članic 21 . Prispevki držav članic se v skladu s členom 21(2)(b) finančne uredbe plačujejo neposredno v splošni proračun EU v obliki zunanjih namenskih prejemkov in se razporedijo v proračunske vrstice instrumenta IPA II oziroma humanitarne pomoči. Od 1 milijarde EUR iz proračuna EU je bilo 250 milijonov EUR mobiliziranih v letu 2016, 750 milijonov EUR pa je rezerviranih za instrument v proračunu za leto 2017.

Instrument se financira iz naslednjih virov:

* Od tega je 18 milijonov EUR prenesenih iz evropskega instrumenta sosedstva v IPA II.

Komisija je sklenila sporazume o prispevkih z vsemi državami članicami glede njihovih nacionalnih prispevkov v skupnem znesku 2 milijard EUR v skladu s členom 7(2) pravil uporabe finančne uredbe. Države članice so plačale prvo letno tranšo v letu 2016 v skupnem znesku 678 milijonov EUR, od katerih je bilo izplačanih 575 milijonov EUR oziroma 85 %, od tega 292 milijonov EUR v okviru instrumenta za predpristopno pomoč in 283 milijonov EUR v okviru Generalnega direktorata za humanitarno pomoč in civilno zaščito (humanitarna pomoč) 22 .

Porazdelitev plačil v instrument po državah članicah je naslednja 23 :

Konec leta 2016 se je rok za končna plačila v okviru instrumenta zaradi tehničnih razlogov podaljšal od konca leta 2019 do konca leta 2021, da se omogoči podpis nekaterih dolgoročnih pogodb iz posebnega ukrepa, sprejetega julija 2016. Za gradnjo infrastrukture je na primer končno plačilo mogoče le po uradnem prejemu dela, zaradi česar je potrebno podaljšanje roka. Po razpravah na četrtem sestanku usmerjevalnega odbora in v Odboru stalnih predstavnikov (Coreper) 24 so bila decembra 2016 izdani spremenjeni dopisi o potrditvi prejema 25 . To podaljšanje ne bo negativno vplivalo na hitrost sklepanja pogodb niti na izvajanje zadevnih dejavnosti, prav tako pa ne bo vplivalo na časovni razpored plačil držav članic ali Komisije v instrument.

4. Izvajanje instrumenta

Instrument se izvaja kot humanitarna in nehumanitarna pomoč, pri čemer je posameznima sklopoma dodeljenih 1,4 milijarde EUR oziroma 1,6 milijarde EUR.

Humanitarna pomoč podpira najranljivejše begunce (in druge osebe, ki zadevajo instrument) s predvidljivo in dostojno podporo, namenjeno osnovnim potrebam in zaščiti.

Nehumanitarna pomoč podpira dolgoročno preživljanje, socialno-ekonomski in izobraževalni vidik beguncev. Njen cilj je pomoč otrokom pri dostopu do primarnega in sekundarnega izobraževanja ter izboljšanje izobraževalnih infrastruktur, vključno s šolskimi stavbami in učnim gradivom. Osredotočena je tudi na izpostavljene skupine, npr. z zaščito žensk pred spolnim nasiljem in nasiljem na podlagi spola ter izboljšanjem dostopa do spolne in reproduktivne zdravstvene oskrbe.

Na sestanku usmerjevalnega odbora januarja 2017 je bilo na podlagi četrtega poročila o napredku pri izvajanju izjave EU in Turčije 26 ugotovljeno, da izjava EU in Turčije (čeprav je občutljiva) še naprej dosega rezultate, in potrjen nadaljnji napredek pri izvajanju instrumenta.

Do konca februarja 2017 je skupni znesek, dodeljen za humanitarno in nehumanitarno pomoč v okviru instrumenta, dosegel 2,2 milijarde EUR 27 . Od skupnega dodeljenega zneska so bile za 39 projektov sklenjene pogodbe za skupaj 1,5 milijarde EUR, kar je polovica sredstev instrumenta. Od skupnega zneska je bilo izplačanih 750 milijonov EUR 28 , kar dokazuje hitro in učinkovito izvajanje instrumenta. Financiranje instrumenta ima še vedno neposreden vpliv na terenu na begunce in gostiteljske skupnosti 29 .

Instrument se večinoma izvaja zunaj taborišč, predvsem v desetih najbolj prizadetih provincah: Sanliurfa, Hatay, Gaziantep, Adana, Mersin, Kilis, Mardin, Kahramanmaras, Osmaniye in Istanbul.

4.1 Humanitarna pomoč

Humanitarno pomoč EU usmerja Evropsko soglasje o humanitarni pomoči iz leta 2007 30 , ki zlasti določa, da EU kot humanitarni akter upošteva humanitarna načela človečnosti, nevtralnosti, nepristranskosti in neodvisnosti. Lizbonska pogodba je vzpostavila posebno pravno podlago za humanitarno pomoč (člen 214 PDEU), medtem ko uredba o humanitarni pomoči (št. 1257/96) 31 določa operativni okvir za humanitarno pomoč EU. Humanitarna pomoč Evropske komisije temelji na letnih načrtih izvajanja humanitarne pomoči za posamezne države. Okvir za sodelovanje med Komisijo in njenimi partnerji na področju humanitarne pomoči je vzpostavljen s finančnimi in upravnimi okvirnimi sporazumi (FAFA) Komisije z mednarodnimi organizacijami in okvirnimi sporazumi o partnerstvu z nevladnimi organizacijami.

Od 1,4 milijarde EUR, zbranih v okviru humanitarnega sklopa instrumenta, je bilo doslej dodeljenih 595 milijonov EUR. Od tega so bile v okviru 28 humanitarnih projektov z 19 partnerji podpisane pogodbe za 551 milijonov EUR, ki zajemajo odzive v zvezi z osnovnimi potrebami, zaščito, izobraževanjem in zdravstvom. Od 551 milijonov EUR, za katere so bile podpisane pogodbe, je bilo doslej izplačanih 411 milijonov EUR. V okviru instrumenta so bile podpisane naslednje pogodbe.

EU je marca 2016 Svetovnemu programu za hrano (WFP) dodelila 40 milijonov EUR, da bi 585 000 beguncem, ki živijo zunaj taborišč, in 150 000 beguncem v begunskih taboriščih zagotovil e-kartice, ki jih je v določenih trgovinah mogoče unovčiti za hrano. Svetovni program za hrano tesno sodeluje s turškim Rdečim polmesecem pri učinkovitem zagotavljanju pomoči. Begunci, ki trenutno koristijo e-kartice, bodo postopoma preneseni v mrežo socialne varnosti v sili (glej spodaj).

Do 15. aprila 2016 so bile podpisane pogodbe za nadaljnjih 50 milijonov EUR humanitarne pomoči za nujne potrebe beguncev v Turčiji. 15 humanitarnih organizacij, ki se financirajo v okviru tega dodeljevanja, vključuje Danski svet za begunce, Mednarodno organizacijo za migracije (IOM), nevladno organizacijo International Medical Corps UK in Mednarodno zvezo združenj Rdečega križa in Rdečega polmeseca (IFCR), ki tesno sodelujejo s turškimi partnerskimi organizacijami. Projekti obravnavajo vse najpomembnejše humanitarne potrebe in zagotavljajo pomoč v hrani, pomoč v obliki gotovine in bonov, posebno pomoč za zimo, dostop do zdravstvenih storitev, izobraževanje za begunske otroke, zaščito, upravljanje informacij in strokovno pomoč invalidom ter pomoč na področju duševnega zdravja in psihosocialno podporo.

Komisija je junija 2016 objavila načrt izvajanja humanitarne pomoči za Turčijo 32 v skupnem znesku 505,65 milijona EUR.

Julija 2016 je bilo sklenjenih za 74 milijonov EUR pogodb v okviru načrta izvajanja humanitarne pomoči za projekte v sektorjih primarnega zdravstvenega varstva, neformalnega izobraževanja, priprav za prihodnjo zimo in zaščito.

Komisija je 26. septembra 2016 začela vodilno pobudo humanitarnega elementa instrumenta – mrežo socialne varnosti v sili (ESSN) – skupaj s turškimi oblastmi in partnerskimi organizacijami, ki izvajajo program. To je doslej največji humanitarni program EU, katerega začetni proračun znaša 348 milijonov EUR 33 in ki je namenjen zagotavljanju mesečnih prenosov gotovine na elektronsko debetno kartico najranljivejšim beguncem za pomoč pri kritju osnovnih potreb. Mesečna gotovinska podpora se elektronsko naloži na kartico, kar ljudem omogoča plačilo tistega, kar najbolj potrebujejo, s čimer se jim zagotovi dostojanstvo izbire. Ta elektronski sistem za prenos gotovine ni le zelo učinkovit način za zagotavljanje humanitarne pomoči, temveč tudi spodbuja lokalno gospodarstvo.

Decembra 2016 je bila podpisana pogodba v vrednosti 5 milijonov EUR z agencijo za humanitarno pomoč Mercy Corps na področju zaščite. Namen projekta je izboljšati zaščitno okolje za 50 000 beguncev s krepitvijo njihovih zmogljivosti (samozaščita) in vzpostavitvijo mrež varnosti v skupnosti za omogočanje varnega dostopa do storitev, kot so zdravstvo, dokumentacija, dohodkovna podpora (npr. ESSN), pravno svetovanje, izobraževanje, prevajanje in prevoz.

Nedavno je bila z Unicefom podpisana pogodba v višini 34 milijonov EUR o pogojnem prenosu gotovine za izobraževanje (CCTE). Ta projekt bo povezan z ESSN in bo prispeval k povečanju vpisa in izboljšanju prisotnosti najranljivejših otrok.

Pred 1. aprilom 2017 bodo sklenjene pogodbe za projekte na področju zaščite in zdravstva za preostalih 41,65 milijona EUR v okviru načrta izvajanja humanitarne pomoči.

Komisija bo spomladi objavila načrt izvajanja humanitarne pomoči za Turčijo za leto 2017. Prve pogodbe in plačila v okviru načrta izvajanja humanitarne pomoči za leto 2017 se pričakujejo v drugem četrtletju leta 2017. Osredotočeni bodo na nadaljevanje humanitarne strategije, ki zajema zaščito, zdravje in izobraževanje, in tudi drugo tranšo za ESSN, ki bo še naprej predstavljala večino razpoložljivega financiranja.

4.2 Nehumanitarna pomoč

Sredstva v višini 1,6 milijarde EUR, zbrana v okviru nehumanitarnega sklopa instrumenta, so bila skoraj v celoti dodeljena. Podpisane so bile pogodbe za 944 milijonov EUR, izplačanih pa je bilo 339 milijonov EUR 34 . Razčlenitev dodeljenih sredstev po prednostnih področjih:

Člen 2(1) skupne izvedbene uredbe 35 , ki se uporablja za IPA II, Komisiji omogoča sprejetje posebnih ukrepov v ustrezno utemeljenih primerih. Posebni ukrepi se sprejmejo s pozitivnim mnenjem Odbora IPA II, o njih pa se obvesti Evropski parlament in države članice.

Doslej so bili v okviru instrumenta sprejeti trije posebni ukrepi:

posebni ukrep za prispevek v regionalni skrbniški sklad EU za odziv na krizo v Siriji v višini 55 milijonov EUR marca 2016 36 ;

posebni ukrep za migrante, ki se vrnejo v Turčijo, v višini 60 milijonov EUR aprila 2016 37 ;

posebni ukrep za izobraževanje, zdravstvo, občinsko infrastrukturo in socialno-ekonomsko podporo v višini 1,415 milijarde EUR julija 2016 38 .

V skladu s členom 4(1) skupne izvedbene uredbe se lahko finančno pomoč zagotovi z naslednjimi vrstami financiranja a) nepovratnimi sredstvi; b) javnimi naročili za storitve, blago ali gradnje; c) splošno ali sektorsko proračunsko podporo 39 ; d) prispevki v skrbniške sklade in finančne instrumente. Za namene sredstev instrumenta IPA II člen 4(7) Komisiji omogoča tudi, da sredstva izvršuje posredno, npr. prek mednarodnih organizacij, organov držav članic ali mednarodnih finančnih institucij.

Sredstva IPA II se v okviru instrumenta upravljajo v skladu s pravili za zunanje delovanje iz naslova IV drugega dela finančne uredbe in pravil uporabe. Z ukrepi se lahko financira povračilo predhodno dogovorjenih, dejansko nastalih in preverljivih stroškov, ki se nanašajo na natančno opredeljene naloge. To velja tudi za tretje osebe, vključno z mednarodnimi finančnimi institucijami. Stroški, povezani z vključitvijo posrednikov, če in kadar je to potrebno, se ohranijo na najnižji možni ravni. Uspešni programi in pobude, financirani iz sredstev, ki se usklajujejo v okviru instrumenta, bi se lahko okrepili in izvajali v skladu s finančnimi pravili EU in zahtevami zadevnega temeljnega akta v okviru ustreznega komitološkega odbora, kadar je to primerno.

Nepovratna sredstva se dodelijo za izvajanje posebnih ukrepov. Plačila v okviru nepovratnih sredstev se izvedejo na podlagi sporočenih nastalih stroškov v skladu s splošnimi pogoji posamezne pogodbe o dodelitvi nepovratnih sredstev. Te stroške pred nadaljnjim predhodnim financiranjem ali izvedenim končnim plačilom preverijo zunanji revizorji. Če se odkrijejo nepravilnosti ali so stroški razglašeni za neupravičene, lahko Komisija izterja sredstva ali naloži kazni.

Sodelovanje Komisije z mednarodnimi finančnimi institucijami poteka v okviru posrednega upravljanja (člena 60 in 61 finančne uredbe), kjer Komisija poveri upravljanje izvajanja posamezni mednarodni finančni instituciji. Komisija lahko prenese pooblastilo za izvajanje na mednarodne finančne institucije, ki so opravile tako imenovano stebrno oceno. Namen take stebrne ocene je potrditev skladnosti sistemov mednarodne finančne institucije z zahtevami finančne uredbe EU. V enem posebnem primeru sodelovanje poteka v okviru neposrednega upravljanja v obliki neposrednih nepovratnih sredstev, kjer mednarodna finančna institucija sama izvaja sredstva v okviru instrumenta 40 .

Prvi posebni ukrep v okviru instrumenta je bil sprejet marca 2016 in je v skrbniški sklad EU prispeval 55 milijonov EUR. Pogodbi za prva projekta, financirana iz instrumenta, sta bili podpisani 4. marca 2016 41 . Sestavlja ga projekt nehumanitarne pomoči za izobraževanje v vrednosti 37 milijonov EUR, ki ga izvaja Unicef. Njegovi dosedanji rezultati so za ponazoritev predstavljeni v okvirju 42 .

Instrument je nadaljeval s podporo vrsti ukrepov od spodaj navzgor za pomoč beguncem v Turčiji. Doslej so bile za pet projektov sklenjene pogodbe v okviru skrbniškega sklada EU za skupaj 64,4 milijona EUR, predvsem za socialno-ekonomsko podporo, izobraževanje in visokošolsko izobraževanje. Pripravlja se dodaten sveženj projektov v okviru skrbniškega sklada EU.

Aprila 2016 je bilo v okviru drugega posebnega ukrepa mobiliziranih 60 milijonov EUR, ki zagotavljajo podporo za kritje stroškov, nastalih pri sprejemanju in gostovanju migrantov, ki so bili vrnjeni iz Grčije v Turčijo, v skladu z izjavo EU in Turčije z dne 18. marca 2016. Posebni ukrep se izvaja prek neposrednih nepovratnih sredstev, namenjenih turškemu generalnemu direktoratu za upravljanje migracij, upravičeni stroški pa temeljijo na dejanskih nastalih in plačanih stroških, z veljavnostjo od 4. aprila 2016.

Avgusta je bila za razvoj zmogljivosti turške obalne straže za iskalne in reševalne akcije z Mednarodno organizacijo za migracije (IOM) podpisana pogodba v višini 20 milijonov EUR, ki se financira v okviru instrumenta za prispevanje k stabilnosti in miru.

Na podlagi razprav na drugem sestanku usmerjevalnega odbora instrumenta in odobritve s strani upravnega odbora IPA je Komisija 28. julija 2016 sprejela tretji posebni ukrep za izobraževanje, zdravstvo, komunalno infrastrukturo in socialno-ekonomsko podporo s proračunom v višini 1,4 milijarde EUR.

V okviru tretjega posebnega ukrepa sta bili septembra podpisani dve pogodbi za neposredna nepovratna sredstva za obdobje dveh let. Na podlagi prve pogodbe – za 300 milijonov EUR – s turškim ministrstvom za izobraževanje bo 500 000 sirskih otrok dobilo dostop do formalnega izobraževanja in prejelo pisalne potrebščine, učbenike in šolske uniforme. Izmed teh otrok se jih bo 360 000 udeležilo tečaja turškega jezika, 40 000 tečaja arabskega jezika, 10 000 dopolnilnega pouka, 20 000 dodatnega pouka in 40 000 jih bo imelo prevoz v šolo.

Druga pogodba – prav tako v višini 300 milijonov EUR – z ministrstvom za zdravje bo približno dvema milijonoma beguncev zagotovila dostop do primarnega zdravstvenega varstva z vzpostavitvijo in začetkom delovanja zdravstvenih ustanov, rehabilitacijske storitve za duševno zdravje pa bo zagotovila do milijonu beguncev v Turčiji. Poleg tega bo zagotovljeno načrtovanje družine, preprečevanje nalezljivih bolezni, zaposlovanje in usposabljanje zdravstvenega osebja ter terensko delo.

Poleg teh dveh pogodb za nepovratna sredstva sta bili decembra 2016 podpisani tudi pogodbi s KfW in Svetovno banko v višini 200 milijonov EUR. Ti pogodbi sta namenjeni izgradnji in opremi 70 novih šol v provincah z visoko koncentracijo sirskih beguncev. Od izgradnje in opremljanja teh šol bi moralo imeti koristi 50 000 sirskih otrok. Pogodbi bi morali tudi povečati zmogljivost ministrstva za izobraževanje za izvajanje in upravljanje 43 .

Pogodbe o dodatnih ukrepih instrumenta na področju socialno-ekonomske podpore, komunalne infrastrukture in zdravstvene infrastrukture bi morale biti podpisane v prvi polovici leta 2017. Zadevne pogodbe bi bilo treba izvajati s pomočjo mednarodnih finančnih institucij.

Tretji posebni ukrep iz julija 2016 je zagotovil tudi pomoč za pripravo projektov. Cilj pomoči za pripravo projektov s proračunom v višini največ 25 milijonov EUR je pomoč pri opredelitvi in oblikovanju prihodnjih naložbenih projektov na prednostnih področjih (zdravstvo, izobraževanje in komunalna infrastruktura) v ciljnih provincah v Turčiji. Komisija trenutno pregleduje vloge za pomoč za pripravo projektov in se bo nadalje z zadevnimi mednarodnimi finančnimi institucijami udeležila posvetovanj s turškimi organi. Cilj je podpisati pogodbe do pomladi 2017. Izbrani ukrepi bi se morali razviti v trden načrt naložbenih projektov, ki bi morali biti pripravljeni za podpis pogodb in izvajanje do začetka leta 2018.

5. Spremljanje, vrednotenje in revizija

5.1 Spremljanje in vrednotenje

Instrument kot usklajevalni mehanizem s pomočjo vrste partnerjev zagotavlja finančna sredstva za vrsto ukrepov na različnih prednostnih področjih, ki se izvajajo prek različnih instrumentov EU. Ta njegova ključna značilnost je določila vzpostavitev njegovega spremljanja in vrednotenja. Instrument potrebuje okvir, ki je sposoben meriti rezultate, dosežene z ukrepi, ki jih sam financira, ne glede na mobilizirani instrument. Okvir za rezultate instrumenta je zasnovan kot orodje za upravljanje in odgovornost ter omogoča poročanje o napredku na ravni instrumenta in tudi na ravni prednostnega področja. Omogoča pregled učinkovitosti glede na želene rezultate in prilagoditev programov, če je to ustrezno, ter zagotavlja prilagojene informacije v odgovor na zahteve po informacijah.

O osnutku okvira za rezultate se je razpravljalo na sestanku usmerjevalnega odbora dne 12. januarja 2017. Pričakuje se, da bo okvir za rezultate dokončan marca 2017. Okvir je dinamičen dokument, ki bi moral omogočati neprekinjeno preverjanje ustreznosti in vpliva ukrepov, ki jih financira instrument.

Da bi sistem za spremljanje začel delovati, je predvidena spletna platforma za spremljanje. Ta bi morala olajšati pripravo, zbiranje in analizo podatkov ter omogočiti vizualni prikaz napredka tekočih ukrepov v rednih časovnih presledkih. Zagotoviti bi morala prikaz trenutnih ključnih podatkov in analizo uspešnosti glede na cilje z različnih vidikov poizvedovanja. Podatki o spremljanju bi morali biti razčlenjeni po spolu, starosti in invalidnosti, kadar je to mogoče in ustrezno. Kot informacijski portal bi morala platforma delovati kot točka „vse na enem mestu“ za informacije, ki jih potrebujejo deležniki instrumenta.

Tehnično pomoč bi bilo treba uporabiti za podporo povezovanju različnih sestavnih delov mehanizma za spremljanje, da bi tako dosegli vseobsegajoč sistem za spremljanje in vrednotenje celotnega instrumenta. Ta bi moral vključevati različne naloge, vključno s tehničnim šifriranjem in delovanjem spletne platforme za spremljanje, razvojem smernic in orodja za spremljanje, zagotavljanjem spremljanja s strani tretjih oseb za ukrepe, financirane iz instrumenta za predpristopno pomoč in instrumenta za prispevanje k stabilnosti in miru, ter oddajo naročila za vrednotenje. Sistem naj bi v celoti deloval do druge polovice leta 2017, do takrat pa so predvideni postopni prehodni ukrepi.

5.2 Revizija

Financiranje v okviru instrumenta je namenjeno zagotavljanju, da so pogodbe, podpisane v okviru instrumenta, predmet učinkovite revizije in po potrebi preverjanja odhodkov. Poleg tega bosta revizije in kontrole izvajala tudi služba Komisije za notranjo revizijo in Evropsko računsko sodišče v skladu z rednimi postopki. Evropski parlament in Svet izvajata tudi finančni nadzor instrumenta kot sestavnega dela splošnega proračuna Evropske unije.

6. Komunikacija in prepoznavnost

Prepoznavnost in komunikacija imata že od samega začetka izvajanja instrumenta visoko prednost pri prenašanju sporočila o močni podpori EU beguncem v Turčiji. Septembra 2016 je bil na spletni strani instrumenta objavljen interaktivni zemljevid 44 , ki omogoča vizualni prikaz mobilizacije instrumenta v Turčiji. Zemljevid prikazuje lokacijo tekočih projektov instrumenta in zagotavlja podrobnosti o načrtovanih rezultatih projektov. Interaktivni zemljevid upravlja Komisija in je imel znaten vpliv na družbene medije, tudi Twitter in Facebook.

V okviru komuniciranja instrumenta prek družbenih medijev so bile oblikovane informacijske kartice, ki vsebujejo vizualni opis mehanizma instrumenta in primere njegovih projektov. Informacijske kartice pripovedujejo zgodbo o instrumentu, tako da podpori EU za begunce v Turčiji dajo človeški obraz. Objavljene so bile na vseh evropskih kanalih družbenih medijev, tudi na Twitterju in Facebooku, z velikim številom zadetkov, všečkov in delitev.

Med dogodki, ki se organizirajo zato, da bi se poudaril vpliv instrumenta na terenu, je bil tudi velik medijski dogodek v Ankari septembra 2016, v okviru katerega je začela delovati mreža socialne varnosti v sili. Ta dogodek je bil deležen obsežne medijske pokritosti v medijih EU, turških in mednarodnih medijih, zanj pa sta bila pripravljena nov videoposnetek in posebna infografika mreže socialne varnosti v sili.

Delegacija EU v Turčiji je posredovala informacije prek mreže informacijskih centrov EU in organizirala obiske na visoki ravni za projekte, ki se financirajo iz instrumenta. Poleg tega je ob svetovnem dnevu beguncev organizirala tudi dogodke za begunce in gostiteljske skupnosti ter fotografsko kampanjo v družbenih medijih. Te dejavnosti so dosegle približno 12 milijonov ljudi v Turčiji. Novembra 2016 sta bila v sodelovanju z Evropsko socialno mrežo pripravljena dva videoposnetka za predstavitev projektov na področju zdravstva in izobraževanja, vključno z zaščito otrok in primarnim zdravstvenim varstvom, ki se zagotavlja beguncem, migrantom in gostiteljskim skupnostim v Turčiji.

Pripravljena je bila komunikacijska strategija, da se Komisiji in drugim deležnikom zagotovi celovit in skladen pristop h komunikaciji o instrumentu. Strategija določa splošen okvir za dejavnosti komuniciranja in informiranja v okviru instrumenta zaradi povečanja prepoznavnosti ter okrepitve javne podobe EU v zvezi z izpolnjevanjem zaveze za pomoč Turčiji, saj gosti največje število beguncev na svetu. Ciljne javnosti zajemajo begunce in gostiteljske skupnosti, turške državljane in turško vlado, državljane EU in države članice ter mednarodno skupnost. Predvidene komunikacijske dejavnosti bi morale postopno vključiti rezultate izvajanja instrumenta na terenu in se osredotočiti nanje.

7. Zaključek in naslednji koraki

Izvajanje instrumenta dobro napreduje. Naslednji koraki so:

hitro sklepanje pogodb za vse načrtovane ukrepe – vključno s preostalim zneskom načrta izvajanja humanitarne pomoči za leto 2016 – in njihovo učinkovito izvajanje v skladu z načeli dobrega finančnega poslovodenja;

izvajanje pomoči za pripravo projektov instrumenta spomladi 2017;

objava načrta izvajanja humanitarne pomoči za leto 2017 spomladi in sklenitev prvih pogodb v drugem četrtletju leta 2017;

operacionalizacija sistema za spremljanje in vrednotenje instrumenta do poletja 2017;

uvedba komunikacijskih dejavnosti instrumenta;

sestanki usmerjevalnega odbora v rednih časovnih presledkih. Naslednji sestanek je načrtovan za 31. marec 2017.

(1)

Sklep Komisije C(2015) 9500 z dne 24. novembra 2015 o usklajevanju ukrepov Unije in držav članic z mehanizmom usklajevanja – instrumentom za pomoč beguncem v Turčiji, kakor je bil spremenjen s Sklepom Komisije C(2016) 855 z dne 10. februarja 2016.

(2)

  http://www.consilium.europa.eu/sl/meetings/international-summit/2015/11/29/.  

(3)

  http://europa.eu/rapid/press-release_MEMO-15-5860_fr.htm.  

(4)

Sklep Komisije C(2016) 60/03 z dne 10. februarja 2016 o instrumentu za begunce v Turčiji in spremembi Sklepa Komisije C(2015) 9500 z dne 24. novembra 2015.

(5)

Mobilizirana sredstva v obdobju 2013–2015 v okviru različnih instrumentov za zunanje financiranje, in sicer humanitarne pomoči, instrumenta za predpristopno pomoč in instrumenta za prispevanje k stabilnosti in miru, vključno s številnimi ukrepi, ki jih v odziv na sirsko krizo izvaja v skrbniški sklad EU.

(6)

EU in države članice so v regiji od leta 2011 mobilizirale skupaj več kot 9,4 milijarde EUR, od tega 3,9 milijarde EUR iz proračuna EU.

(7)

  http://www.consilium.europa.eu/sl/press/press-releases/2016/03/18-eu-turkey-statement/.

(8)

Vir: Evropska agencija za mejno in obalno stražo.

(9)

Vir: Mednarodna organizacija za migracije.

(10)

Vir: Podporna služba za strukturne reforme.

(11)

Sklep Komisije C(2015) 9500 z dne 24. novembra 2015, člen 2 – Cilji instrumenta.

(12)

Glej člen 5(1) Sklepa Komisije C(2015) 9500, kakor je bil spremenjen s Sklepom Komisije C(2016) 855.

(13)

Glej člen 5(1) in (2) Sklepa Komisije C(2015) 9500, kakor je bil spremenjen s Sklepom Komisije C(2016) 855.

(14)

  http://avrupa.info.tr/fileadmin/Content/2016__April/160804_NA_report__FINAL_VERSION.pdf.  

(15)

UL L 163, 2.7.1996, str. 1.

(16)

Uredba (EU) št. 232/2014 Evropskega parlamenta in Sveta o vzpostavitvi evropskega instrumenta sosedstva, UL L 77, 15.3.2014, str. 27.

(17)

Uredba (EU) št. 233/2014 Evropskega parlamenta in Sveta o vzpostavitvi instrumenta za financiranje razvojnega sodelovanja, UL L 77, 15.3.2014, str. 44.

(18)

Uredba (EU) št. 231/2014 Evropskega parlamenta in Sveta o vzpostavitvi instrumenta za predpristopno pomoč, UL L 77, 15.3.2014, str. 11.

(19)

Uredba (EU) št. 230/2014 Evropskega parlamenta in Sveta o vzpostavitvi instrumenta za prispevanje k stabilnosti in miru, UL L 77, 15.3.2014, str. 1.

(20)

  https://ec.europa.eu/neighbourhood-enlargement/neighbourhood/countries/syria/madad_en.

(21)

Skupna porazdelitev prispevkov po državah članicah je na voljo na povezavi: http://www.consilium.europa.eu/sl/press/press-releases/2016/02/03-refugee-facility-for-turkey/ . 

(22)

Ker so zunanji namenski prejemki, se prispevki, ki niso uporabljeni v danem letu, samodejno prenesejo v naslednje leto, dokler se izvaja ukrep, za katerega so bili dodeljeni.

(23)

Vključno s prostovoljnimi predplačili treh držav članic.

(24)

26. oktobra 2016.

(25)

Člen 2(1) spremenjenih dopisov se zdaj glasi: „Komisija lahko prevzema pravne obveznosti samo do 31. decembra 2017. Plačila za izpolnitev teh pravnih obveznosti je treba izvesti do 31. decembra 2021.“

(26)

Sporočilo Komisije Evropskemu parlamentu, Evropskemu svetu in Svetu – Četrto poročilo o napredku pri izvajanju izjave EU in Turčije, COM(2016) 792 final z dne 8. decembra 2016.

(27)

Ta številka vključuje zneske, za katere je Komisija sprejela sklep o financiranju, vendar zanje še ni bila prevzeta proračunska obveznost. Dosedanje proračunske obveznosti znašajo 1,58 milijarde EUR.

(28)

 Ta znesek vključuje tudi izplačila za projekte, ki se izvajajo v okviru regionalnega skrbniškega sklada EU za odziv na krizo v Siriji in še ne bremenijo proračuna EU.

(29)

Podrobnosti o projektih instrumenta so na voljo na povezavi:

https://ec.europa.eu/neighbourhood-enlargement/news_corner/migration_en.

(30)

Skupna izjava Sveta in predstavnikov vlad držav članic, ki so se sestali v okviru Sveta, Evropskega parlamenta

in Evropske komisije (UL C 25, 30.1.2008).

(31)

Uredba Sveta (ES) št. 1257/96 z dne 20. junija 1996 o humanitarni pomoči.

(32)

Na voljo na povezavi: http://ec.europa.eu/echo/sites/echo-site/files/hip_turkey_2016.pdf .

(33)

Dodeljen je Svetovnemu programu za hrano in njegovemu izvedbenemu partnerju, tj. turškemu Rdečemu polmesecu, ki tesno sodeluje z ministrstvom za socialno in družinsko politiko ter predsedstvom za obvladovanje nesreč in izrednih razmer (AFAD), ki poroča neposredno ministrskemu predsedniku in usklajuje odziv Turčije na begunsko krizo.

(34)

Ta znesek vključuje tudi izplačila za projekte, ki se izvajajo v okviru regionalnega skrbniškega sklada EU za odziv na krizo v Siriji in še ne bremenijo proračuna EU.

(35)

Uredba (EU) št. 236/2014 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 11. marca 2014.

(36)

IZVEDBENI SKLEP KOMISIJE C(2016) 1489 z dne 7. marca 2016 o sprejetju posebnega ukrepa za prispevek v regionalni skrbniški sklad Evropske unije za odziv na krizo v Siriji, ki se bo financiral iz splošnega proračuna Evropske unije.

(37)

IZVEDBENI SKLEP KOMISIJE C(2016) 2435 z dne 19. aprila 2016 o sprejetju posebnega ukrepa za migrante, ki se vrnejo v Turčijo, ki se bo financiral iz splošnega proračuna Evropske unije.

(38)

 IZVEDBENI SKLEP KOMISIJE C(2016) 4999 z dne 28. julija 2016 o sprejetju posebnega ukrepa za izobraževanje, zdravstvo, občinsko infrastrukturo in socialno-ekonomsko podporo beguncem v Turčiji, ki se bo financiral iz splošnega proračuna Evropske unije za leti 2016 in 2017.

(39)

Vendar proračunska podpora v okviru instrumenta ni predvidena.

(40)

Tretji posebni ukrep iz julija 2016 predvideva neposredna nepovratna sredstva za Mednarodno finančno korporacijo (IFC) v vrednosti 5 milijonov EUR.

(41)

  http://europa.eu/rapid/press-release_IP-16-584_en.htm.  

(42)

Projekt skrbniškega sklada EU in Unicefa (ref. SC150526) „Ne izgubimo generacije“; doseženi rezultati, ki so predstavljeni v okvirju, so sporočeni na podlagi logičnih okvirov Unicefovega projekta (poročanje na ravni ukrepa). Vendar bo poročanje o doseženih rezultatih na ravni instrumenta temeljilo na dogovorjenem okviru za rezultate instrumenta, ki zajema samo reprezentativne kazalnike iz različnih ukrepov instrumenta.

(43)

Pogodbi dopolnjujeta podoben projekt s KfW, financiran v okviru skrbniškega sklada EU, v vrednosti 70 milijonov EUR, ki ne spada v okvir instrumenta.

(44)

  https://ec.europa.eu/neighbourhood-enlargement/news_corner/migration_en.