EVROPSKA KOMISIJA

Bruselj, 21.2.2017

COM(2017) 84 final

POROČILO KOMISIJE SVETU

o izvajanju finančne pomoči, ki se čezmorskim državam in ozemljem zagotavlja v okviru 11. Evropskega razvojnega sklada

Uvod

Sklep o pridružitvi čezmorskih držav in ozemelj 1 določa pravni okvir za odnose med čezmorskimi državami in ozemlji 2 (v nadaljnjem besedilu: ČDO), državami članicami, s katerimi so povezani, in Evropsko unijo. V skladu s Pogodbo o delovanju Evropske unije 3 (PDEU) je namen sklepa o pridružitvi čezmorskih držav in ozemelj podpreti trajnostni razvoj ČDO ter spodbujati vrednote Unije na svetovni ravni.

Finančna podpora za ČDO se zagotavlja predvsem prek Evropskega razvojnega sklada (ERS), in sicer z dodelitvijo 364,5 milijona EUR v okviru 11. ERS za programsko obdobje 2014–2020  4 .

V skladu s členom 91 sklepa o pridružitvi čezmorskih držav in ozemelj to poročilo poudarja napredek pri izvajanju sredstev 11. ERS za ČDO v letu 2016.

Finančna sredstva v okviru 11. ERS-ČDO

Sredstva na voljo za ČDO v okviru 11. ERS so razdeljena na naslednje dodelitve sredstev, ki temeljijo na Prilogi 2 k sklepu o pridružitvi čezmorskih držav in ozemelj:

229,5 milijona EUR za ozemeljske (dvostranske) dodelitve sredstev;

100 milijonov EUR za regionalno sodelovanje in integracijo;

21,5 milijona EUR za financiranje humanitarne in nujne pomoči ali pomoči ob nihanju prihodkov od izvoza;

5 milijonov EUR za financiranje subvencij obresti in tehnično pomoč v okviru investicijskih skladov ČDO pri EIB;

8,5 milijona EUR za študije in tehnično pomoč v skladu s členom 81 sklepa o pridružitvi ČDO.

V skladu z merili iz sklepa o pridružitvi ČDO se za šestnajst ČDO šteje, da so upravičeni do ozemeljske dodelitve sredstev v okviru 11. ERS 5 . Opozoriti je treba, da se Grenlandija na podlagi sklepa o Grenlandiji 6 financira neposredno iz splošnega proračuna EU.

Namen regionalnih programov je spodbujanje sodelovanja med ČDO iz iste regije s podobnimi izzivi in prednostnimi nalogami. Ukrepi, ki se financirajo v okviru regionalne dodelitve sredstev, podpirajo pripravo in izvajanje celovitih regionalnih programov in projektov za obravnavanje teh izzivov. Dejavno se spodbujajo partnerstva z drugimi viri financiranja, vključno z drugimi finančnimi instrumenti Evropske unije, prek sodelovanja s sosednjimi državami AKP in/ali tretjimi državami ter najbolj oddaljenimi regijami EU.

Postopek načrtovanja programov za 11. ERS-ČDO

Sklep o pridružitvi ČDO 7 določa poseben postopek načrtovanja programov za ČDO. Za razliko od skupine afriških, karibskih in pacifiških držav (AKP) načrtovanje programov ne temelji na nacionalnih okvirnih programih, ampak je organizirano kot enostopenjski postopek, tj. priprava programskega dokumenta, ki je sestavljen iz dveh delov: a) strategije EU za odzivanje (del A) in b) akcijskih dokumentov (del B). 

Za odobritev vsakega programskega dokumenta ČDO se sprejme samo ena uradna odločitev Komisije, ki zajema tako strateške usmeritve kot podrobno zasnovo programa. To pomeni, da sprejetje programskega dokumenta ni mogoče, dokler nista pripravljena in uradno potrjena strategija in akcijski dokument. Proračunska podpora je prednostni način izvajanja za ozemeljske dodelitve sredstev v ČDO.

ČDO ohranijo primarno odgovornost za pripravo programskih dokumentov, vključno s prednostnimi nalogami, na katerih temeljijo njihove strategije, in zagotovitvijo potrebnega lokalnega posvetovanja. Na zahtevo ČDO je bila v skladu s členom 81 sklepa o pridružitvi ČDO omogočena tehnična pomoč za spremljanje ČDO v postopku načrtovanja programov.

Izvedena posvetovanja

Od začetka načrtovanja programov so bila med ČDO in Komisijo (tako na ravni sedeža kot delegacij) izvedena obsežna posvetovanja.

Načrtovanje programov za ČDO se je začelo na 12. forumu ČDO-EU, ki je potekal decembra 2013, po sprejetju sklepa o pridružitvi čezmorskih držav in ozemelj ter zadevnega finančnega okvira. Evropska komisija je predstavila okvirne finančne dodelitve in navodila za načrtovanje programov ČDO in državam članicam, s katerimi so ČDO povezani, ter začela postopek posvetovanja, da bi dosegli soglasje o možnih področjih sodelovanja.

Od takrat Evropska komisija dejavno podpira ČDO v celotnem postopku načrtovanja programov, in sicer s financiranjem in/ali lajšanjem organizacije posebnih seminarjev, delavnic in konferenc, da bi omogočila razmislek o skupnih prednostnih nalogah in ciljih.

Na podlagi rezultatov dveh regionalnih konferenc ČDO, ki so ju organizirali pacifiški ČDO (November 2014) in karibski ČDO (Februar 2015) in ki sta spodbudili regionalno sodelovanje z akterji na tem področju, ki niso ČDO, ter omogočili napredek pri opredelitvi osrednjih področij (in podpodročij) s strani ČDO za dva regionalna programa (podnebne spremembe in biotska raznovrstnost v okviru pacifiškega regionalnega programa ter trajnostna energija in morska biotska raznovrstnost v okviru karibskega regionalnega programa), je bilo leta 2016 organiziranih več drugih delavnic in srečanj, da bi olajšali dialog med različnimi udeleženimi stranmi in napredovali v postopku načrtovanja programov.

Dva regionalna posvetovalna sestanka za karibske ČDO sta potekala februarja in septembra 2016 in sta omogočila nadaljevanje s fazo opredelitve karibskega regionalnega programa, tretji posvetovalni sestanek pa bo predvidoma potekal na začetku leta 2017, da se zaključi oblikovanje programa. Poleg tega je februarja 2016 potekala delavnica za tematski program v okviru 11. ERS, na kateri so imeli ČDO priložnost, da dosežejo splošno soglasje glede glavnih prednostnih področij na dveh osrednjih področjih (trajnostna energija in podnebne spremembe, vključno z zmanjševanjem tveganja nesreč).

Obsežna posvetovanja so potekala tudi med pacifiškimi ČDO, kar ni omogočilo le nadaljevanja z načrtovanjem programov, temveč tudi razmislek o možnosti nadaljnjega napredka pri regionalnem povezovanju in sodelovanju s sosednjimi državami AKP. V zvezi s tem potekajo posvetovanja, da bi se bolje preučile in opredelile morebitne sinergije med regionalnima programoma AKP in ČDO v pacifiški regiji.

Razmislek o strateških prednostnih nalogah je napredoval tudi v okviru dialoga pridružitvenih teles, vzpostavljenih na podlagi sklepa o pridružitvi ČDO. Na tehnični ravni so bila leta 2016 organizirana štiri tristranska srečanja med Komisijo, predstavniki ČDO in državami članicami, s katerimi so povezani, ki so omogočila dialog med Komisijo, ČDO in predstavniki držav članic.

Poleg tega je bila junija 2016 organizirana partnerska delovna skupina za okolje in podnebne spremembe, ki je bila osredotočena na „komponento trajnostne energije“ v okviru tematskih sredstev in je ponovno potrdila močno prizadevanje ČDO na tem področju. Partnerska delovna skupina je bila organizirana neposredno po 2. vrhu o trajnostni energiji, katerega so se udeležili ministri za energijo ČDO, ki so zagotovili politično podporo na visoki ravni, in v skladu z njegovimi rezultati.

Na politični ravni se je na 14. forumu ČDO-EU  februarja 2016 – na podlagi sklepov 13. foruma ČDO-EU iz leta 2015 – obravnavala in ponovno poudarila vzajemna zavezanost pomembnim vprašanjem skupnega interesa, kot so podnebne spremembe, priložnosti za naložbe in rast za ČDO ter potreba po skupnih pristopih k iskanju rešitev, kar je omogočilo neposredno vključitev v tematske in regionalne programe.

Podpis skupne izjave med Evropsko unijo in dvaindvajsetimi čezmorskimi državami in ozemlji o okrepljenem sodelovanju na področju trajnostne energije 8 je še zlasti okrepil povezave med obveznostmi čezmorskih držav in ozemelj glede energetske politike ter podporo, ki bi jo lahko zagotovila Evropska unija prek sredstev na voljo v okviru 11. Evropskega razvojnega sklada, ter ponovno poudaril močno zavezanost ČDO k trajnostni energiji v skladu s svetovnim sporazumom o podnebnih spremembah, sklenjenim na konferenci COP21. Prizadevanje je bilo ponovno potrjeno na 2. vrhu ministrov za energijo ČDO junija 2016.

Tristranska srečanja med Komisijo, teritorialnimi/regionalnimi odredbodajalci za ČDO in državami članicami, s katerimi so povezani ČDO, ki so bila organizirana ob robu 14. foruma ČDO-EU, so ponujala priložnost za razpravo o morebitnih vprašanjih v zvezi z načrtovanjem programov in izvajanjem finančnih sredstev in njihovo reševanje ter za konkretno načrtovanje naslednjih korakov na ravni posameznih ČDO in na regionalni ravni.

Stanje v letu 2016

Leta 2015 so bile določene strateške usmeritve programov in bila predlagana osrednja področja za vse programe. Na podlagi tega je bil leta 2016 dosežen opazen napredek kar zadeva opredelitev in oblikovanje programov.

V zvezi s tem je vredno opozoriti, da so predlagana osrednja področja za ozemeljske dodelitve sredstev izrazito osredotočena na ključne teme, ki na splošno vključujejo:

okoljska vprašanja, podnebne spremembe, obnovljive vire energije in zmanjševanje tveganja nesreč (vključuje 5 od 16 ČDO in predstavlja 21 % vseh okvirnih ozemeljskih dodelitev sredstev v okviru 11. ERS);

socialni razvoj (mladi) ali zaposlovanje / poklicno vključevanje in izobraževanje / poklicno usposabljanje (vključuje 5 od 16 ČDO in predstavlja 33 % okvirnih ozemeljskih dodelitev sredstev v okviru 11. ERS);

trajnostni turizem (vključuje 3 od 16 ČDO in predstavlja 26 % okvirnih ozemeljskih dodelitev sredstev v okviru 11. ERS);

povezljivost in dostopnost / digitalni razvoj (vključuje 3 od 16 ČDO in predstavlja 20 % okvirnih ozemeljskih dodelitev sredstev v okviru 11. ERS).

Zadevni predlogi za osrednja področja v primeru regionalnih programov so:

Karibi: trajnostna energija in morska biotska raznovrstnost;

Tihi ocean: okolje in trajnostno upravljanje naravnih virov. Podpodročji: a) podnebne spremembe in b) biotska raznovrstnost;

Indijski ocean: opazovanje, upravljanje ter ohranjanje kopenskega in morskega ekosistema;

tematski program (vsi ČDO): trajnostna raba naravnih virov. Podpodročji: a) podnebne spremembe, vključno z zmanjševanjem tveganja nesreč, in b) trajnostna energija.

Te prednostne naloge so skladne s ciljem trajnostnega razvoja, s čimer se obravnavajo trije stebri razvoja, in sicer gospodarski razvoj, socialni razvoj in varstvo okolja, kot so navedeni v ciljih sklepa o pridružitvi čezmorskih držav in ozemelj.

Za ozemeljske dodelitve sredstev je večina ČDO kot način izvajanja predlagala proračunsko podporo, ki v več primerih pomeni tudi pozitiven odmik od dosedanjega načina izvajanja projektov, zlasti za Bonaire, Curaçao, Francosko Polinezijo, Sabo, Sint Eustatius ter Wallis in Futuno. V zvezi s tem Komisija podpira programe proračunske podpore prek rednega dialoga, po potrebi pa zagotavlja tudi ad hoc podporo v obliki tehnične pomoči (npr. da se oceni upravičenost do proračunske podpore ali dodelitve sredstev za tehnično pomoč v okviru programov 11. ERS za zagotovitev krepitve zmogljivosti in za pomoč lokalni upravi pri izvajanju 11. ERS).

Leta 2016 so bila v skladu s členom 81 sklepa o pridružitvi ČDO uporabljena vsa sredstva tehnične pomoči za podporo nacionalnim in regionalnim odredbodajalcem v postopku načrtovanja programov. Konec leta 2016 so bile določene pogodbe ali študije o tehnični pomoči v skupnem znesku 2,71 milijona EUR za opredelitev sektorskih strategij ČDO ali za določitev upravičenosti ČDO do proračunske podpore.

Na teritorialni ravni ima deset od šestnajstih programov utrjeno strategijo in je prestalo fazo opredelitve (Angvila, Falklandski otoki, Francoska Polinezija, Nova Kaledonija, Pitcairn, Saba, Sint Eustatius, Saint Pierre in Miquelon, Otoki Turks in Caicos ter Walliški in Futunski otoki), šest programov pa je uspešno zaključilo fazo oblikovanja (Angvila, Saba, Sint Eustatius, Saint Pierre in Miquelon, Otoki Turks in Caicos ter Nova Kaledonija).

Štirje od šestih navedenih programov so bili uradno sprejeti: i) odločitev Komisije o programskem dokumentu v okviru 11. ERS za Saint Pierre in Miquelon je bila sprejeta septembra 2016, ii) odločitve Komisije za programske dokumente Sabe, Sint Eustatiusa ter Otokov Turks in Caicos pa so bile sprejete decembra 2016.

Programski dokument za Saint Pierre in Miquelon sta 13. oktobra 2016 v Bruslju podpisala komisar Neven Mimica in predsednik Stéphane Artano. Naknadna misija Evropske komisije v Saint Pierru in Miquelonu oktobra 2016 je bila priložnost za politični dialog in je olajšala pripravo dokumentacije o izplačilu prve tranše v višini 7 milijonov EUR, ki je bila izplačana decembra 2016.

Na regionalni ravni poteka faza opredelitve za karibska in pacifiška regionalna programa.

Na podlagi napredka, doseženega v letu 2016, bo leto 2017 ključno za partnerstvo EU-ČDO, saj sta se obe strani zavezali k sprejetju več drugih programov v okviru 11. ERS v prvi polovici leta.

Posojila Evropske investicijske banke (EIB)

V okviru investicijskih skladov ČDO 9 za financiranje subvencij obresti in tehnično pomoč (5 milijonov EUR iz sredstev 11. ERS za ČDO), ki jih upravlja EIB, je bilo 600 000 EUR uporabljenih za subvencioniranje obrestne mere na operaciji na Tahitiju (Francoska Polinezija).

Sklep o pridružitvi ČDO določa tudi dodatno financiranje (do 100 milijonov EUR v obdobju 2014–2020) iz lastnih sredstev EIB. 

Leta 2015 je EIB v okviru financiranja ČDO iz lastnih sredstev 10  sklenila sporazum o posojilu z Novo Kaledonijo, s katerim je slednji zagotovila investicijsko posojilo v višini 20 milijonov EUR za izgradnjo nove bolnišnice, ki naj bi postala glavna bolnišnica na celotnem območju in bi nadomestila štiri obstoječe bolnišnice. Projekt se izvaja v tesnem sodelovanju s Francosko razvojno agencijo (Agence Française de Developpement). Ko so vse države članice zaključile postopek ratifikacije sporazuma o jamstvu, je bilo posojilo v celoti izplačano 1. septembra 2016.

Obeti za prihodnost

Ohranjanje zagona v letu 2017 bo ključnega pomena, da bodo ČDO lahko učinkovito zaključili svoj teritorialni postopek načrtovanja programov ter hitro in učinkovito napredovali z načrtovanjem programov regionalne dodelitve sredstev, med drugim z boljšim usklajevanjem.

Prihajajoče leto bo ključnega pomena tudi za nadaljnji razmislek v zvezi z razvojnim sodelovanjem med EU in ČDO na podlagi rezultatov ocene uspešnosti 11. ERS, predvidene na začetku leta 2017.

(1)

 Sklep Sveta 2013/755/EU o pridružitvi čezmorskih držav in ozemelj Evropski uniji.

(2)

Čezmorske države in ozemlja EU so Grenlandija, Nova Kaledonija in pridružena območja, Francoska Polinezija, Francoska južna in antarktična ozemlja, Walliški in Futunski otoki, Saint Pierre in Miquelon, Saint-Barthélemy, Aruba, Bonaire, Curaçao, Saba, Sint Eustatius, Sint Maarten, Angvila, Kajmanski otoki, Falklandski otoki, Južna Georgia in Južni Sandwichevi otoki, Montserrat, Pitcairn, Sveta Helena in pridružena območja (z novim poimenovanjem Sveta Helena, Ascension in Tristan da Cunha), Britansko antarktično ozemlje, Britansko ozemlje v Indijskem oceanu, Otoki Turks in Caicos, Britanski Deviški otoki ter Bermudi.

(3)

Četrti del Pogodbe o delovanju Evropske unije (C 326/47 z dne 26. oktobra 2012).

(4)

L210/1 z dne 6. avgusta 2013 – Notranji sporazum med predstavniki vlad držav članic Evropske unije, ki so se sestali v okviru Sveta, o financiranju pomoči Evropske unije v okviru večletnega finančnega okvira za obdobje 2014–2020 v skladu s Sporazumom o partnerstvu AKP-EU in o dodelitvi finančne pomoči čezmorskim državam in ozemljem, za katere se uporablja četrti del Pogodbe o delovanju Evropske unije.

(5)

 Priloga 1 k temu poročilu vsebuje okvirni seznam posameznih ozemeljskih in regionalnih dodelitev sredstev.

(6)

S Sklepom Sveta 2014/137/EU o odnosih med Evropsko unijo na eni strani ter Grenlandijo in Kraljevino Dansko na drugi strani je za sodelovanje med Unijo in Grenlandijo na področju skupnega interesa za obdobje 2014–2020 dodeljenih 217,8 milijona EUR.

(7)

Četrti del sklepa o pridružitvi čezmorskih držav in ozemelj.

(8)

Skupna izjava Evropske unije ter čezmorskih držav in ozemelj Grenlandija, Nova Kaledonija, Francoska Polinezija, Francoska južna in antarktična ozemlja, Walliški in Futunski otoki, Saint Pierre in Miquelon, Saint-Barthélemy, Aruba, Bonaire, Curaçao, Saba, Sint Eustatius, Sint Maarten, Angvila, Kajmanski otoki, Falklandski otoki, Montserrat, Pitcairn, Sveta Helena, Ascension in Tristan da Cunha, Otoki Turks in Caicos, Britanski Deviški otoki ter Bermudi o okrepljenem sodelovanju na področju trajnostne energije.

(9)

Ustanovljeni v skladu s Prilogo II C k Sklepu Sveta 2001/822/ES s sredstvi ERS za spodbujanje ekonomsko uspešnih podjetij.

(10)

Na področjih obnovljivih virov energije in IKT se pripravljata dva projekta v skupnem znesku okoli 60 milijonov EUR.

EVROPSKA KOMISIJA

Bruselj, 21.2.2017

COM(2017) 84 final

PRILOGA

k

POROČILU KOMISIJE SVETU

o izvajanju finančne pomoči, ki se čezmorskim državam in ozemljem zagotavlja v okviru 11. Evropskega razvojnega sklada

Priloga

1)Sklep Komisije, sprejet leta 2016

2)Razdelitev okvirnih dodelitev sredstev in predlagana osrednja področja za teritorialne dodelitve v okviru 11. ERS – sklepi Komisije za sprejetje

a)Okvirne ozemeljske dodelitve sredstev v okviru 11. ERS

b)Okvirne regionalne dodelitve sredstev v okviru 11. ERS

3)Sklad za tehnično sodelovanje (TCF) v okviru 11. ERS

Sklep o pridružitvi ČDO določa skupne zneske, dodeljene za ozemeljske in regionalne programe ter za tehnično pomoč.

Pri okvirni razdelitvi posameznih teritorialnih dodelitev sredstev se bo upoštevalo število prebivalcev, višina bruto domačega proizvoda, raven prejšnjih dodelitev sredstev ERS in omejitve zaradi geografske odročnosti, kot je navedeno v členu 9 sklepa o pridružitvi ČDO.

Okvirna razdelitev posameznih regionalnih dodelitev sredstev odraža potrebo po kritični masi za zagotovitev učinka ter potrebo po spodbujanju sodelovanja med ČDO, najbolj oddaljenimi regijami in državami AKP, pa tudi tretjimi državami, kot je poudarjeno v sklepu o pridružitvi ČDO.