EUR-Lex Access to European Union law

Back to EUR-Lex homepage

This document is an excerpt from the EUR-Lex website

Document 52017AR4309

Mnenje Evropskega odbora regij – Predlog za ustanovitev evropskega obrambnega sklada

COR 2017/04309

UL C 247, 13.7.2018, p. 43–53 (BG, ES, CS, DA, DE, ET, EL, EN, FR, HR, IT, LV, LT, HU, MT, NL, PL, PT, RO, SK, SL, FI, SV)

13.7.2018   

SL

Uradni list Evropske unije

C 247/43


Mnenje Evropskega odbora regij – Predlog za ustanovitev evropskega obrambnega sklada

(2018/C 247/08)

Poročevalec:

Dainis Turlais (LV/ALDE), član mestnega sveta Rige

Referenčna dokumenta:

Predlog uredbe Evropskega parlamenta in Sveta o ustanovitvi evropskega programa za razvoj obrambne industrije v podporo konkurenčnosti in inovacijski zmogljivosti obrambne industrije EU

COM(2017) 294 final – 2017/0125 (COD)

Sporočilo Komisije Evropskemu parlamentu, Svetu, Evropskemu ekonomsko-socialnemu odboru in Odboru regij – Vzpostavitev evropskega obrambnega sklada

COM(2017) 295 final

I.   PREDLOGI SPREMEMB

Predlog spremembe 1

Za zadnjim sklicevanjem se doda novo sklicevanje:

Predlog Komisije

Predlog spremembe OR

 

ob upoštevanju stalnega strukturnega sodelovanja na področju varnosti in obrambe, o katerem se je 13. novembra 2017 dogovorilo 23 držav članic Evropske unije in je opisano v členih 42(6) in 46 Pogodbe o EU ter njenem protokolu št. 10;

Predlog spremembe 2

Uvodna izjava 2

Predlog Komisije

Predlog spremembe OR

(2)

Da bi prispevali k povečanju konkurenčnosti in inovacijske zmogljivosti obrambne industrije Unije, bi bilo treba vzpostaviti evropski program za razvoj obrambne industrije (v nadaljnjem besedilu: program). Program bi moral biti namenjen krepitvi konkurenčnosti obrambne industrije Unije, med drugim kibernetske obrambe, s podporo sodelovanja med podjetji v fazi razvoja obrambnih proizvodov in tehnologij. Razvojna faza, ki sledi raziskovalni in tehnološki fazi, je povezana z znatnimi tveganji in stroški, ki preprečujejo nadaljnje izkoriščanje rezultatov raziskav in negativno vplivajo na konkurenčnost obrambne industrije Unije. Program bi s podporo razvojni fazi prispeval k boljšemu izkoriščanju rezultatov raziskav na področju obrambe in pripomogel k zapolnitvi vrzeli med raziskavami in proizvodnjo ter spodbujanju vseh oblik inovacij. Program naj bi dopolnjeval dejavnosti, ki se izvajajo v skladu s členom 182 PDEU, in ne pokriva proizvodnje obrambnih proizvodov in tehnologij.

(2)

Da bi prispevali k povečanju konkurenčnosti in inovacijske zmogljivosti obrambne industrije Unije ter k večji učinkovitosti skupne porabe za obrambo v Uniji, s čimer bi spodbudili strateško avtonomnost EU , bi bilo treba vzpostaviti evropski program za razvoj obrambne industrije (v nadaljnjem besedilu: program). Program bi moral zagotavljati krepitev konkurenčnosti obrambne industrije Unije, med drugim kibernetske obrambe, s podporo sodelovanja med podjetji , zlasti malimi in srednjimi podjetji, v več državah v fazi razvoja obrambnih proizvodov in tehnologij. Razvojna faza, ki sledi raziskovalni in tehnološki fazi, je povezana z znatnimi tveganji in stroški, ki preprečujejo nadaljnje izkoriščanje rezultatov raziskav in negativno vplivajo na konkurenčnost obrambne industrije Unije. Program bi s podporo razvojni fazi prispeval k boljšemu izkoriščanju rezultatov raziskav na področju obrambe in pripomogel k zapolnitvi vrzeli med raziskavami in proizvodnjo ter spodbujanju vseh oblik inovacij. Program naj bi dopolnjeval dejavnosti, ki se izvajajo v skladu s členom 182 PDEU, in ne pokriva proizvodnje obrambnih proizvodov in tehnologij.

Predlog spremembe 3

Uvodna izjava 3

Predlog Komisije

Predlog spremembe OR

(3)

Da bi bolje izkoristili ekonomije obsega v obrambni industriji, bi program moral podpirati sodelovanje med podjetji pri razvijanju obrambnih proizvodov in tehnologij.

(3)

Da bi bolje izkoristili ekonomije obsega v obrambni industriji, bi program moral podpirati sodelovanje med državami članicami in med podjetji pri razvijanju obrambnih proizvodov in tehnologij , kar bi spodbudilo standardizacijo vojaških sistemov in izboljšalo njihovo interoperabilnost .

Predlog spremembe 4

Uvodna izjava 4

Predlog Komisije

Predlog spremembe OR

(4)

Program bi moral zajemati dvoletno obdobje od 1. januarja 2019 do 31. decembra 2020 in za to obdobje bi bilo treba določiti znesek izvajanja programa.

(4)

Program bi moral zajemati dvoletno obdobje od 1. januarja 2019 do 31. decembra 2020 in za to obdobje bi bilo treba določiti znesek izvajanja programa. Za financiranje programa iz splošnega proračuna Unije bi bilo treba za ta namen predvideti znesek 500 milijonov EUR v tekočih cenah. Ker gre za novo pobudo, ki ob oblikovanju večletnega finančnega okvira za obdobje 2014–2020 ni bila predvidena, in da bi preprečili morebitne negativne učinke na financiranje že obstoječih večletnih programov, bi bilo treba ta znesek črpati iz nerazporejene razlike do zgornje meje večletnega finančnega okvira. Končni znesek bi morala odobriti Evropski parlament in Svet v okviru letnega proračunskega postopka.

Obrazložitev

Obrazložitev je razvidna iz besedila.

Predlog spremembe 5

Uvodna izjava 5

Predlog Komisije

Predlog spremembe OR

(5)

Program bi se moral izvajati popolnoma v skladu z določbami Uredbe (EU, Euratom) št. 966/2012 Evropskega parlamenta in Sveta (6). Financiranje lahko poteka predvsem v obliki nepovratnih sredstev. Po potrebi se lahko uporabijo finančni instrumenti ali javna naročila.

(5)

Program bi se moral izvajati popolnoma v skladu z določbami Uredbe (EU, Euratom) št. 966/2012 Evropskega parlamenta in Sveta (6). Financiranje lahko poteka predvsem v obliki nepovratnih sredstev. Po potrebi se lahko uporabijo finančni instrumenti ali javna naročila , zanimivi pa bi bili lahko tudi mešani mehanizmi .

Obrazložitev

Predlog spremembe 6

Uvodna izjava 10

Predlog Komisije

Predlog spremembe OR

(10)

Ker je cilj programa podpora konkurenčnosti obrambne industrije Unije z zmanjšanjem tveganj, povezanih z razvojno fazo projektov na podlagi sodelovanja, bi morali biti ukrepi v zvezi z razvojem obrambnega proizvoda ali tehnologije, in sicer opredelitev skupnih tehničnih specifikacij, zasnova, izdelava prototipov, preskušanje, kvalifikacija in certifikacija ter študije izvedljivosti in drugi podporni ukrepi, upravičeni do njegovega financiranja. To bo veljalo tudi za nadgradnjo obstoječih obrambnih proizvodov in tehnologij.

(10)

Ker sta cilj programa krepitev strateške neodvisnosti EU z izgradnjo njenih obrambnih zmogljivosti ter podpora konkurenčnosti obrambne industrije Unije z zmanjšanjem tveganj, povezanih z razvojno fazo projektov na podlagi sodelovanja, bi morali biti ukrepi v zvezi z razvojem obrambnega proizvoda ali tehnologije, in sicer opredelitev skupnih tehničnih specifikacij, zasnova, izdelava prototipov, preskušanje, kvalifikacija in certifikacija ter študije izvedljivosti in drugi podporni ukrepi, upravičeni do njegovega financiranja. To bo veljalo tudi za nadgradnjo obstoječih obrambnih proizvodov in tehnologij , ki so jih razvile države članice .

Predlog spremembe 7

Uvodna izjava 13

Predlog Komisije

Predlog spremembe OR

(13)

Program je namenjen izboljšanju konkurenčnosti obrambne industrije Unije, zato bi morali biti do podpore upravičeni le subjekti, ki imajo sedež v Uniji in jih dejansko nadzorujejo države članice ali njihovi državljani. Da bi zaščitili bistvene varnostne interese Unije in njenih držav članic, se poleg tega infrastruktura, objekti, sredstva in viri, ki jih upravičenci in podizvajalci uporabljajo pri ukrepih, financiranih v okviru programa, ne smejo nahajati na ozemlju držav, ki niso članice Unije.

(13)

Program je namenjen izboljšanju konkurenčnosti obrambne industrije Unije, zato bi morali biti do podpore upravičeni le subjekti, ki imajo sedež v Uniji in jih dejansko nadzorujejo države članice ali njihovi državljani. Da bi zaščitili bistvene varnostne interese Unije in njenih držav članic, se poleg tega infrastruktura, objekti, sredstva in viri, ki jih upravičenci in podizvajalci uporabljajo pri ukrepih, financiranih v okviru programa, ne smejo nahajati na ozemlju držav, ki niso članice Unije.

V okviru čezmejnega sodelovanja je treba podjetja s sedežem v EU zaščititi pred vplivi podjetij iz tretjih držav.

Predlog spremembe 8

Uvodna izjava 21

Predlog Komisije

Predlog spremembe OR

(21)

Komisija bi morala vzpostaviti večletni delovni program v skladu s cilji programa. Komisiji bi moral pri vzpostavitvi delovnega programa pomagati odbor držav članic (v nadaljnjem besedilu: programski odbor). Ob upoštevanju politike Unije glede malih in srednjih podjetij kot ključnih elementov za zagotavljanje gospodarske rasti, inovacij, ustvarjanja delovnih mest in družbenega vključevanja v Uniji kot tudi dejstva, da bo pri podprtih ukrepih običajno potrebno nadnacionalno sodelovanje, je pomembno, da delovni program odraža in omogoča takšno čezmejno sodelovanje malih in srednjih podjetij in da je zato takemu ukrepu namenjen delež celotnega proračuna.

(21)

Komisija bi morala vzpostaviti večletni delovni program v skladu s cilji programa. Komisiji bi moral pri vzpostavitvi delovnega programa pomagati odbor držav članic (v nadaljnjem besedilu: programski odbor). Ob upoštevanju politike Unije glede malih in srednjih podjetij kot ključnih elementov za zagotavljanje gospodarske rasti, inovacij, ustvarjanja delovnih mest in družbenega vključevanja v Uniji kot tudi dejstva, da bo pri podprtih ukrepih običajno potrebno nadnacionalno sodelovanje, je pomembno, da delovni program odraža in omogoča takšno čezmejno sodelovanje malih in srednjih podjetij , če višina finančne pomoči znaša vsaj 20 % celotnega letnega proračuna.

Predlog spremembe 9

Za uvodno izjavo 25 se doda nova uvodna izjava:

Predlog Komisije

Predlog spremembe OR

 

(26)

Komisija bi se morala osredotočiti na teritorialno oziroma lokalno razsežnost in pri tem mala in srednja podjetja, regionalne grozde in regije v vseh državah članicah obveščati o možnostih sodelovanja v programu in drugih možnostih financiranja za obrambne projekte, zlasti v podporo regionalnim strategijam za pametno specializacijo.

Predlog spremembe 10

Člen 2

Predlog Komisije

Predlog spremembe OR

Člen 2

Člen 2

Cilji

Cilji

Program ima naslednje cilje:

Program ima naslednje cilje:

(a)

spodbujati konkurenčnost in inovacijsko zmogljivost obrambne industrije Unije s podporo ukrepom v razvojni fazi;

(a)

spodbujati konkurenčnost in inovacijsko zmogljivost obrambne industrije Unije s podporo ukrepom v razvojni fazi;

(b)

podpirati in zagotavljati finančni vzvod za sodelovanje med podjetji, vključno z malimi in srednjimi podjetji, pri razvijanju tehnologij ali proizvodov v skladu s prednostnimi nalogami na področju obrambnih zmogljivosti, o katerih so se dogovorile države članice znotraj Unije;

(b)

podpirati in zagotavljati finančni vzvod za sodelovanje med podjetji, vključno z malimi in srednjimi podjetji, pri razvijanju tehnologij ali proizvodov v skladu s prednostnimi nalogami na področju obrambnih zmogljivosti, o katerih so se dogovorile države članice znotraj Unije;

(c)

spodbujati boljše izkoriščanje rezultatov raziskav na področju obrambe in prispevati k zapolnjevanju vrzeli med raziskavami in razvojem.

(c)

spodbujati boljše izkoriščanje rezultatov raziskav na področju obrambe in prispevati k zapolnjevanju vrzeli med raziskavami in razvojem;

 

(d)

izgraditi obrambne in varnostne zmogljivosti v državah članicah na zunanjih mejah Unije .

Obrazložitev

Program mora biti vključujoč in odprt za upravičence iz vseh držav članic, da se presežejo ozki geografski okviri. Za izvajanje obveznosti nadzora in obrambe zunanjih meja EU bi zadevne države članice morale imeti možnost za pametno specializacijo v okviru obrambne industrije.

Predlog spremembe 11

Člen 3

Predlog Komisije

Predlog spremembe OR

Člen 3

Člen 3

Proračun

Proračun

Znesek za izvajanje programa za obdobje od leta 2019 do leta 2020 znaša 500 milijonov EUR v tekočih cenah.

Znesek za izvajanje programa za obdobje od leta 2019 do leta 2020 znaša 500 milijonov EUR v tekočih cenah , ki bi ga bilo treba črpati izključno iz nerazporejene razlike, in ne iz prerazporeditve proračunskih sredstev .

Obrazložitev

Ni mogoče, da bi se proračun za ta program, ki ob pripravi večletnega finančnega okvira ni bil predviden, črpal iz sredstev, ki so že dodeljena za sedanje programe EU.

Predlog spremembe 12

Člen 4(1)

Predlog Komisije

Predlog spremembe OR

Splošne določbe o financiranju

Splošne določbe o financiranju

1.   Finančna pomoč Unije se lahko zagotovi z vrstami financiranja, predvidenimi v Uredbi (EU, Euratom) št. 966/2012, zlasti z:

(a)

nepovratnimi sredstvi,

(b)

finančnimi instrumenti,

(c)

javnimi naročili.

1.   Finančna pomoč Unije se lahko zagotovi z vrstami financiranja iz Uredbe (EU, Euratom) št. 966/2012, zlasti z nepovratnimi sredstvi in po potrebi tudi s finančnimi instrumenti in javnimi naročili. Finančno pomoč Unije je mogoče dodeliti za tehnično pomoč pri načrtovanju projektov malih in srednjih podjetij.

Predlog spremembe 13

Člen 7(1)

Predlog Komisije

Predlog spremembe OR

Upravičeni subjekti

Upravičeni subjekti

Upravičenci so podjetja s sedežem v Uniji, v katerih imajo države članice in/ali državljani držav članic v lasti več kot 50 % podjetja in je ta pod njihovim dejanskim nadzorom v smislu člena 6(3) bodisi neposredno bodisi posredno prek enega ali več vmesnih podjetij. Poleg tega se med celotnim trajanjem ukrepa vsa infrastruktura, objekti, sredstva in viri, ki jih udeleženci, vključno s podizvajalci in ostalimi tretjimi stranmi, uporabljajo pri ukrepih, ki se financirajo v okviru programa, ne nahajajo na ozemlju države, ki ni članica Unije.

Upravičenci , ki izpolnjujejo merila za čezmejno sodelovanje, in njihovi podizvajalci so podjetja s sedežem v Uniji, v katerih imajo države članice in/ali državljani držav članic v lasti več kot 50 % podjetja in je ta pod njihovim dejanskim nadzorom v smislu člena 6(3) bodisi neposredno bodisi posredno prek enega ali več vmesnih podjetij. Poleg tega se med celotnim trajanjem ukrepa vsa infrastruktura, objekti, sredstva in viri, ki jih udeleženci, vključno s podizvajalci in ostalimi tretjimi stranmi, uporabljajo pri ukrepih, ki se financirajo v okviru programa, ne nahajajo na ozemlju države, ki ni članica Unije.

Predlog spremembe 14

Člen 10

Predlog Komisije

Predlog spremembe OR

Merila za dodelitev

Merila za dodelitev

Ukrepi, predlagani za financiranje v okviru programa, se ocenijo na podlagi naslednjih kumulativnih meril:

Ukrepi, predlagani za financiranje v okviru programa, se ocenijo na podlagi naslednjih kumulativnih meril:

(a)

odličnost;

(a)

odličnost;

(b)

prispevek k inovacijam in tehnološkemu razvoju obrambne industrije in s tem spodbujanju avtonomnosti sektorja Unije na področju obrambnih tehnologij in

(b)

prispevek k inovacijam in tehnološkemu razvoju obrambne industrije in s tem spodbujanju avtonomnosti sektorja Unije na področju obrambnih tehnologij in

(c)

prispevek k varnostnim in obrambnim interesom Unije z okrepitvijo obrambnih tehnologij, ki prispevajo k izvajanju prednostnih nalog na področju obrambnih zmogljivosti, o katerih so se države članice dogovorile znotraj Unije, in

(c)

prispevek k varnostnim in obrambnim interesom Unije z okrepitvijo obrambnih tehnologij, ki prispevajo k izvajanju prednostnih nalog na področju obrambnih zmogljivosti, o katerih so se države članice dogovorile znotraj Unije, in

(d)

ekonomska izvedljivost upravičenega ukrepa, zlasti tako, da upravičenci dokažejo, da se njegovi preostali stroški krijejo z drugimi načini financiranja, kot so prispevki držav članic; ter

(d)

ekonomska izvedljivost upravičenega ukrepa, zlasti tako, da upravičenci dokažejo, da se njegovi preostali stroški krijejo z drugimi načini financiranja, kot so prispevki držav članic; ter

(e)

za ukrepe iz točk (b) do (e) člena 6(1), prispevek h konkurenčnosti evropske obrambne industrije, tako da upravičenci dokažejo, da so se države članice zavezale, da bodo skupaj proizvajale in naročale končni proizvod ali tehnologijo na usklajen način, vključno s po potrebi skupnim javnim naročilom.

(e)

za ukrepe iz točk (b) do (e) člena 6(1), prispevek h konkurenčnosti evropske obrambne industrije, tako da upravičenci dokažejo, da so se države članice zavezale, da bodo skupaj proizvajale in naročale končni proizvod ali tehnologijo na usklajen način, vključno s po potrebi skupnim javnim naročilom.

 

Ukrepi, predlagani za financiranje v okviru dela programa, ki si prizadeva za podpiranje malih in srednjih podjetij ter za izgradnjo obrambnih in varnostnih zmogljivosti regij na zunanjih mejah EU, se ocenijo na podlagi naslednjih meril:

 

(a)

odličnost;

 

(b)

potencial za oblikovanje povezanega sistema podjetij na področju varnosti in obrambe;

 

(c)

ekonomska izvedljivost, in sicer tako, da upravičenci dokažejo, da se njihovi preostali stroški krijejo z drugimi načini financiranja, kot so prispevki držav članic.

Obrazložitev

Predlog spremembe 15

Člen 13(3)

Predlog Komisije

Predlog spremembe OR

Delovni program

Delovni program

3.   Delovni program zagotovi, da se verodostojni delež skupnega proračuna dodeli ukrepom, ki omogočajo čezmejno udeležbo malih in srednjih podjetij.

3.   Delovni program zagotovi, da se vsaj 20 % skupnega proračuna dodeli ukrepom, ki omogočajo čezmejno udeležbo malih in srednjih podjetij.

Obrazložitev

II.   POLITIČNA PRIPOROČILA

EVROPSKI ODBOR REGIJ

Uvod

1.

ugotavlja, da svetovno varnost ogroža vse več nevarnosti (vojne, oboroženi konflikti, terorizem, nezakonito priseljevanje, korupcija, populizem). S konkretnimi varnostnimi težavami se soočajo vse države članice in vse regije. Evropski odbor regij podpira predlagani evropski program za razvoj obrambne industrije in njegove cilje, tj. krepitev konkurenčnosti in inovativnosti v obrambnem sektorju Unije, vključno s kibernetsko obrambo, boljše izkoriščanje rezultatov raziskav na področju obrambe, krepitev sodelovanja med podjetji pri razvijanju obrambnih proizvodov in tehnologij ter izkoriščanje dolgoročnih projektov sodelovanja med državami članicami. Pozdravlja tudi pobudo za ustanovitev evropskega obrambnega sklada, ki zajema evropski program za razvoj obrambne industrije in pripravljalni ukrep o raziskavah na področju obrambe;

2.

meni, da varnost vsake države in EU kot celote temelji na dveh stebrih: gospodarskem potencialu ter enotni in složni družbi. Varnost vsake države članice je tako sinonim za varnost celotne EU. EU se mora odločneje zavzemati za svojo varnost in se močneje dokazati kot vplivni globalni akter, ki si prizadeva za mir;

Spoštovanje načel subsidiarnosti in sorazmernosti

3.

priznava, da je člen 173 PDEU ustrezna pravna podlaga programa, saj zadeva konkurenčnost industrije;

4.

poudarja, da bo za izvajanje evropskega programa za razvoj obrambne industrije pristojna Evropska obrambna agencija, ki deluje kot regulativna agencija in je odgovorna le Svetu. Poleg tega je neobičajno, da regulativna agencija upravlja tako pomemben delež proračunskih sredstev. Zato OR poziva Evropsko komisijo, naj zagotovi čim večjo preglednost delovanja evropskega programa za razvoj obrambne industrije in se zgleduje po delovanju izvajalskih agencij, odgovornih Evropskemu parlamentu;

5.

poziva Komisijo, naj izkoristi potencial vseh držav članic EU in naj podpore ne osredotoča na določena območja – pri tem prav tako ne gre zanemariti, da je regionalni razvoj pomemben tudi za notranjo varnost posameznih držav članic Evropske unije in je eden od njenih razvojnih ciljev;

6.

poziva, naj se pozornost nameni izgradnji varnostnih in obrambnih zmogljivosti regij na zunanjih mejah Evropske unije;

Osredotočenost na dodano vrednost EU

7.

je prepričan, da EU lahko doseže mir, svobodo, enakost in stabilnost v tesnem sodelovanju z oblastmi držav članic, kjer je vprašanje evropske dodane vrednosti tema, ki se ji namenja izjemno veliko pozornosti. To bi moral biti tudi cilj akcijskega načrta evropskega obrambnega sklada;

8.

podpira pobudo Evropske komisije, da bo uporabila vsa svoja pooblastila, da bi okrepila obrambno zmogljivost držav članic Evropske unije in spodbujala sodelovanje med državami, s tem pa zagotovila poglobljeno povezovanje in zastavila jasne cilje, kako usmerjati spodbujanje načrtovanja nacionalnih obrambnih zmogljivosti ter razvoj konkurenčnih in povezanih dobavnih verig;

9.

opozarja, da je izgradnja konkurenčnih in povezanih dobavnih verig v EU odvisna od politične pripravljenosti držav članic, da se zavzamejo za ta cilj. Evropski obrambni sklad bi moral na področju obrambne opreme in tehnologij oblikovati in spodbujati skupne ukrepe držav članic;

10.

poudarja, da bi si morali dejavno prizadevati za strateško avtonomnost Evropske unije in okrepiti njene obrambne zmogljivosti. Podpirati je treba konkurenčnost evropske obrambne industrije in zelo temeljito preverjati, ali vložniki dejansko prihajajo iz Evropske unije. Glavni izvajalec in podizvajalci morajo imeti sedež v Evropski uniji, podjetja pa morajo biti v vsaj polovični lasti držav članic ali fizičnih ali pravnih oseb EU in morajo biti pod dejanskim nadzorom evropskega kapitala. Vodenje in dejanski nadzor teh podjetij morata izvirati iz Evropske unije. Poleg tega mora Evropska komisija nadzorovati, da nad podjetjem, ki pripada konzorciju, nima dejanskega nadzora tretja država;

11.

poudarja, da evropski obrambni sklad ne nadomešča ukrepov držav članic, temveč jih dopolnjuje s čezmejnimi projekti, ki jih države članice same ne bi mogle financirati. Evropski obrambni sklad v sodelovanju z državami članicami in Natom ter drugimi mednarodnimi vlagatelji ponuja dopolnitev ukrepov držav članic in zagotavlja jasno evropsko dodano vrednost za evropsko obrambno politiko;

Vključevanje MSP v dobavne verige evropske obrambne industrije

12.

pozdravlja začetek življenjskega cikla evropskega razvojnega sklada za podpiranje raziskav in razvoja obrambnih proizvodov in tehnologij, za kar sta v okviru evropskega obrambnega sklada predvidena dva sklopa;

13.

se odločno zavzema za to, da se pri preverjanju projektnih predlogov konzorcijev, ki jim pripada večje število MSP, dodelijo dodatne točke;

14.

poudarja, da je pomemben pogoj za razvoj obeh sklopov evropskega obrambnega sklada učinkovit mehanizem za načrtovanje zmogljivosti, pri katerem se opredelijo prednostne naloge za raziskave in zmogljivosti in katerega cilj je tesno usklajevanje obeh sklopov;

15.

meni, da je treba uporabiti dodatna finančna sredstva EU za podpiranje obrambne industrije na njenem lastnem območju, in podpira opredelitev upravičencev, ki jo v svojem sporočilu uporablja Komisija;

16.

poziva države članice, naj dejavno sodelujejo pri izvajanju obeh sklopov sklada ter opredelijo svoje potrebe in prednostne naloge;

17.

pozdravlja načrte Komisije za učinkovito izkoriščanje tehnologij za civilno uporabo za vojaške namene; meni, da so naložbe v te tehnologije izvrstna priložnost za spodbuditev gospodarske rasti v EU in ustvarjanje novih visokokvalificiranih delovnih mest, saj je to področje stičišče več sektorjev: elektronike, letalstva, robotike, visokozmogljivega računalništva, vesolja, tekstilne industrije, gradbeništva, telekomunikacij, tehnike nadzora, energetike, navigacije itd.;

18.

poudarja, da so podjetja, ki delajo s temi inovativnimi tehnologijami, predvsem zagonska ter mala in srednja podjetja, ki lahko ob primerni podpori bistveno prispevajo k tehnološkemu napredku v sektorju obrambe. Kot pomembno in pozitivno gre obravnavati odločitev Komisije, da bo EU ciljno podpirala MSP v tem sektorju;

19.

poziva k boljšemu usklajevanju med pristojnimi službami, da bi obveščali zainteresirane strani ter spodbujali nove proizvode in tehnologije z dvojno rabo. Ta izjemni potencial mora EU izkoristiti za spodbujanje rasti in konkurenčnosti;

20.

se strinja z mnenjem Evropske komisije glede lažjega sodelovanja MSP pri čezmejnih projektih, kar bi morali finančno spodbujati v okviru evropskega razvojnega sklada. Nedvomno je treba upoštevati, da bi morala vključitev MSP v dobavne verige evropske obrambne industrije pomeniti krepitev varnosti in obrambe EU ter njene konkurenčnosti in strateške avtonomnosti. Evropski obrambni sklad bi moral zagotavljati spodbude za uresničitev teh ciljev;

21.

meni, da mora Komisija uporabiti vse razpoložljive instrumente, da bi omogočila enakopraven dostop do evropskega obrambnega sklada za mala in srednja podjetja iz vse Evropske unije. Napredka in inovacij ni mogoče meriti kratkoročno, saj morajo rezultati najprej doseči potrebno zrelost za uporabo. Uvedba smotrne in usklajene inovacijske politike, ki bi zajemala vse ravni, bi zagotovila spodbude za najbolj inovativna podjetja, da postanejo strateški vlagatelji v MSP;

22.

poziva Komisijo, naj podpre naslednje ukrepe, s katerimi bi lahko okrepili sodelovanje MSP pri obrambnih projektih:

med merili za financiranje projektov sodelovanja v tekočem večletnem finančnem okviru bi moral biti tudi pogoj, da morajo biti udeležena vsaj tri podjetja iz vsaj dveh držav članic. Pomembno je, da so predlagani projekti dejansko čezmejni in prispevajo k zmanjšanju razdrobljenosti trga obrambne opreme v EU. V merilih za dodelitev bi morale biti opredeljene dodatne zahteve za konzorcije, v katerih sodeluje več podjetij ali več držav članic,

konzorciji z večjim številom sodelujočih MSP bi morali imeti prednost pred primerljivimi projekti z manjšim številom MSP,

poziva, naj v okviru možnosti vsaj eno tematsko področje raziskav in razvoja dokazuje povezanost z MSP, kot že velja za javne razpise glede predlogov raziskav,

poziva k oblikovanju stabilnega komunikacijskega sistema za usklajevanje skupnih ukrepov za obveščanje, ki jih sprejmejo ustrezne službe Komisije, pri čemer je ena glavnih prednosti tovrstnega sistema enotna informacijska točka za različne možnosti financiranja, vključno z vsemi ustreznimi programi EU za področje obrambe in za blago z dvojno rabo. Pomembno je, da se prek tega sistema za komuniciranje objavijo primeri dobre prakse,

pozdravlja sklep Evropske komisije, da se del sredstev evropskega obrambnega sklada nameni MSP, in sicer za projekte, ki spodbujajo čezmejno delovanje MSP; pozdravlja dejstvo, da podpora Unije znaša največ 20 % skupnih stroškov ukrepa;

Financiranje

23.

opozarja, da je skupina EIB pomemben partner pri vlaganju v tehnologije z dvojno rabo, pri čemer imajo MSP pomembno vlogo na področju vojaške opreme oziroma tehnologije za civilno uporabo, kibernetske varnosti, cepiv, zaščite pred biološkimi grožnjami ter telekomunikacijske in informacijske infrastrukture;

24.

poudarja, da zaradi posebnosti obrambnega sektorja vse bančne storitve niso primerne za podpiranje MSP; pozdravlja proaktivni pristop EIB, da uporabi nekatere instrumente, kot so npr. posojila, jamstva in kapitalske naložbe;

25.

meni, da ustanovitev evropskega obrambnega sklada ne sme služiti kot izgovor za zmanjšanje obsega kohezijskih sredstev in ne bi smela kakor koli vplivati na dodelitve sredstev kohezijske politike, ki mora ostati glavni instrument javnih naložb Evropske unije za tesnejše evropsko povezovanje prek socialne, ekonomske in teritorialne kohezije.

V Bruslju, 23. marca 2018

Predsednik Evropskega odbora regij

Karl-Heinz LAMBERTZ


(6)  Uredba (EU, Euratom) št. 966/2012 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 25. oktobra 2012 o finančnih pravilih, ki se uporabljajo za splošni proračun Unije in razveljavitvi Uredbe Sveta (ES, Euratom) št. 1605/2002 (UL L 298, 26.10.2012, str. 1).

(6)  Uredba (EU, Euratom) št. 966/2012 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 25. oktobra 2012 o finančnih pravilih, ki se uporabljajo za splošni proračun Unije in razveljavitvi Uredbe Sveta (ES, Euratom) št. 1605/2002 (UL L 298, 26.10.2012, str. 1).


Top