8.5.2018   

SL

Uradni list Evropske unije

C 164/82

1.

meni, da mora imeti Evropska unija izvedbena pooblastila, ki bodo zakonodajalcu pomagali pri najbolj tehničnih vidikih njegovih nalog in tako prispevali k enotnemu in hitremu izvajanju evropske zakonodaje v Uniji;

2.

v zvezi s tem želi poudariti, kako pomembno je, da so ta izvedbena pooblastila omejena na nebistvene vidike zakonodajnih aktov ter da se izvajajo čim bolj transparentno in pod nadzorom zakonodajalca, Evropskega parlamenta in Sveta, držav članic ter lokalnih in regionalnih oblasti;

3.

poudarja, da so za izvajanje evropske zakonodaje pristojne države članice, da se ta zelo pogosto izvaja na lokalni in regionalni ravni in da je zato sodelovanje teh ravni pri izvajanju evropskih zakonodajnih aktov nujno z demokratičnega in praktičnega vidika;

4.

ponavlja svojo podporo spremembam postopka v odboru, ki sta jih prinesla Lizbonska pogodba ter vzpostavitev sistemov delegiranih in izvedbenih aktov, ki jih urejata člena 290 in 291 PDEU, pri čemer so delegirani akti nadomestili prejšnji regulativni postopek s pregledom, ki se je uporabljal na politično najobčutljivejših področjih, kot so okolje, kmetijstvo, finančne storitve in zdravje;

5.

podpira spremembo obstoječih temeljnih aktov, ki jih zajema ta predlog, tako da se v njih sklici na regulativni postopek s pregledom nadomestijo s sklici na člena 290 in 291 PDEU;

6.

podpira spremembo pristopa Komisije glede na njen predlog iz leta 2013, ki je določal, da se sklici na regulativni postopek s pregledom v temeljnih aktih berejo kot sklic na člen 290 oziroma člen 291. V skladu s tem pristopom bi bilo treba vsak posamezen temeljni akt vedno brati skupaj z relevantno uredbo, če bi bila ta sprejeta. Ustrezneje je, da se vsak zadevni temeljni akt spremeni posebej;

7.

kar zadeva trajanje pooblastil, podpira stališče Komisije, da je upravičeno nedoločeno trajanje pooblastil, saj ima zakonodajalec možnost, da pooblastilo v vseh primerih in kadar koli prekliče. Zaradi omejitve trajanja pooblastil na pet let in zahteve po poročanju pred samodejnim podaljšanjem bi morala Komisija pet let po sprejetju obravnavanega predloga pripraviti poročila o vseh aktih, kar bi ustvarilo precejšnje upravno breme;

8.

se veseli podpisa Skupnega dogovora o delegiranih aktih med Evropskim parlamentom, Svetom in Komisijo, ki je priložen Medinstitucionalnemu sporazumu o boljši pripravi zakonodaje (1) in določa okvir za opredelitev ciljev, področja uporabe, trajanja in pogojev prenosa pooblastila;

9.

opozarja, da morajo biti merila in postopek za sprejetje delegiranih aktov zelo jasno opredeljeni in ustrezno omejeni, da ne bi zmanjšali vloge zakonodajalca;

10.

zahteva, da se torej v primerih dvoma glede bistvenosti elementa, obravnavanega v osnutku delegiranega akta, Komisija vzdrži izvajanja pooblastila in se zakonodaja sprejme po rednem zakonodajnem postopku;

11.

pozdravlja jasno zavezo k sistematičnemu posvetovanju s strokovnjaki držav članic pri pripravi delegiranih aktov, vendar ni prepričan, da je to posvetovanje dovolj natančno opredeljeno, pregledno in zavezujoče;

12.

pozdravlja okrepitev pregleda, ki ga Evropski parlament izvaja nad sprejetjem delegiranih aktov;

13.

vendar v zvezi s tem obžaluje, da ni predvideno posvetovanje s predstavniki lokalnih in regionalnih oblasti, čeprav so le-te v veliki meri vključene v izvajanje delegiranih aktov;

14.

poudarja, da je vključevanje lokalnih in regionalnih oblasti v ta pregled nujno, saj gre za raven upravljanja, ki izvaja največji del zakonodaje Unije;

15.

se zavzema za to, da Evropski odbor regij vse dokumente, vključno z osnutki delegiranih aktov, prejme istočasno kot strokovnjaki držav članic in da se predvidi sistematična in lažja udeležba njegovih predstavnikov na sestankih strokovnih skupin Komisije, ki pripravljajo delegirane akte;

16.

pozdravlja, da bodo Komisija, Evropski parlament in Svet najkasneje do konca leta 2017 vzpostavili skupni funkcionalni register delegiranih aktov, ki bo omogočal večji nadzor nad tem, kako Komisija izvaja nanjo prenesena pooblastila, in izboljšal transparentnost teh pooblastil, olajšal načrtovanje in omogočil sledljivost v vseh fazah življenjskega cikla delegiranega akta;

17.

meni, da osnutek uredbe ne sproža vprašanja subsidiarnosti, saj se tema nanaša na prenos pooblastil med različnimi institucijami Evropske unije;

18.

iz istega razloga meni, da osnutek uredbe ne sproža vprašanja sorazmernosti, saj je ustrezen za doseganje cilja iz uredbe in prilagoditev določenega števila temeljnih aktov členoma 290 in 291 PDEU ter ne presega tistega, kar je potrebno;

19.

vseeno opozarja, da sta načeli subsidiarnosti in sorazmernosti pomembni, in poudarja, da ti načeli ne veljata samo za pripravo in sprejetje evropske zakonodaje, temveč tudi za njeno izvajanje;

20.

meni, da se pri prenosu pooblastila iz člena 290 PDEU, s katerim se pristojnost zakonodajalca Unije prenese na Komisijo, postavlja predvsem vprašanje sorazmernosti, saj je rezultat odločitve glede normativne moči akta, vendar ne spreminja razdelitve pristojnosti med Unijo in državami članicami;

21.

po drugi strani pa meni, da izvrševanje člena 291 PDEU vključuje institucije EU v izvajanje pristojnosti, ki načeloma pripada državam članicam, pri čemer se bolj postavlja vprašanje subsidiarnosti;

22.

zatorej meni, da mora Komisija pri svojem delovanju, tudi pri sprejemanju izvedbenih ukrepov, ves čas spoštovati ti načeli.